Slovenski nacionalni program preprečevanja bolezni srca in ožilja

UNIVERZA V LJUBLJANI
MEDICINSKA FAKULTETA
Katedra za javno zdravje
SLOVENSKI NACIONALNI PROGRAM
PREPREČEVANJA BOLEZNI SRCA IN
ŽILJA
Mentorica: asist. dr. Jerneja Farkaš-Lainščak, dr.med.
Ustanova mentorice: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje
Pri seminarju so sodelovali:
Gavrić Aleksandar
Kek Tina
Kljajić Josipa
Ključevšek Jerica
Kovačič Petra Brina
Sevšek Miha
Šebök Martina
Šuligoj Brina
Letnik: M3
Študijsko leto: 2010/2011
Ljubljana, 7. april 2011
Slovenski nacionalni program preprečevanja bolezni srca in žilja
IZVLEČEK
Bolezni srca in ţilja (BSŢ) predstavljajo v Sloveniji velik javnozdravstveni problem, saj so
nad 65. letom starosti glavni vzrok smrti prebivalstva. To je še posebej izraţeno v
jugovzhodni Sloveniji, kjer je največ ogroţenih za BSŢ. Najpogostejše oblike BSŢ so
arterijska hipertenzija, različne oblike koronarne bolezni, srčno popuščanje in moţganska kap
s svojimi posledicami. Najpomembnejši dejavniki tveganja za BSŢ so kajenje, telesna
nedejavnost, nezdrav način prehranjevanja, prekomerno uţivanje alkohola, zvišan krvni tlak,
previsoka vrednost holesterola v krvi in stres. Tudi stroški zdravljenja teh bolezni so zelo
visoki, saj znašajo kar 10 % vseh stroškov namenjenih za zdravstvo. Ker izboljšanje
preventive pomeni manjšo umrljivost, smo v Sloveniji leta 2001 začeli z izvajanjem
»Nacionalnega programa primarne preventive bolezni srca in žilja«, katerega glavni cilj je
zmanjšanje zgodnje obolevnosti in umrljivosti zaradi BSŢ. V program so vključene vse
ţenske med 45. in 70. letom in moški med 35. in 65. letom starosti. Preventivne preglede
izvajajo osebni izbrani zdravniki, ki na leto povabijo okrog 20 % svojih opredeljenih
preiskovancev v ustrezni starostni skupini. Preiskovanci prejmejo na dom anketo o svojem
ţivljenjskem slogu, čemur sledi preventivni pregled v ambulanti. Zdravnik opravi
laboratorijske preiskave in s pomočjo tabel koronarne ogroţenosti oceni 10-letno koronarno
ogroţenost preiskovanca. Glede na rezultat sledijo ukrepi, ki temeljijo na svetovanju za
izboljšanje ţivljenjskega sloga, napotitvi na dodatne diagnostične preiskave ali pa celo na
zdravljenju z zdravili. Podatki o pregledanih osebah se zbirajo v »Register oseb, ki jih
ogrožajo kardiovaskularne bolezni«. Ugotovljeno je bilo, da v Sloveniji kar ena petina
pregledanih odraslih oseb spada v skupino z visoko verjetnostjo obolevanja za BSŢ v
naslednjih desetih letih. Glede na razširjenost dejavnikov tveganja za BSŢ so ključnega
pomena zdravstvenovzgojne delavnice, ki poskušajo ciljane skupine ozaveščati o dejavnikih
tveganja.
2
Slovenski nacionalni program preprečevanja bolezni srca in žilja
UVOD
Bolezni srca in ţilja (BSŢ) predstavljajo v slovenskem prostoru glavni vzrok smrti pri
prebivalstvu starejšem od 65 let, kot pomemben vzrok smrti pa se pričnejo pojavljati ţe po 45.
letu starosti (1). Čeprav se umrljivost zaradi bolezni obtočil v zadnjih treh desetletjih
postopoma zmanjšuje v vseh razvitih drţavah sveta, pa kljub temu predstavljajo BSŢ tudi v
Sloveniji še vedno okoli 38 % vseh vzrokov smrti. Pregled umrljivosti zaradi teh bolezni po
različnih slovenskih regijah kaţe, da jih je več v jugovzhodnem delu Slovenije (2).
Najpomembnejše oblike BSŢ so:
- arterijska hipertenzija,
- različne oblike koronarne bolezni (nenadna srčna smrt, srčni infarkt, angina pektoris),
- srčno popuščanje,
- moţganska kap s svojimi posledicami.
Najpogostejša je ishemična bolezen srca, ki kljub napredku medicinske stroke in učinkovitim
intervencijskim načinom zdravljenja pomeni še vedno enega izmed vodilnih vzrokov za
obolevanje, invalidnost in umrljivost prebivalstva (2).
Podatki Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije kaţejo, da ima v Sloveniji izraţeno
obliko BSŢ v povprečju 5,9 % odraslih, starejših od 19 let, 4,5 % odraslih starih od 35-64 let
in 23,7 % odraslega prebivalstva, starejšega od 65 let (1).
Prav tako so BSŢ vodilni vzrok umrljivosti v Evropi. Predstavljajo skoraj polovico vseh smrti
v Evropi, kar pomeni več kot 1,9 milijona smrti v drţavah članicah Evropske unije (EU).
Zaradi BSŢ umre več ljudi kot zaradi vseh vrst raka skupaj, pri čemer je ta odstotek večji med
ţenskami (3).
Poglavitni dejavniki tveganja za razvoj BSŢ, ki so odvisni od posameznikovega ţivljenjskega
sloga, so:
- uporaba tobaka,
- telesna nedejavnost,
- nezdrav način prehranjevanja,
- prekomerno uţivanje alkohola.
Med druge dejavnike, povezane z BSŢ, pa sodijo: starost, spol, dednost, prekomerna telesna
teţa in debelost, sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak, previsoka vrednost holesterola v krvi, in
psihosocialni stres (3).
Neposredni in posredni stroški zdravljenja BSŢ so zelo visoki in še naraščajo. Ocenili so, da
je finančna obremenitev zdravstvenih sistemov v drţavah EU v letu 2006 znašala okoli 110
milijard evrov, kar predstavlja 10 % vseh stroškov za zdravstvo (4).
Raziskovalci so v več raziskavah podobno ovrednotili relativni deleţ, ki ga imata v
zmanjševanju umrljivosti za BSŢ preventiva ali zdravljenje koronarne bolezni – doprinos
preventivnih dejavnosti in različnih oblik zdravljenja je pribliţno 50 %: 50 %. Ker izboljšanje
preventive pomeni, da je novih primerov bolezni nekoliko manj in da v primerih obolelih
dobro uravnavamo dejavnike tveganja, smo v Sloveniji v drugi polovici leta 2001 pričeli z
izvajanjem sistematičnega programa primarne preventive BSŢ na nacionalni ravni.
»Nacionalni program primarne preventive BSŽ« se izvaja v osnovni zdravstveni dejavnosti,
na celotnem področju drţave Slovenije, izvajajo pa ga vsi zdravniki s področja
druţinske/splošne medicine. Po vseh strokovnih in znanstvenih merilih je to najustreznejši
način odkrivanja posameznikov, ki so zelo ogroţeni za nastanek BSŢ (2,4).
3
Slovenski nacionalni program preprečevanja bolezni srca in žilja
METODE DELA V NACIONALNEM PROGRAMU PRIMARNE PREVENTIVE BSŽ
Potek programa
»Nacionalni program primarne preventive BSŽ« je organiziran program, ki se je začel izvajati
v drugi polovici leta 2001 pod okriljem Zdruţenja kardiologov Slovenije. Do danes je pridobil
številne partnerje (CINDI Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Inštitut za varovanje zdravja
republike Slovenije, strokovna medicinska zdruţenja idr.), ki s svojo dejavnostjo pomembno
dopolnjujejo celovito dejavnost na tem področju.
Glavni cilj programa je zmanjšanje ogroţenosti za BSŢ v srednjem ţivljenjskem obdobju in
zmanjšanje zgodnje obolevnosti, umrljivosti in invalidnosti zaradi BSŢ (5).
Ciljna populacija odraslih zajema moške v starosti od 35 do vključno 65 let in ţenske v
starosti od 45 do vključno 70 let (5). V program intervencije vključujemo tudi vse ostale
prebivalce (izven tega starostnega obdobja), ki imajo izraţenega katerega od poglavitnih
neodvisnih dejavnikov tveganja za nastanek BSŢ: debelost, kajenje, tvegano uţivanje
alkoholnih pijač, sladkorno bolezen, zvišan krvni tlak (2).
Slika 1. Potek izvajanja slovenskega programa preprečevanja bolezni srca in ţilja.
4
Slovenski nacionalni program preprečevanja bolezni srca in žilja
Organizacija programa poteka v štirih korakih (Slika 1):
1. Posamezniki iz ciljne populacije izpolnijo presejalni vprašalnik pri splošnem/druţinskem
zdravniku ali pa ga vsakih 5 let prejmejo na dom.
2. Po pregledu vrnjenih presejalnih vprašalnikov se oblikuje prioritetna lista preventivnih
pregledov. Prednost imajo posamezniki, ki imajo 3 točke ali več glede na izpolnjen
vprašalnik.
3. Splošni/druţinski zdravnik izvede preventivni pregled in oceni srčno-ţilno ogroţenost.
4. Na podlagi ocene srčno-ţilne ogroţenosti sledijo načrtovani in sistematični ukrepi za
spreminjanje profila ogroţenosti (intervencija). Ti temeljijo na svetovanju za izboljšanje
ţivljenjskega sloga (zdravstvenovzgojna obravnava), napotitvi na dodatne diagnostične
preiskave, po potrebi pa tudi na zdravljenju ugotovljenih dejavnikov tveganja z zdravili.
Podatki o opravljenih preventivnih pregledih se zbirajo v posebej pripravljene, enotne
računalniške obrazce, ki jih v svojih ordinacijah uporabljajo zdravniki druţinske/splošne
medicine. Izdelan je tudi računalniški program in sistem centralnega zbiranja podatkov v
okviru nacionalnega »Registra oseb, ki jih ogrožajo kardiovaskularne bolezni« (2).
Pomen zdravstvenovzgojnega dela
Zdravstvenovzgojno delo predstavlja zelo pomembno metodo pri obvladovanju številnih
dejavnikov tveganja za nastanek srčno-ţilnih obolenj. ZV delo poteka v Zdravstveno vzgojnih
centrih (ZVC), ki so imenovani s strani Ministrstva za zdravje. ZVC so v vseh večjih
zdravstvenih domovih, trenutno jih je 61 (1). Za izvedbo delavnic in edukacijo kadra skrbi
CINDI Slovenija.
Cilj zdravstvene vzgoje je dvigniti ozaveščenost o vplivu dejavnikov tveganja na nastanek
BSŢ ter aktivno usmeriti posameznika ali ciljne skupine k zdravemu načinu ţivljenja.
Programi potekajo kot učne delavnice, predavanja, individualna svetovanja ali
posvetovalnice. Vsebine zdravstvene vzgoje so hujšanje, opuščanje kajenja, zdrava prehrana,
svetovanje za telesno dejavnost ter svetovanje za zmanjšano pitje alkohola (5).
5
Slovenski nacionalni program preprečevanja bolezni srca in žilja
REZULTATI IN UGOTOVITVE
Rezultati
Po desetih letih izvajanja »Nacionalnega programa primarne preventive BSŽ«, smo pridobili
pomembne podatke o razširjenosti dejavnikov tveganja za BSŢ v Sloveniji. Podatki zbrani v
obdobju 2002-2009 so prikazani v Tabeli 1.
Tabela 1. Razširjenost nekaterih poglavitnih dejavnikov tveganja za bolezni srca in ţilja po
različnih zdravstvenih regijah v Sloveniji.
Dejavnik
tveganja
Slovenija
N=319,340
Kranj
N=32,961
Ljubljana
N=106,120
Maribor
N=35,852
Murska
Sobota
N=19,583
Novo Mesto
N=16,840
Nova Gorica
N=23,511
Ravne
na
Koroškem
N=18,130
Kajenje
Telesna
neaktivnost
Zvečan
obseg pasu
ITM
ITM
(<1x/teden)
(%)
(>25kg
/m2 )
(%)
(>30kg
/m2 )
(%)
24,1
45,4
72,2
27,8
51,5
32,6
65,8
8,3
28,7
29,0
69,6
24,8
57,0
33,5
61,4
5,2
25,4
49,7
69,0
25,1
42,9
30,2
65,7
6,3
22,3
67,1
76,3
31,9
42,2
35,1
71,5
12,1
20,6
42,4
75,9
33,1
58,9
31,3
65,0
19,0
20,6
42,2
76,8
31,6
63,2
31,9
68,6
11,3
22,9
24,2
69,3
24,1
63,2
30,0
58,3
5,2
24,8
39,8
75,9
29,5
57,2
38,0
63,9
9,0
(%)
(>94M,
>80Ţ) (%)
Krvni
tlak
(>140/90mmHg)
(%)
Cel.
holesterol
(>5.0 mM) (%)
Tvegano
pitje
alkohola
(%)
Stanje glede dejavnikov tveganja za BSŢ je zaskrbljujoče glede na zbrane podatke v obdobju
2002–2009. Posamezni, zlasti neposredno z nezdravim ţivljenjskim slogom povezani
dejavniki (prekomerna telesna masa, telesna nedejavnost, motena presnova glukoze in krvnih
maščob), so v povprečju izrazito bolj razširjeni v regijah juţne iz vzhodne Slovenije (2).
Med pregledanimi osebami so izvajalci ugotovili ţe izraţeno obliko BSŢ (srčni infarkt,
angino pektoris, moţgansko kap ali periferno arterijsko ţilno bolezen) v anamnezi pri okoli 5
% oseb, druţinsko obremenjenost s prezgodnjo obliko BSŢ (pred 55. letom starosti pri
moških oziroma pred 65. letom pri ţenskah) pa pri 32 % pregledanih. Na osnovi količinskih
podatkov o dejavnikih tveganja so za pregledane osebe s pomočjo evropskih tabel (Slika 1) za
določanje ogroţenosti izračunali njihovo 10-letno koronarno ogroţenost. Kar petina (21 %)
odraslih pregledanih oseb, v programu opredeljenih starostnih obdobjih (35-70 let), je zelo
ogroţenih (verjetnost > 20 %), da bodo v prihodnjih desetih letih zbolele z manifestno obliko
koronarnih bolezni (2).
6
Slovenski nacionalni program preprečevanja bolezni srca in žilja
Slika 2. Prikaz koronarne ogroţenosti, izraţene kot verjetnost koronarnega dogodka v desetih
letih.
Na podlagi anamneze (vprašalnik) in preventivnega pregleda so obravnavano skupino
razvrstili glede na stopnjo koronarne ogroţenosti (t.j. verjetnosti koronarnega dogodka v
desetih letih) in jim svetovali obisk zdravstvenovzgojnih delavnic. Po podatkih Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije so v letu 2002 v ZVC po vsej Sloveniji izvedli skupaj 543
delavnic, nato se je število izvedenih delavnic povečevalo vsako leto. Leta 2007 je bilo
skupno izvedenih 3893 delavnic. V letu 2008 je bila realizacija delavnic visoka (83.6 – 97.2
%). Trenutno je še vedno preslabo izvajanje delavnic na področju individualnih svetovanj
tveganim pivcem (5.6 %), ki se izvaja pri osebnih zdravnikih (2).
Ugotovitve
Kljub skrbnemu načrtovanju in prizadevanju so zdravstvenovzgojne delavnice čedalje bolj
slabo obiskane, saj se posamezniki ne odzovejo na vabila. Vzroki so številni:
- obveznosti (na podeţelju, oziroma letni časi, v katerih so v ospredju kmečka opravila),
- nezadostna motivacija za udeleţbo s strani zdravnikov,
- nezadostno sodelovanje v nekaterih ZVC z zasebnimi zdravniki, ki svojih bolnikov
sploh ne usmerijo v zdravstvenovzgojne delavnice,
- ni promocije programa,
- neozaveščenost prebivalstva o resnosti BSŢ (primerjava s presejalnimi testi za rakave
bolezni) (1).
Po drugi strani se pritoţujejo nekateri zasebni zdravniki, da ne dobijo nobenih povratnih
informacij o tem, kateri njihovi bolniki so se delavnic udeleţili in kateri ne. K izboljšanju
sodelovanja bi veliko pripomogli ţe, če bi ZVC izdelali urnik delavnic za celo leto vnaprej.
Udeleţenci bi lahko načrtovali svojo udeleţbo in izbrali tisto delavnico, ki jim je časovno
najbolj blizu. V tistih ZVC, v katerih izvajajo zdravstvenovzgojno delo kadri poleg svojega
rednega dela, je teţko pričakovati dobro mero časovne prilagodljivosti potrebam udeleţencev
delavnic. Poleg priprav, načrtovanja in izvajanja zdravstvenovzgojnih programov mora biti
zagotovljeno tudi povezovanje in izmenjavanje informacij med izvajalci preventivnih
7
Slovenski nacionalni program preprečevanja bolezni srca in žilja
pregledov in izvajalci zdravstvenovzgojnih programov. ZVC, ki so zaposlili kader, ki se
ukvarja samo z izvajanjem zdravstvenovzgojnih programov, imajo na tem področju veliko
manj teţav (1,6).
»Nacionalni program primarne preventive BSŽ« predvideva dosledno beleţenje podatkov,
pridobljenih ob opravljenih preventivnih pregledih. V okviru zakonsko opredeljenega,
drţavnega »Registra oseb, ki jih ogrožajo kardiovaskularne bolezni«, je bil do leta 2004
izdelan osrednji informacijski sistem, ki omogoča centralizirano zbiranje podatkov iz lokalnih
računalniških programov (7). V letu 2006 so opravili analizo zbranih podatkov, predvsem o
razširjenosti dejavnikov tveganja na ravni celotne drţave in posameznih regij. Od takrat imajo
regijski odgovorni zdravniki stalen dostop do tovrstnih analiz, ki jih nacionalni program
preprečevanja BSŢ osveţuje praviloma vsake tri mesece (7). Hkrati z nadgradnjo
informacijskega sistema v ambulantah bo »Nacionalni program primarne preventive BSŢ«
vzpostavil tudi informacijski sistem v ZVC. Le-ta bo omogočal bolj optimalno spremljanje
udeleţbe in napredovanja udeleţencev, moţno pa bo tudi avtomatsko poročanje o izvedenih
delavnicah in s tem spremljanje delovanja ZVC (6).
8
Slovenski nacionalni program preprečevanja bolezni srca in žilja
ZAKLJUČKI
V okviru programa CINDI, ki ga je sproţila Svetovna zdravstvena organizacija, je tudi
Slovenija oblikovala svoj »Nacionalni program primarne preventive BSŽ«. V osnovnem
zdravstvenem varstvu od leta 2001 osebni izbrani zdravniki vsako leto opravijo preventivni
pregled pri okrog 20 % svoje aktivne populacije (moški med 35. in 65. letom, ţenske med 45.
in 70. letom). Podatki iz teh pregledov so zbrani v osrednjem informacijskem centru, kjer se
vodi tudi zakonsko določen »Register oseb, ki jih ogrožajo kardiovaskularne bolezni«. Tako
je znano stanje v populaciji: petina oseb med 35. in 70. letom je zelo ogroţena za razvoj
manifestne oblike ateroskleroze (verjetnost > 20 %), genetsko obremenjenih je 32 %, v
regijah juţne in vzhodne Slovenije so bolj razširjeni dejavniki tveganja, ki so povezani z
nezdravim ţivljenjskim slogom. Zdravstvena politika lahko temu primerno načrtuje
aktivnosti v zvezi z organizacijo zdravstvene sluţbe in promocijo zdravega ţivljenjskega
sloga ter aktivno spremljanje genetsko ogroţenih ţe v mladosti.
Pozitivni vpliv tega programa primarne preventive se ţe kaţe v večji ozaveščenosti
prebivalcev, večjemu prizadevanju za zdrav ţivljenjski slog ter bolj doslednemu zdravljenju
dejavnikov tveganja po priporočilih strokovnih zdruţenj. Ocena dejanskega zmanjšanja
razvoja ateroskleroze pa bo moţna šele čez nekaj let.
9
Slovenski nacionalni program preprečevanja bolezni srca in žilja
LITERATURA
1. Govc Erţen J. Nacionalni program primarne preventive srčno-ţilnih bolezni –
prednosti in slabosti. V: Fras Z, ur. Slovenski forum za preventivo bolezni srca in ţilja
2006. Ljubljana: Zdruţenje kardiologov Slovenije, 2006: 13-16.
2. Fras Z, Maučec Zakotnik J, Govc Erţen J, Luznar N, Leskošek BL. Nacionalni
program primarne preventive srčno-ţilnih bolezni – zgodba o uspehu? V: Vrbovšek S,
Luznar N, Maučec-Zakotnik J, ur. Skupaj varujemo in krepimo zdravje – kaj smo
dosegli v prvih osmih letih? Zbornik ob letnem srečanju izvajalcev Nacionalnega
programa primarne preventive srčno-ţilnih bolezni 2009. Ljubljana: Inštitut za
varovanje zdravja Republike Slovenije, 2009: 13-26.
3. Evropska listina za zdravje srca. Za srce 2007; 5: 12-15.
4. Fras Z, Maučec Zakotnik J. Krepitev zdravja in kakovostno izvajanje ukrepov
preprečevanja bolezni srca in ţilja – naše prvenstvo, prioriteta in … poslanstvo? V:
Vrbovšek S, Luznar N, Maučec-Zakotnik J, ur. Skupaj varujemo in krepimo zdravje –
kaj smo dosegli v prvih osmih letih? Zbornik ob letnem srečanju izvajalcev
Nacionalnega programa primarne preventive srčno-ţilnih bolezni 2009. Ljubljana:
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2009: 7-8.
5. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje preventivnega
zdravstvenega varstva na primarni ravni. Uradni list Republike Slovenije, št. 67: 69216922.
6. Djomba JK, Fras Z, Govc Erţen J, Maučec Zakotnik J, Luznar N, Vrbovšek S. Ukrepi
za optimiziranje izvajanja Nacionalnega programa primarne preventive srčno-ţilnih
bolezni. V: Vrbovšek S, Luznar N, Maučec-Zakotnik J, ur. Skupaj varujemo in
krepimo zdravje – kaj smo dosegli v prvih osmih letih? Zbornik ob letnem srečanju
izvajalcev Nacionalnega programa primarne preventive srčno-ţilnih bolezni 2009.
Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2009: 72-73.
7. Fras Z, Leskošek BL. Oblikovanje, vzpostavitev in stalno delovanje »Registra oseb, ki
jih ogroţajo kardiovaskularne bolezni« v Sloveniji. V: Vrbovšek S, Luznar N,
Maučec-Zakotnik J, ur. Skupaj varujemo in krepimo zdravje – kaj smo dosegli v
prvih osmih letih? Zbornik ob letnem srečanju izvajalcev Nacionalnega programa
primarne preventive srčno-ţilnih bolezni 2009. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja
Republike Slovenije, 2009: 27-33.
10