PROGRAM IZOBRAŽEVANJA FIRIS 2014

FIRIS IMPERL d.o.o.
PROGRAM
IZOBRAŽEVANJA
FIRIS 2014
FIRIS IMPERL d.o.o., Razvojni inženiring socialnega varstva
Franc IMPERL, univ. dipl. psih., direktor
Tržaška 90/j, SLO - 1370 Logatec
Tel.: +386 (1) 7541 396, Fax: +386 (1) 7542 893
E-mail: [email protected], spletna stran: http://www.firis-imperl.si
PROGRAM IZOBRAŽEVANJA
FIRIS 2014
1
2
Novi pristopi v izobraževanju
Letošnji program izobraževanja je od dosedanjih drugačen po obliki in vsebini. Veseli nas, da smo po 20 letih
delovanja, ko smo s ponujanjem raznovrstnih vsebin rasli tudi sami, v letošnjem letu oblikovali nov koncept
izobraževanja, ki je v veliki meri namenjen domovom za starejše.
Že ves čas želimo biti priča pozitivnim spremembam v ustanovah, ki so posledica znanj, pridobljenih na naših
izobraževanjih. Vedno se trudimo s ponudbo aktualnih vsebin. Redno spremljamo razvoj domov za starejše v
tujini in vabimo k nam strokovnjake, za katere menimo, da bi lahko kazali smer razvoja domovom v Sloveniji.
Pa vendar smo v vsem tem času spoznali, da je pristop, kjer posameznik na seminarju pridobi določena znanja z namenom vpeljati jih v življenje ustanove, le redko uspešen. To še posebej velja za večje spremembe,
kot je sprememba koncepta dela ali organizacijske kulture, ki pogosto ni možna brez istočasne prilagoditve
strukture organizacije.
Porodila se nam je ideja, da za izobraževanja za spremembe koncepta dela ali kulture organizacije, ki so
namenjena zaposlenim, razvijemo vzporedni program, namenjen vodstvenim delavcem, kjer le-ti pridobijo
praktična znanja, kako organizacijsko in strukturno omogočiti implementacijo novega koncepta.
Druga pomembna komponenta uspešnosti vpeljave novega koncepta dela pa je, da se zanj usposobi čim večje
število zaposlenih v ustanovi. Praviloma bomo te izobraževalne programe izvajali neposredno v ustanovi.
V tem smislu ponujamo domovom za starejše dva nova celovita programa (za vpeljavo »Kongruentne odnosne nege« in »Kulturo, naravnano na osebo«), osnovana na opisan način in s katerima želimo spodbuditi razvoj
v dveh smereh:
N
K naravnanosti na stanovalca, kjer zaposleni poleg izvajanja kakovostne nege »negujejo« tudi dušo
stanovalca.
N
K oblikovanju življenja v gospodinjskih ali podobnih skupinah. V zadnjem času se veliko domov odloča
za adaptacije v smeri gospodinjskih skupin, vendar s »starim« načinom dela v prostorih IV. generacije ne
dosegajo ustreznih rezultatov. Da bodo gospodinjske skupine zaživele, je potrebno spremeniti koncept
dela.
Poleg tega ponujamo izobraževanje »Priprava na spremembo koncepta dela«, ki animira ožje vodstvo doma
za pot sprememb in pripravlja na usposabljanje in vpeljevanje konkretnih konceptov.
Zaradi slabe obiskanosti v zadnjih letih z letošnjim letom opuščamo večino seminarjev. K opustitvi seminarjev
za centre za socialno delo je prispevala tudi odpoved sodelovanja predstavnikov ministrstva, ki so bili vsa leta
njihov pomemben del. Poleg tega smo se pri organizaciji seminarjev za centre za socialno delo v zadnjem
času srečevali z nasprotovanjem nekaterih direktorjev CSD, ki menijo, da je taka izobraževanja dolžno izvajati
MDDSZ ali Skupnost centrov za socialno delo brezplačno.
Ohranjamo utečene izobraževalne programe, kot so Šola za direktorje v socialnem varstvu, izobraževanja za
E-Qalin, letna ali dvoletna izobraževanja, ki so osnova za pridobitev poklicne kvalifikacije (delovni inštruktor,
gospodinja) in vrsto izobraževanj, ki jih izvajamo izključno v ustanovi za večje število zaposlenih. Ne glede
na to smo ob zadostnem številu zainteresiranih posameznikov in s predlagano vsebino še vedno pripravljeni
organizirati seminar na nivoju več ustanov.
3
Kazalo
4
Splošni pogoji izobraževanja
6
Izobraževalni programi
7
Šola za direktorje – Vodenje socialno varstvenih organizacij
9
Priprava na spremembo koncepta dela
11
Uvedba kongruentne odnosne nege
14
Izobraževalni program za gospodinje v socialno varstvenih ustanovah
17
Izobraževalni program za delovne inštruktorje
20
Uspešna komunikacija - komunikacija brez prisile
23
Seminarji
25
Svet človeka z demenco v socialno varstveni ustanovi z vidika temeljnih vrednot
27
Seminar za socialne oskrbovalke na domu
28
Izobraževanja za E-Qalin
29
Splošne informacije O E-Qalinu
31
Izobraževanje za procesne vodje
33
Izobraževanje za moderatorje
35
Izobraževanje za naravnanost na uporabnike in procese
37
Seminar za E-Qalin vodje kakovosti
39
Supervizija za E-Qalin procesne vodje
40
Supervizijska delavnica za moderatorje
41
Mednarodno jubilejno srečanje E-Qalin ustanov /10 let E-Qalina – evropska zgodba o uspehu/
42
Izobraževanje v ustanovah
43
Izobraževalni program »Kultura, naravnana na osebo«
44
Spoznanja in izzivi na področju oskrbe starejših
47
Kinestetika v negi
48
Inovativna validacija
49
Inovativna validacija /daljši program/
52
Inovativna validacija /krajši program/
53
Kaj je demenca
54
Demenca - psihosocialni vidik
55
Demenca - temeljni odnos
56
Organizacija dela v skupini (enoti) z osebami z demenco
57
Validacijska skupina – skupinsko delo z osebami z demenco
58
Gibalne in socialne igre za delo s starostniki in osebami z demenco
59
Nasilje v negi
60
Svet človeka z demenco v socialno varstveni ustanovi
61
Strokovne ekskurzije
63
Nemčija
65
Avstrija
66
Avstrija
67
5
Splošni pogoji izobraževanja
Vsem ustanovam, katerim so namenjeni posamezni izobraževalni programi, bomo poslali razpis s podrobnim programom in prijavnico en mesec pred začetkom programa. Za seminarje bomo poslali vsem
ustanovam obvestilo s prijavnico praviloma 14 dni pred začetkom izvedbe.
Obvestilo bodo prejeli tudi posamezniki, ki bodo predhodno izrazili željo po izobraževanju. Obvestijo nas
lahko pisno na naslov: FIRIS IMPERL d.o.o., Tržaška 90/j, 1370 Logatec, po e-pošti: [email protected],
po telefonu na številko 01-754-13-96 ali faxu: 01-754-28-93.
Z obvestilom bodo ustanove ali posamezniki prejeli prijavnico, ki jo morajo izpolnjeno poslati na naslov:
FIRIS IMPERL d.o.o., Tržaška 90/j, 1370 Logatec, po faksu na številko 01-754-28-93 ali po e-pošti:
[email protected].
Pri omejenem številu udeležencev imajo prednost tisti, ki so se prej prijavili.
Če bo za določen program prijavljenih premalo udeležencev si organizator pridržuje pravico da ga odpove
6
Izobraževalni
programi
7
8
Izobraževalni program
Šola za direktorje vodenje socialno varstvenih organizacij
Izobraževalni program »Šola za direktorje - vodenje socialno varstvenih organizacij«, izvaja po sklepu
Socialne zbornice Slovenije (št. 384/2006 z dne 20. 2. 2006) FIRIS IMPERL d.o.o.
Dopolnjen Zakon o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 36/04) v 56. členu nalaga, da mora imeti direktor
socialno varstvenega zavoda opravljen program za vodenje socialno varstvenega zavoda, ki ga določi
Socialna zbornica Slovenije v soglasju s Strokovnim svetom RS za splošno izobraževanje.
Cilji in kompetence
Temeljni cilji programa so usposobiti udeležence za:
N
učinkovito opravljanje nalog načrtovanja, organiziranja, vodenja in kontroliranja v organizaciji;
N
usklajevanje človeških, materialnih in finančnih virov s cilji organizacije;
N
povezovanje organizacije z zunanjim okoljem in odzivanje na socialne potrebe posameznikov ter skupin
v družbi.
Z doseganjem temeljnih ciljev izobraževalnega programa bodo udeleženci razvijali naslednje splošne kompetence:
N
obvladovanje metod, postopkov in procesov, razvoj kritične ter samokritične presoje;
N
koherentno obvladovanje temeljnega znanja in sposobnost povezovanja znanja z različnih področij ter
njegova uporaba v poslovnem okolju;
N
sposobnost avtonomnega iskanja in pridobivanja strokovnega znanja ter njegove integracije z že
obstoječim znanjem;
N
avtonomnost pri strokovnem delu in pri sprejemanju poslovnih odločitev;
N
sposobnost reševanja konkretnih delovnih problemov;
N
razvijanje kooperativnosti, zmožnosti za delo v skupini.
Ciljne skupine
Program je namenjen direktorjem v socialnem varstvu in kandidatom za direktorje v socialnem varstvu.
Vsebina
Program je vsebinsko razdeljen na tri module, od katerih sta dva razširjena na podmodule, kot sledi:
I/A: Organizacija in upravljanje s človeškimi viri
I/B: Organizacija in upravljanje z materialnimi viri
II/A: Elementi uspešnega načrtovanja in odločanja – management kakovosti
II/B: Uvajanje sprememb in projektni management
III/A: Dinamika vodenja, organizacijska kultura in osebni razvoj zaposlenih
Modul »organizacija in upravljanje« vsebuje vsebine s področja operativnega in strateškega managementa,
specifičnosti neprofitnih ustanov, upravljanje s človeškimi viri, upravljanje z materialnimi viri in pojmih ter
postopkih na področju računovodstva.
Modul »načrtovanje in odločanje« obravnava vizijo socialne ustanove, zakonitosti načrtovanja in odločanja,
zagotavljanje kakovosti storitev ter upravljanje s kakovostjo po E-Qalinu. Pomembno težišče je uvajanje
9
udeležencev v izdelavo in izvajanje razvojnih projektov, seznanitev z organizacijo in tehnologijo projekta ter projektnim vodenjem. Modul vpelje udeležence v izvajanje socialnih razvojnih projektov
v okviru Evropskih strukturnih skladov in razvojnih politik Slovenije ter seznani s finančno administrativno koordinacijo projektov z internetno podporo.
V modulu »vodenje in delo z ljudmi« se udeleženci seznanijo z dinamiko socialnih sistemov, ustvarjanjem in upravljanjem znanja, različnimi stili vodenja, oblikovanjem pravil delovanja in ravnanja,
nadzorom izvajanja teh pravil, motiviranjem delavcev, odpori ljudi in reševanjem konfliktov med
posameznimi podsistemi v ustanovi in z oblikovanjem organizacijske kulture. Udeleženci spoznajo pomen letnega pogovora in njegovo povezanost z vodenjem ustanove.
Časovni obseg programa
Program “Šola za direktorje - vodenje socialno varstvenih organizacij” je enoletni in se izvaja v
obliki tridnevnih seminarjev, ki potekajo enkrat mesečno. Časovni obseg programa je 460 pedagoških ur (PU), od tega:
N
seminarski program: 240 PU, od tega predavanje 160 PU, vaje 18 PU in skupinsko delo 62 PU
N
kontaktne ure: 4 PU
N
študij literature in virov za izpite oz. pripravo seminarske naloge: 76 PU
N
projektna naloga: 139 PU
N
zagovor projektne naloge: 1 PU
Obveznosti udeležencev
Udeleženci izobraževalnega programa so dolžni pripraviti izbrane teme za razpravo v skupini,
izdelati in zagovarjati projektno nalogo ter biti prisotni v izobraževalnem programu vsaj 80 %.
Verifikacija programa
Program je verificiral Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Program je usklajen s kriteriji
Evropskega združenja direktorjev socialno varstvenih zavodov/domov za starejše ljudi – E.D.E.
(The European Association for Directors of Residential Homes for the Elderly).
Družba FIRIS IMPERL d.o.o. je v decembru leta 2000 za to izobraževanje prvič pridobila E.D.E.
– Euro Certifikat. Ponovno ga je, kljub zmanjšanemu obsegu prvotnega dvoletnega programa
»Šole za direktorje«, pridobila v decembru 2008.
Število udeležencev: ni omejeno
Predavatelji:
Dr. Matej Černigoj
1. termin
14. - 16. 1. 2014
H. Ribno, Bled
2. termin
12. - 14. 2. 2014
H. Laguna Strunjan
3. termin
11. - 13. 3. 2014
H. Ribno, Bled
Franc Imperl, univ. dipl. psih.
4. termin
8. - 10. 4. 2014
H. Smogavc, Zreče
Doc. dr. Jure Kovač
5. termin
26. - 28. 5. 2014
H. Bioterme, Mala Nedelja
Boris Koprivnikar, univ. dipl. org. inf.
Jože Kremzer, dipl. oec.
Mag. Miha Derganc
Dr. Silvia Dirnberger Puchner
6. termin
8. - 11. 6. 2014
Strokovna ekskurzija
7. termin
2. - 4. 9. 2014
H. Smogavc, Zreče
8. termin
14. - 16. 10. 2014
H. Ribno, Bled
9. termin
17. - 19. 11. 2014
H. Vivat Moravske Toplice
Mag. Špela Režun
10. termin
9. - 11. 12. 2014
H. Smogavc, Zreče
Prof. Tatjana Zidar Gale
10
Doc. dr. Neva Maher
Prof. dr. Marija Ovsenik
Bojan Pucelj, univ. dipl. soc., dipl. transakcijski analitik
Izobraževalni program
Priprava na spremembo koncepta dela
Izkušnje preteklih let so nas pripeljale do spoznanja, da so za temeljitejše spremembe organizacijske kulture in konceptualnih zasnov domov za starejše potrebni novi pristopi v izobraževanju. Izobraževanja, ki
so namenjena posameznim delavcem domov, so pogosto ostala brez pravega učinka, saj pridobljeno
znanje ni bilo usklajeno s kulturo ali konceptom delovanja ustanove kot celote. Le vodilni, ki imajo določene vzvode v svojih rokah, so lahko na tej osnovi sprožili spremembe, vendar so se tudi njim postavljale
ovire, največkrat strukturne ali sistemske narave.
To je bil razlog, da smo leta 2011 ponudili osmim domovom za starejše, ki so bili predhodno vključeni v
model upravljanja kakovosti E-Qalin, poseben izobraževalni program z naslovom »Trening učinkovitega
vodenja – podprto samoizobraževanje«. Splošne ugotovitve, kako pomemben je v današnjem času t.i.
»mehki« management, ki prispeva k oblikovanju notranje klime in odkrivanju motivov vseh udeleženih
za proces kontinuiranega prilagajanja/spreminjanja organizacije, se namreč ujemajo z izkušnjami,
pridobljenimi predvsem z modelom E-Qalin. Tovrstnih usmeritev ne ustvarja samo direktor, temveč vse
ključne osebe v funkciji vodenja.
Pri usposabljanju za razvoj je pomembna časovna dimenzija. Višje razvojne stopnje je možno doseči
le, če se določene veščine razvijajo dovolj časa, da utrdijo ustrezne sheme v zavesti vodilnih in tudi ostalih zaposlenih. Veščine, ki podpirajo uspešen razvoj, potrebujejo zaradi utrjenih starih shem intenzivno
»notranje« prestrukturiranje, za kar rabi ustanova več časa. Zato uvajamo dvostopenjsko usposabljanje
celotnega doma, najprej za nivo najožjega vodstvenega tima v obsegu 5 x 3 dni, nato ločeno za zaposlene in širši vodstveni tim dvoletni program, ki je naravnan na enega od konkretnih sodobnih konceptov
dela v domovih za starejše.
»Priprava na spremembo koncepta dela« temelji na osnovni predpostavki, da se razvoj doma in oblikovanje pozitivne ter ustvarjalne organizacijske klime lahko ustvari le na osnovi ozaveščenega in strokovno pripravljenega ožjega vodstvenega tima, ki bo nato sposoben angažirati notranje potenciale oz.
sinergetsko angažirati strokovne, socialne in osebne kompetence vseh vključenih v domu.
Cilji
Temeljni cilji programa so:
N
prepoznati sodobne strategije razvoja domov za starejše v skladu z zahtevami družbe in zakonskimi
možnostmi;
N
usposobiti se za vodenje procesov in aktivnosti v smislu zahtev »novega« uporabnika;
N
pospešiti in utrditi spoznanja o pomembnosti in načinih vključevanja zaposlenih tako v procese
načrtovanja, kot tudi v odgovorno prevzemanje kompetentnega vodenja delovnih procesov;
N
razviti veščine povezane s socialno in čustveno inteligenco;
N
prepoznati vire notranje moči za uspešno vodenje sebe in drugih.
11
Ciljne skupine
Program je namenjen osrednjemu vodstvenemu timu domov za starejše. To so direktor, vodja zdravstvene
nege, vodja socialne službe in strokovni vodja, v kolikor je ta vloga ločena od funkcije direktorja. Praviloma
so torej to tri do štiri osebe. Prednost pri vpisu v program imajo domovi, ki so vključeni in izvajajo upravljanje
kakovosti po E-Qalinu ali drugem primerljivem modelu.
Vsebina
Program je zasnovan tako, da omogoča sprotno dopolnjevanje vsebin in pristopov, skladno s potrebami
udeleženih v program. Rdeča nit programa je vzpostavljanje osnov za usklajeno in učinkovito spreminjanje,
skladno z načrtovano vizijo. Skozi program oblikujejo vodstveni timi strateške cilje, ki so osnova za poznejše
usposabljanje ustanove kot celote.
Strukturo programa opredeljuje pet 3-dnevnih seminarjev, ki so delno izkustveni, delno izobraževalni.
Prvi seminar je namenjen diagnostiki obstoječega stanja, potreb in problemov. Soočijo se z različnimi pogledi in evalvirajo posamezne elemente organizacije dela in dinamike odnosov v kolektivu.
Vsebina drugega seminarja je notranja dinamika sistema, kot je dom za starejše. Kateri so komunikacijski,
odnosni in upravljavski pogoji za pozitivne premike in ustvarjalni naboj pri spremembi ustanove.
Tretji seminar govori predvsem o razvoju sodobne vizije in opredeljevanju temu ustreznih strateških ciljev.
Poudarek je na strateških ciljih z vidika zaposlenih, na pomenu razvoja njihovih kompetenc, izražanja in
upoštevanja iniciativ, vključevanja zaposlenih v razvoj, timskega delu, osebnega razvoja ter na povezavi
tako dobljenih ciljev s procesi pri upravljanju kakovosti.
Četrti seminar je nadaljevanje razmišljanja o doseganju razvojnih ciljev z vidika zaposlenih, kot tudi vodstva.
Seminar je izrazito izkustven in ponudi vrsto praktičnih napotkov in usmeritev uspešnega vodenja procesov
v smislu zadanih strateških ciljev.
Peti seminar je namenjen razpravam o temah, povezanih z razvojem organizacije. Predstavljeni bodo različni modeli kot možnosti nadaljnjega razvoja.
Način dela
S pomočjo izobraževalnega programa želimo zagotoviti poenotenje pogledov in strategij za oblikovanje in
vzdrževanje notranje kondicije doma na poti sprememb oz. razvoja z „uporabnikom v središču“.
Pri seminarskem delu bo poudarek na izkustvu in lastnem ustvarjanju. Večina dela bo potekala v manjših
skupinah, v delavnicah, preko vaj, z igrami vlog, študiji primerov, prevzemanju določenih nalog (nekatere
bodo udeleženci izvedli v času med seminarji).
Med dvema seminarjema bodo manjše »domače naloge« s smislu prenosa in razprav v širšem vodstvenem
timu doma.
Časovni obseg in obveznosti udeležencev
Program »Priprave na spremembo koncepta dela« je dvoletni in se izvaja v obliki petih tridnevnih seminarjev. Prvi bo v letu 2014, ostali štirje pa v letu 2015. Časovni obseg programa je 120 pedagoških ur.
Udeleženci morajo redno obiskovati program. Če dom ne poskrbi za nadomestnega udeleženca v primeru
odsotnosti, plača kotizacijo v višini 80 % od celote.
Med posameznimi seminarji udeleženci opravijo naloge skladno s programom oz. zadolžitvami in o njih
poročajo.
12
Verifikacija programa
Izobraževalni program bomo skladno z določili Zakona o socialnem varstvu predložili v verifikacijo Socialni
zbornici Slovenije.
Število udeležencev: do 9 domov za starejše
H. Smogavc Zreče
Predavatelji:
Franc Imperl, univ. dipl. psih.
1. termin
16. - 18. 10. 2014
2. termin
2015
3. termin
2015
4. termin
2015
dr. Silvia Dirnberger Puchner, psihoterapevtka, vodja Inštituta za
5. termin
2015
sistemsko svetovanje, Avstrija
Termini in kraji bodo
določeni decembra 2014
Bojan Pucelj, univ. dipl. soc., dipl. transakcijski analitik
Tanja Imperl, univ. dipl. soc.
Eva Imperl, univ. dipl. psih.
Margarete Vehrs, Projekt 3 e.v., Nemčija
13
Izobraževalni program
Uvedba kongruentne odnosne nege
Kongruentni negovalni model kaže v praksi domov za starejše presenetljive učinke in deluje blagodejno
pri vseh stanovalcih. Osreči stanovalce in zaposlene ter je izjemno profesionalno orodje na področju
nege. Kongruentni negovalni model temelji na pozornosti/naklonjenosti in dosega pozitivne učinke ter
spremembe v bolnišnicah, psihiatričnih klinikah in domovih za stare v Nemčiji, Avstriji in Švici. Avtor
kongruentega negovalnega modela je mag. Rüdiger Bauer.
V letu 2014 imamo v Sloveniji izpolnjene vse pogoje za začetek dvoletnega programa izobraževanja za
uvedbo KONGRUENTNE ODNOSNE NEGE v izbrane domove za starejše. Kot predpripravo smo izvedli
dva daljša programa: »Trening učinkovitega vodenja« (sedaj je preimenovan v »Priprava na spremembo
koncepta dela«) za skupino osmih domov za starejše in Izobraževalni program »Novi modeli nege«, na
osnovi katerih je nekaj domov prepoznalo možnost nadaljnjega razvoja.
Namen vpeljave kongruentne odnosne nege
Osnovni namen uvedbe kongruentnega negovalnega modela je ustvariti skladnost (kongruenco) med horizontalno linijo (odnos med osebjem in stanovalci) in vertikalno linijo (odnos v vodstveni hierarhiji) v celotni
strukturi ustanove.
Model temelji (namesto na »obravnavi« simptomov in naravnanosti na diagnozo) na skladnem odnosu,
ki je bistveni instrument za načrtovanje, izvajanje in evaluacijo odnosa med negovalcem in stanovalcem.
Ustvariti hoče odnos, ki na stanovalca deluje blagodejno. Negovalci in negovane osebe pri tem doživijo
učinke in spremembe, ki so jih oboji doslej vselej opisali kot pozitivne. Predvsem se pri tem sproščajo
hormoni, npr. oksitocin in dopamin in sredstva proti bolečinam, ki jih razvije telo, npr. endogeni opoidi. Te
snovi povečujejo zaupanje in motivacijo stanovalcev in negovalcev. Drugi znaki, ki jih želimo spodbuditi s
tem modelom so boljše počutje, antidepresivni učinki, protibolečinski učinki, boljše celjenje ran in krepitev
imunskega sistema.
Tako imenovani »koordinatorji« modela kongruentne odnosne nege bodo s pomočjo pridobljenih teoretičnih in praktičnih znanj uvedli ter skrbeli za učinkovito izvajanje modela v ustanovi.
Ciljne skupine
Program je namenjen dvema ciljnima skupinama:
14
N
Določenemu številu (praviloma od 3 do 5) diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, kot
tudi drugim profilom. Pomembno je, da so to osebe, ki uživajo zaupanje sodelavcev in stanovalcev, da
so strokovno kompetentni ter imajo določene izkušnje s področja vodenja ali koordiniranja. Ti strokovni
delavci, kot koordinatorji implementirajo model v domu, educirajo sodelavce in vzdržujejo razvoj kongruentne odnosne nege v domu. Njihov izobraževalni program poteka dve leti, vsako leto v obliki šestih
dvodnevnih seminarjev.
N
Vodilnim osebam v domu za starejše, od direktorja do vodij oddelkov oz. bivalnih enot. Zaradi narave dela
in namena delavnice je minimalno število udeležencev 9 oseb. Njihov program je dvoleten, vsako leto v
obliki ene tridnevne delavnice.
Vsebina
Osnova modela so najnovejša spoznanja na področju nevrologije. Zdaj vemo, v katerih možganskih strukturah se ustvarjajo občutki, npr. sreča, nagon, motivacija, dobro počutje, in kako se lahko aktivirajo z načrtnim medsebojnim vplivanjem med ljudmi. Nobelov nagrajenec Eric Kandel, raziskovalec možganov, nam
je pokazal, kako nastane dolgotrajni spomin in kako deluje. Drugi znanstveniki, med njimi Jochim Bauer, so
razkrili skrivnosti emocionalnega centra in pokazali, kako sta spomin in čustvo med seboj povezana. Ljudje
so odvisni od pozitivne, naklonjene družbene resonance, sicer se emocionalni centri spremenijo in razvije se
osamelost, depresija ali agresija ter poveča verjetnost za obolenje. To nakazujejo tudi dela Louisa Cozolina,
ki je obširno prikazal nevrobiologijo človeških odnosov. Zelo poenostavljeno bi lahko rekli, da kongruentni
negovalni model z načrtovanimi in izvajanimi ukrepi močneje aktivira pozitivno delujoče nevrobiološke
sisteme in s tem ustvarja pozitivne učinke.
S tem modelom se dosegajo zelo dobri učinki v domovih za starejše, predvsem pri dementnih osebah.
Zelo učinkovit je tudi pri starostnikih brez dodatnih obolenj in po dosedanjih izkušnjah tudi na vseh drugih
zdravstvenih področjih.
Vsebinsko je program sestavljen iz dveh delov, po njegovi osnovni predpostavki pa je potrebno:
A Usposobiti določeno število strokovnih delavcev, ki bodo implementirali model v domu, educirali sodelavce in vzdrževali razvoj kongruentne odnosne nege v domu. Udeležencem bo sistematično predstavljen
model kongruentne nege, tako iz vsebinskega kot organizacijskega vidika. Poudarek bo na uvajanju in
sistematičnem spremljanju izvajanja modela.
B Vzpostaviti ustrezno razumevanje vodstva in oblikovati organizacijske ter sistemske pogoje, znotraj katerih je možno razvijati model. Osrednje vsebine programa:
N
Vrednote, vezane na kulturo oblikovanja odnosov
N
Organizacijska struktura, ki podpira model kongruentne odnosne nege
N
Organizacija dela, skladna z decentralizacijo in s poudarkom na kompetenci in odgovornosti zaposlenih
N
Organizacija, pristojnosti in naloge delovnih timov
N
Koordinacija delovnih timov in vzpostavljanje kongruentnega odnosa med zaposlenimi in zaposlenimi
ter vodstvom
Programa A in B nista enaka, se pa dopolnjujeta in soomogočata. Brez temeljnega znanja kongruentno
odnosnega modela ni mogoče vzpostaviti procesov in odnose, ki so imenentni modelu, brez temeljnega
razumevanja vodstva za organizacijske ter sistemske pogoje, pa ni mogoče implementirati modela.
A
Izobraževalni program za uvedbo
kongruentne odnosne nege v domove za
starejše
Delavnica: Oblikovanje organizacijskih
in sistemskih pogojev za razvoj modela
kongruentne odnosne nege
Obseg:
6 x 2 dni
Obseg:
1 x 3 dni
Udeleženci:
Praviloma 4 strokovni
delavci iz doma za starejše
(v primeru manjšega doma
ali samo uvedbe KON v del
doma: 3 udeleženci)
Udeleženci:
Člani vodstva: direktor,
strokovni vodja, VZN, socialne
službe, terapije, kuhinje,
računovodstva, tehničnih služb
(če obstaja tudi vodja pomoči
na domu ipd.), oddelčni vodje
oz. vodje bivalnih enot. Najmanj
9 oseb.
Izvajalec:
mag. Rüdiger Bauer
Izvajalci:
Sodelavci FIRIS-a
Obseg:
6 x 2 dni
Obseg:
1 x 3 dni
Udeleženci:
Isti kot prvo leto.
Udeleženci:
Isti kot prvo leto.
Izvajalec:
mag. Rüdiger Bauer
Izvajalci:
Sodelavci FIRIS-a
V letu
2014
V letu
2015
B
15
Način dela
Program A se izvaja v obliki dvodnevnih seminarjev (skupaj za predstavnike strokovnih delavcev več domov), ki bodo v obliki predavanj in dela v podskupinah. Predavanje bo v nemščini, vendar je zagotovljeno
konsekutivno prevajanje iz nemškega v slovenski jezik in obratno.
Med posameznimi seminarji bodo manjše »domače naloge« s smislu postopnega prenosa modela v prakso
doma.
Program B se izvaja v obliki tridnevne delavnice širšega vodstvenega tima na nivoju vsakega doma posebej. V dveh letih se izvedeta dve taki delavnici (ena letno). Program izvajamo na lokaciji, kjer so zagotovljeni
pogoji za intenzivno delo, oblikovanje zaupanja in povezovanja.
Programa A in B za uvedbo KONGRUENTNE ODNOSNE NEGE nudimo v paketu (ni se mogoče prijaviti samo
na en del).
Časovni obseg in obveznosti udeležencev
Oba programa, A in B, sta dvoletna.
Program A se izvaja v obliki šestih dvodnevnih seminarjev v letu 2014 in šestih v letu 2015. Časovni obseg
programa je 192 pedagoških ur. Udeleženci morajo redno obiskovati program. Če dom ne poskrbi za
nadomestnega udeleženca v primeru odsotnosti, plača kotizacijo v višini 80 % celote. Med posameznimi
seminarji udeleženci opravijo naloge skladno s programom oz. zadolžitvami in o njih poročajo.
Program B se izvaja v obliki ene tridnevne delavnice v letu 2014 in ene v letu 2015. Časovni obseg programa
je 48 pedagoških ur.
Verifikacija programa
Izobraževalni program bomo skladno z določili Zakona o socialnem varstvu predložili v verifikacijo Socialni
zbornici Slovenije.
Število udeležencev: ni omejeno
Program A:
Program B:
2014
Termin in kraj programa B se sprejme dogovorno z domom po
1. termin
27. - 28. 1. 2014
H. Paka, Velenje
2. termin
10. - 11. 2. 2014
H. Bioterme, Mala Nedelja
3. termin
20. - 21. 3. 2014
H. Vivat, Moravske Toplice
4. termin
29. - 30. 5. 2014
H. Ribno, Bled
5. termin
7. - 8. 7. 2014
H. Smogavc, Zreče
6. termin
24. - 25. 11. 2014
H. Paka, Velenje
končanem razpisu oz. prijavi doma.
Predavatelji:
Program A:
2015
mag. Rüdiger Bauer
7. termin
8. termin
9. termin
10. termin
11. termin
12. termin
16
Datumi bodo
objavljeni
decembra 2014
Program B:
Kraji seminarjev bodo
objavljeni decembra 2014.
Franc Imperl, univ. dipl. psih.
Tanja Imperl, univ. dipl. soc.
Izobraževalni program
Izobraževalni program za gospodinje v
socialno varstvenih ustanovah
V različnih socialno varstvenih ustanovah prihaja do vse večjih potreb po oblikovanju novega koncepta
dela v sklopu t. i. gospodinjskih skupin, kjer je osrednji profil gospodinja. Tovrstni koncept dela je v domovih za starejše primeren za približno 2/3 vseh stanovalcev, še posebej za osebe z demenco.
Profil »gospodinja« je vnesen v Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Ur. l.
RS, št. 125/04). Prav tako potekajo na Centru RS za poklicno izobraževanje postopki priprave kataloga
standardov strokovnih znanj in spretnosti za nacionalno poklicno kvalifikacijo, ki bodo podlaga za postopke preverjanja ter potrjevanja znanja, spretnosti in kompetenc za pridobitev poklica gospodinja.
Naloge gospodinje v gospodinjskih skupinah so specifične. Narava njenega dela je multifunkcionalna,
usmerjena v »oblikovanje okolja (miljeja)«. Gospodinje načrtujejo potek dneva in dnevne aktivnosti, skladno s potrebami stanovalcev. Pri tem mislimo na gospodinjske in druge socialno oskrbovalne aktivnosti.
Gospodinje so ves dan v stalnem stiku s stanovalci, so kontaktne osebe za obiskovalce in sorodnike.
S funkcijo gospodinje ljudem, ki potrebujejo oskrbo in nego, posebej osebam z demenco, omogočimo
življenje v okolju, usmerjenem v normalnost - okolje, ki spodbuja in je po meri človeka. Obvladovanje
vsakodnevnih nalog in neformalni medčloveški stiki spodbudno vplivajo na starejšega človeka in skrbijo
za njegovo dobro počutje.
Cilji
Osnovni cilj izobraževalnega programa je pridobitev dodatnih znanj in veščin, ki temeljijo na konceptu gospodinjskih skupin. Življenje po načelu omenjenih skupin se lahko organizira tako v današnjih »varovanih«
oddelkih domov za starejše kot v različnih bivalnih enotah drugih socialno varstvenih zavodov/ustanov, kjer
je gospodinjstvo in organizacija življenja skupine vsebinsko pomembno področje.
Prav tako je cilj programa prispevati k oblikovanju psihosocialnega koncepta dela v socialno varstvenih
organizacijah.
Ciljne skupine
Program je namenjen delavcem, ki se želijo usposobiti za delo in vodenje v gospodinjskih skupinah domov
za starejše in v bivalnih enotah (skupinah) posebnih socialnih zavodov, socialno varstvenih zavodov za usposabljanje in varstveno delovnih centrov.
17
Vsebina
Program je razdeljen na pet modulov:
Modul 1: Značilnosti gospodinjskih skupin
Modul 2: Znanja s področja oskrbe in osebne nege
Modul 3: Znanja s področja gospodinjstva
Modul 4: Specifična znanja za socialno vključevanje in individualno delo v skupini
Modul 5: Praktikum
Predstavljene bodo značilnosti gospodinjskih skupin, namenjenim stanovalcem, še posebej osebam z demenco, kot tudi uporabnikom različnih bivalnih enot. Govorili bomo o bivalnih pogojih in organizaciji dela
ter vlogi gospodinje v gospodinjski skupini.
Sledila bodo znanja s področja osebne nege oz. vzdrževanja osebne higiene stanovalca in seznanitev z
osnovami izvajanja kinestetike.
V sklopu vseh vsebin, s katerimi se bodo udeleženci seznanili, bo poudarek predvsem na znanjih s področja gospodinjstva in specifičnih znanjih gospodinje. Udeleženci programa se bodo podrobno seznanili s
hranoslovjem in dietetiko ter pripravo hrane.
Velik poudarek bo na znanjih za socialno vključevanje in individualno delo v skupini, za delo z osebami
z demenco, vlogi gospodinje kot povezovalke dela in spodbujevalke pozitivnega vzdušja v gospodinjski
skupini.
Na koncu izobraževanja udeleženci opravijo tridnevni praktikum v ustanovi, kjer starostniki z demenco stanujejo v gospodinjskih skupinah.
Časovni obseg programa
Izobraževalni program traja leto in pol v skupnem obsegu 256 pedagoških ur; poteka v obliki sedemnajstih
dvodnevnih izobraževalnih seminarjev. V sklop programa sodi še izvedba praktikuma in zaključni izpit oz.
naloga.
Časovni obseg posameznih programskih sklopov je naslednji:
Modul 1: Značilnosti gospodinjskih skupin – 17 PU
Modul 2: Znanja s področja oskrbe in osebne nege – 49 PU
Modul 3: Znanja s področja gospodinjstva – 40 PU
Modul 4: Specifična znanja za socialno vključevanje in individualno delo v skupini – 115 PU
Modul 5: Praktikum in zaključna naloga – 50 PU
Obveznosti udeležencev
Aktivno sodelovanje v programu - pri delu v skupinah in delavnicah. Vsaj 80 % prisotnost v izobraževalnem
programu. Med izobraževanjem opravijo udeleženci praktikum v gospodinjski skupini, na podlagi katerega izdelajo zaključno nalogo. Le-to vsak udeleženec predstavi in zagovarja ob koncu izobraževalnega
programa.
Verifikacija programa
Izobraževalni program bomo skladno z določili Zakona o socialnem varstvu predložili v verifikacijo Socialni
zbornici Slovenije.
18
Predavatelji:
Število udeležencev: 20 - 30
Prof. dr. Janez Bogataj
5. termin
17. - 18. 1. 2014
Dom starejših Šentjur
6. termin
11. - 12. 2. 2014
H. Paka, Velenje
Almina Cecunjanin, dipl. med. sestra
7. termin
11. - 12. 3. 2014
H. Bioterme, Mala Nedelja
Jožica Gamse, dr. med., spec. psihiatrinja
8. termin
8. - 9. 4. 2014
H. Smogavc, Zreče
Eva Imperl, univ. dipl. psihologinja
9. termin
20. - 21. 5. 2014
H. Vivat Moravske Toplice
Franc Imperl, univ. dipl. psiholog
10. termin
10. - 11. 6. 2014
H. Šport Otočec
11. termin
26. - 27. 8. 2014
Strokovna ekskurzija
12. termin
23. - 24. 9. 2014
H. Smogavc, Zreče
13. termin
7. - 8. 10. 2014
Center Sonček Elerji,
Ankaran
Ljudmila Par, dipl. med. sestra
14. termin
11. - 12. 11. 2014
H. Paka, Velenje
Bojan Pucelj, univ. dipl. soc., dipl. transakcijski analitik
15. termin
2. - 3. 12. 2014
H. Smogavc, Zreče
Ute Schmidt Hackenberg, doc. za aktivacijo na šoli za nego starejših
16. termin
13. - 14. 1. 2015
H. Šport Otočec
Olga Sočič, viš. del. terapevtka, učiteljica inovativne validacije
17. termin
20. 3. 2015
H. Smogavc, Zreče
Meta Tavčar, Imago partnerska terapevtka, WSP, Imago Supervizorka
Saša Breznikar Kučan, dipl. del. terapevtka, učit. inovativne validacije
Ksenja Jug Adamovič, dipl. sanitarni inženir
Simona Križanec, prof. zdr. vzgoje
Katja Kučer, dipl. del. terapevtka, učiteljica inovativne validacije
Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. tehnologije
Beti Prtenjak, univ. soc. del., učiteljica inovativne validacije
Katarina Zajec, univ. dipl. soc. delavka
sr. med. sestra, učiteljica inovativne validacije
19
Izobraževalni program
Izobraževalni program za delovne
inštruktorje
Izobraževalni program je usklajen s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti, zahtevanim
za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije delovni inštruktor/delovna inštruktorica. Postopek njene pridobitve pa je povezan s preverjanjem in potrjevanjem, pri katerem kandidat/ka dokazuje svojo
usposobljenost ter znanje za učinkovito opravljanje določenih opravil - gre torej za ugotavljanje spretnosti in znanj, ki so zapisane v poklicnem standardu ter katalogu strokovnih znanj in spretnosti za poklicno kvalifikacijo delovni inštruktor.
Po dosedanjih izkušnjah poleg vstopnih pogojev opravljeni izobraževalni program zadošča za pridobitev
NPK delovni inštruktor/delovna inštruktorica.
Cilji
Osrednji cilji izobraževalnega programa so:
N
pridobitev osnovnih in dodatnih znanj ter veščin, potrebnih za vodenje uporabnikov pri delu v delavnici
in za usposabljanje uporabnika za samostojno delo ter življenje,
N
pridobitev veščin na področju organizacije in izvedbe kreativnih dejavnosti,
N
seznanitev s strokovnimi načeli in metodami dela v socialnem varstvu.
Ciljne skupine
Program je namenjen delovnim inštruktorjem v varstveno delovnih centrih, posebnih socialnih zavodih,
socialno-varstvenih zavodih za usposabljanje, centrih za rehabilitacijo, invalidskih podjetjih, zaposlitvenih
centrih, ne glede na stopnjo osnovne izobrazbe kot tudi ostalim strokovnim delavcem ali sodelavcem, ki pri
osnovnem izobraževanju niso pridobili potrebnih znanj za delo z osebami z motnjo v razvoju.
Vsebina
Program je razdeljen na štiri vsebinske module:
N
N
N
N
Vodenje uporabnika pri delu v delavnici
Usposabljanje uporabnika za samostojno delo in življenje
Organizacija in izvedba kreativne dejavnosti
Strokovna načela in metode dela v socialnem varstvu
Pri vodenju uporabnika pri delu v delavnici je poudarek na njihovem usposabljanju za samostojno delo in
življenje, vlogi tima pri pripravi vključitve uporabnika v delovno skupino, izdelavi individualnih programov
vodenja in zaposlovanja ter habilitacijsko – rehabilitacijskih programih dela, spremljanju in usmerjanju
uporabnikov pri delu, razvoju pozitivnega odnosa do dela in osebne odgovornosti, vodenju zaposlitev
uporabnikov z motnjo v razvoju in drugih invalidnih oseb, ergonomiji ter študiji dela, motiviranju za delo in
nagrajevanje ter pravilniku o nagrajevanju uporabnikov v VDC in na področju rehabilitacije. V sklop modula
sodijo tudi vsebine s področja psihologije oz. socialne psihologije, kot denimo človek in socialno okolje,
20
socialne vloge ter delo na odnosih v delovni skupini. Nadaljne vsebine so s področja duševne prizadetosti:
motnje v duševnem in telesnem razvoju - poimenovanja, kategorije, prognoza, vzroki duševne prizadetosti
ter možnosti preprečevanja prizadetosti, družina in duševno prizadet otrok ter duševno prizadeti in spolnost.
Ene od pomembnih tem vodenja uporabnika pri delu so še osnovne značilnosti posameznih kategorij uporabnikov, ki se vključujejo v programe zaposlovanja invalidov in v VDC, ravnanje ter organizacija dela pri
osebah z dolgotrajnimi telesnimi okvarami, ravnanje, komuniciranje in organizacija dela pri osebah z duševnimi, intelektualnimi in senzoričnimi okvarami ter specialna didaktika in individualizacija ter pedagoška
in specialno pedagoška načela.
V sklop modula »usposabljanje uporabnika za samostojno delo in življenje« uvrščamo: priprava dela in
delovnega mesta, organizacija lastnega dela, analiza, načrtovanje in organizacija dela (načrtovanje tehnoloških postopkov v delavnici, priprava/načrtovanje tehnoloških postopkov naročenih izdelkov in izdelkov
lastnega programa, normiranje časa izdelave izdelka), usposabljanje uporabnikov za samostojno delo in
življenje ter osnove spoznavnega razvoja (občutki, zaznave itd.)
K organizaciji in izvedbi kreativne dejavnosti štejemo organizacijo ter izvedbo športnih, kulturnih, likovnih
in umetniških aktivnosti. Prav tako pomen kreativnih aktivnosti in prostočasnih interesnih dejavnosti za
uporabnike ter vseživljenjsko učenje.
V okvir četrtega modula štejemo naslednje teme: povezovanje v skupne procese in spodbujanje reševanja
problemov v delovni skupini ter na nivoju ustanove, delovne moči in procesi staranja pri osebah z motnjami
v duševnem razvoju, uveljavljanje pravice do enakih možnosti in enake obravnave invalidov (zaposlovanje
in socialno vključevanje), etična načela za delo v socialnem varstvu, potrebe in interese uporabnikov,
pravice invalidov po zakonu o socialnem varstvu ter zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju
invalidov ter vloga delovnega inštruktorja v sistemu socialnega varstva.
Časovni obseg programa
Izobraževalni program je enoletni in se izvaja v obsegu dvanajstih dvodnevnih seminarjev, ki potekajo
praviloma enkrat mesečno. Časovni obseg celotnega izobraževalnega programa je 168 pedagoških ur (PU).
Glede na posamezne programske sklope je časovni obseg naslednji:
N
vodenje uporabnika pri delu v delavnici = 60 PU,
N
usposabljanje uporabnika za samostojno delo in življenje = 24 PU,
N
organizacija in izvedba kreativnih dejavnosti = 40 PU,
N
strokovna načela in metode dela v socialnem varstvu = 44 PU.
Obveznosti udeležencev
Prisotnost udeležencev na predavanjih/delavnicah je obvezna. Zaradi opravičljivih razlogov je dovoljena
največ do 20 % odsotnost.
Med izobraževanjem opravijo udeleženci dva izpita, in sicer iz modulov:
N
N
organizacija in izvedba kreativnih dejavnosti,
strokovna načela in metode dela v socialnem varstvu
in seminarsko nalogo z vsebinami iz modulov:
vodenje uporabnika pri delu v delavnici,
usposabljanje uporabnika za samostojno delo in življenje
in jo zagovarja na zaključku izobraževanja.
N
N
Status programa
Program je usklajen s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti za delovnega inštruktorja,
ki jo je oblikovala posebna delovna skupina pri Centru za poklicno izobraževanje v Ljubljani (Katalog
strokovnih znanj in spretnosti, Status: Objavljen 19.10.2010 , Ur.l. 909-2/2010/19). Na osnovi programa je
mogoče pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) delovni inštruktor/delovna inštruktorica. Izvajalec
postopkov za ugotavljanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije delovni inštruktor/delovna
inštruktorica je FIRIS IMPERL d.o.o.
21
Predavatelji:
Število udeležencev: 20 - 30
Stanka Grubešič, prof. defektologije
1. termin
19. - 20. 9. 2014
H. Ribno, Bled
2. termin
3. - 4. 10. 2014
H. Ribno, Bled
Prim. mag. Franci Hrastar, dr. med., spec. psihiater
3. termin
24. - 25. 10. 2014
H. Ribno, Bled
Branka Kirič, prof. lik. umet
4. termin
21. - 22. 11. 2014
H. Vivat Moravske Toplice
Doc. dr. Majda Končar
5. termin
12. - 13. 12. 2014
H. Smogavc Zreče
Gordana Kosanič, univ. dipl. soc. delavka
6. termin
2015
7. termin
2015
8. termin
2015
9. termin
2015
10. termin
2015
Mag. Špela Režun
11. termin
2015
Želko Tomaš, dipl. org. manager
12. termin
2015
Mirjana Hafnar, dipl. tiflopedagoginja
Marijan Lačen, prof. defektologije
Duška Landeker, univ. dipl. soc. delavka
Sabina Petek, prof. defektologije
Termini in kraji bodo
določeni decembra 2014
Ljubica Podboršek, učit. znakovnega jezika
Dr. Vesna Radonjič Miholič, spec. klin. psihologinja
Tomaž Torkar, univ. dipl. psiholog
Mag. Cveto Uršič
Jasna Vešligaj Damiš, univ. dipl. psihologinja
Mag. Janez Vidmar
Mag. Suzana Zadravec
Slavko Zupan, likovni pedagog
22
Izobraževalni program
Uspešna komunikacija - komunikacija
brez prisile
Program izhaja iz teorije izbire Williama Glasserja in temeljev humanistične psihologije Carla Rogersa.
Namenjen je vsem delavcem v socialnem varstvu in sorodnih dejavnostih, ki delajo z osebami v stiskah,
težavah ali so vključeni v reševanje tovrstnih problemov v posameznih sredinah.
Cilji
S pomočjo programa naj bi udeleženci lažje obvladovali komunikacijske težave in se usposobili za kakovostno vodenje ljudi pri reševanju njihovih problemov. Udeleženci naj bi bili usmerjeni v iskanje in oblikovanje odgovora kako oblikovati kakovostno komunikacijo in odnos brez elementov prisile.
Ciljne skupine
Program je namenjen strokovnim delavcem katerekoli ustanove oz. organizacije v socialnem varstvu ali
sorodnih dejavnostih.
Vsebina
Program je razdeljen na dve vsebinski področji ali modula:
N
celostno vedenje in
N
supervizija kot samovrednotenje.
Udeleženci izobraževanja se seznanijo z osnovnimi pravili komunikacije in izražanjem le-te, s spoznavanjem
vsebin celostnega vedenja ter s pojavnostjo emocionalnega izražanja. Ukvarjajo se s telesnim in glasovnim
izražanjem, posebno pozornost pa namenjajo pričakovanjem in željam. Na osnovi predavanj in izkustvenih
vaj spoznajo komunikacijska sporočila dotika in nedirektivni terapevtski pristop zapiranja posameznih
odprtih ter občutljivih komunikacijskih kanalov.
Velik del programa zajema področje odnosa, kakšen je dober odnos in kako sodelovati, da bo skupno
delo uspešno. V drugem delu je poudarek na veščinah samoocenjevanja, osebnega razvoja, odločanja in
doseganja konsenza, predvsem kot nasprotje kritike. Celoten sklop soustvarjajo udeleženci sami, poudarek
je na delu »z« nasproti delu »za«.
Časovni obseg programa
Izobraževalni program je triletni in se izvaja v obsegu sedmih tridnevnih izkustvenih seminarjev. V prvem
letu so trije, v drugem in tretjem pa po dva seminarja. Celotni izobraževalni program obsega 147 pedagoških
ur (PU).
Časovni obseg posameznih modulov je:
Celostno vedenje - 70 PU.
N
Supervizija kot samovrednotenje - 77 PU.
N
23
Obveznosti udeležencev
Obvezna je prisotnost na vseh terminih izobraževanja. Vsak udeleženec med izobraževanja izdela, predstavi
in zagovarja seminarsko nalogo. Vsebina naloge mora biti s področja teme programa.
Verifikacija programa
Izobraževalni program bomo skladno z določili Zakona o socialnem varstvu predložili v verifikacijo Socialni
zbornici Slovenije.
Predavatelj:
Število udeležencev: 15 - 20
Anton Štemberger, univ. dipl. defektolog, supervizor realitetne terapije
Skupina, ki je s programom začela v letu 2011:
Skupina, ki bo s programom začela letos:
7. termin
1. termin
7. - 9. 5. 2014
H. Laguna Strunjan
2. termin
4. - 6. 6. 2014
H. Paka, Velenje
3. termin
17. - 19. 9. 2014
H. Smogavc, Zreče
4. termin
2015
5. termin
2015
6. termin
2016
7. termin
2016
24
16. - 18. 4. 2014
H. Laguna Strunjan
Termini in kraji bodo določeni
naknadno
Seminarji
25
26
Seminar
Svet človeka z demenco v socialno varstveni
ustanovi z vidika temeljnih vrednot
Programska oblika
Dvodnevna izkustvena delavnica.
Namen
S pomočjo izkustvene delavnice podoživeti svet ljudi z demenco, njihove temeljne občutke strahu, odvisnosti, agresije, sramu in obrambe. Pri tem bodo udeleženci aktivno soustvarjali vsebino, refleksirali lastna
doživljanja in občutenja ter svoja občutenja analizirali z vidika temeljnih človeških vrednot.
Seminar je namenjen
Vsem, ki delajo z ljudmi z demenco.
Število udeležencev
20
Datum in kraj
14. – 15. april 2014, Hotel Smogavc, Zreče
Vsebina
Kakšen je svet, v katerem živijo ljudje z demenco? Psihološko gledano vodi demenca v fazo popolne in usodne odvisnosti, ljudje se znajdejo v situaciji, ki so jo doživeli v otroštvu. Kako so (pre)živeli otroško odvisnost
in kako jo preživljajo kot dementni stanovalci različnih ustanov? Izkustvena delavnica vam bo omogočila, da
se boste za en dan prelevili v človeka z demenco v simuliranem okolju socialnovarstvene ustanove. Lastno
doživljanje in analiza izkušnje vam bosta pomagala, da boste pri delu z osebami z demenco znali pristopati
z večjo empatijo in razumevanjem. Za izboljšanje dela je namreč potrebno kritično ovrednotiti lastno delo
in oceniti, kaj je/ni dobro. Si upate “iti na drugo stran” in na lastni koži izkusiti stiske ter podoživeti občutke
oseb z demenco v socialno varstveno ustanovi?
Prvi dan bo potekal v obliki izkustvene delavnice, drugi dan bo namenjen poglobljeni analizi in razmisleku o
vplivu postopkov, dejanj, odnosov, interakcij na relaciji stanovalev z demenco – negovalec z vidika temeljnih
vrednot.
Izvajalke
Eva Imperl, univ. dipl. psihologinja
Saša Breznikar Kučan, dipl. del. terapevtka, učiteljica inovativne validacije
Mateja Zelič, sr. med. sestra, učiteljica inovativne validacije
Verifikacija seminarja
Program bomo skladno z določili Zakona o socialnem varstvu predložili v verifikacijo Socialni zbornici Slovenije.
27
Seminar
Seminar za socialne oskrbovalke na domu
Programska oblika
Dvodnevna izkustvena delavnica.
Namen
Seminar bo v obliki izkustvene delavnice nudil vpogled v dinamiko odnosa in komunikacije med socialno
oskrbovalko, oskrbovancem z demenco, njegovimi svojci ter nenazadnje tudi vodjo oz. koordinatorjem pomoči na domu.
Seminar je namenjen
Socialnim oskrbovalkam na domu.
Število udeležencev
Datuma in kraja
Vsebina
Na seminarju bomo obravnavali primere iz prakse in jih v obliki delavnic ter diskusije analizirali. V ospredju
bo razprava o odnosu in komunikaciji med socialno oskrbovalko in oskrbovancem z demenco, svojci in
vodjo pomoči na domu. S pomočjo delavnice bodo udeleženci skušali razumeti/oblikovati odnos do oskrbovanca z demenco na način, da v ospredje postavimo njihove potrebe in trenutno počutje. Postavili si bomo
vprašanje kako lahko optimalno oskrbimo/obravnavamo osebo z demenco – je to sploh mogoče? Poiskali
bomo primerne rešitve, ki v ospredje postavljajo komunikacijo (dialog) za spodbujanje oskrbovančevega
načina življenja in so usmerjene v ohranjanje njegovih sposobnosti.
Izvajalki
Saša Breznikar Kučan, dipl. del. terapevtka, učiteljica inovativne validacije
Beti Prtenjak, univ. dipl. soc. delavka, učiteljica inovativne validacije
28
Izobraževanja
za E-Qalin
29
30
Splošne informacije o E-Qalinu
E-Qalin (European quality - improving learning) je vseevropski model upravljanja s kakovostjo v domovih za
starejše (E-Qalin/A), varstveno delovnih centrih in socialno varstvenih zavodih za usposabljanje (E-Qalin/B),
izvajalcih pomoči na domu (E-Qalin/C) in na centrih za socialno delo (E-Qalin/D), katerega razvoj je v okviru
sklada Leonardo da Vinci podprla Evropska skupnost.
Model E-Qalin/A je razvijala ekspertna skupina, v kateri so sodelovali strokovnjaki za upravljanje s kakovostjo, izobraževalne ustanove, direktorji in drugi vodilni kadri iz domov za starejše, zastopniki poklicnih
združenj, ustanovitelji domov in uporabniki. Sodelujoče organizacije ali posamezniki so bili iz Avstrije, Slovenije, Italije, Nemčije, Luksemburga in Nizozemske. Na podoben način sta ob mednarodnem sodelovanju
nastala branžni varianti E-Qalin/B in E-Qalin/C, medtem ko smo E-Qalin/D razvili samo v Sloveniji.
Aktivni partner za E-Qalin v Sloveniji je FIRIS IMPERL d.o.o.
Sistem upravljanja s kakovostjo oz. doseganja poslovne odličnosti vključuje strukture, procese in rezultate
ustanove. Kakovost vseh treh področij se preverja s pomočjo samoocenjevanja (Self Assessment).
Za E-Qalin je značilno, da je naravnan operativno, zajema vse hierarhične ravni v organizaciji in pospešuje
aktivno vključevanje zaposlenih. V ta namen so pripravljena tri izobraževanja, ki so povezana z modelom
E-Qalin: Izobraževanje za procesne vodje, Izobraževanje za moderatorje in Izobraževanje za naravnanost
na uporabnike in procese.
Predvideni učinki upravljanja kakovosti po E-Qalinu so predvsem: boljša kakovost storitev za uporabnike,
večja motiviranost in zadovoljstvo zaposlenih, pomoč vodstvom ter zaposlenim v ustanovah pri zagotavljanju in izpopolnjevanju kakovostnih storitev, nacionalna ter mednarodna primerljivost ustanov in certificiranje specifične dejavnosti ter blagovni znak.
Uvedba sistema za obvladovanje kakovosti naj bi bila v pomoč in podporo tako zaposlenim kot tudi njihovim strankam oz. uporabnikom.
31
32
Izobraževanje za E-Qalin
Izobraževanje za procesne vodje
Procesni vodje so osrednje osebe, ki so odgovorne za uvajanje E-Qalina v ustanovi. Zato je njihovo
usposabljanje usmerjeno tako na vsebino modela kot tudi na neposredno izvajanje. Ustanova brez procesnih vodij modela E-Qalin ne more in ne sme izvajati.
Namen
Udeležence seznaniti:
N
s poslovnikom E-Qalin in jih usposobiti za njegovo uporabo,
N
z načinom uvajanja modela E-Qalin in jih usposobiti, da ga bodo znali prilagoditi svojim specifičnim
potrebam,
N
s podlagami za odločanje pri izboru področja ocenjevanja za samoocenjevanje v svoji ustanovi,
N
s postopki samoocenjevanja,
N
z instrumenti in postopki anketiranja ter merjenja zadovoljstva uporabnikov, svojcev (pri E-Qalin/A in
E-Qalin/B), zaposlenih ter jih usposobiti za izvedbo anketiranja po prvem seminarju,
N
s software-om za E-Qalin in jih usposobiti za njegovo uporabo,
N
s pomenom načrtovanja izboljšav in njihovimi projektnimi izvedbami.
Ciljne skupine
Za procesne vodje se morajo usposobiti dva do trije predstavniki ustanove (v primeru večje organizacije z
več lokacij izvajanja programa tudi štirje ali več), med katerimi mora biti obvezno direktor ustanove, drugi
dve osebi pa morata biti najpomembnejša vodstvena delavca, v domovih za starejše sta to običajno vodja
zdravstvene nege in socialni delavec.
Vsebina
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
Predstavitev projekta E-Qalin
Predstavitev modela E-Qalin
Struktura poslovnika E-Qalin
Informacija o procesu uvajanja modela E-Qalin vključno s terminskim načrtom
Interno vodenje in izvajanje projekta/funkcije/projektni tim/načrtovanje/komunikacija
Izbira kriterijev in kazalnikov za posamezne faze samoocenjevanja
Vsebina in organizacija samoocenjevanja
Delovanje skupine za razvoj
Priprava dokumentacije za kriterije in kazalnike
Uvedba: anketa/merjenje zadovoljstva
Predstavitev software-a za E-Qalin
Načrtovanje in projektno izvajanje izboljšav/sprememb
Izvedba predstavitve E-Qalina (kick off) na nivoju ustanove
Izvedba zaključne prireditve po vsaki fazi samoocenjevanja
Časovni obseg programa
Izobraževanje za procesne vodje se izvaja v obsegu dveh tridnevnih izobraževalnih sklopov. Časovni obseg
celotnega izobraževalnega programa je 48 pedagoških ur.
33
Obveznosti udeležencev
Udeleženec se mora udeležiti obeh terminov izobraževanja. Obvezno je sodelovanje pri delu v skupinah in delavnicah.
Verifikacija programa
Izobraževanje bomo skladno z določili Zakona o socialnem varstvu predložili v verifikacijo Socialni zbornici
Slovenije.
Predavatelji:
Število udeležencev: do 20
1. termin
26. - 28. 3. 2014
H. Smogavc Zreče
2. termin
23. -25. 4. 2014
H. Smogavc Zreče
34
Franc Imperl, univ. dipl. psiholog, izobraževalec za E-Qalin
Tanja Imperl, univ. dipl. sociologinja, izobraževalka za E-Qalin
Jana Štrakl, univ. dipl. sociologinja
Izobraževanje za E-Qalin
Izobraževanje za moderatorje
Učinkovita in kakovostna ustanova mora biti usmerjena k uporabniku. Kako uspešna je pri tem, je odvisno od kakovosti vsakodnevnega dela vseh zaposlenih. Pri tem so pomembni vsi delavci, ki za dobro
delo potrebujejo tudi dobro organizirane in vodene (moderirane) delovne skupine (time). V modelu
upravljanja s kakovostjo E-Qalin je to še posebej pomembno. Le z dobro usposobljenimi moderatorji
je mogoče doseči učinkovito sodelovanje vseh zaposlenih v skupinah za kakovost in v »delavnicah« za
kakovost.
Namen
N
N
N
Usposobiti udeležence, da bodo znali oblikovati in uspešno voditi skupine za kakovost, od oblikovanja
načrtov do njihove uresničitve.
Pri udeležencih skupin za kakovost oblikovati samozavest in občutek varnosti.
Usposobiti udeležence za učinkovito reševanje težav, ki lahko nastanejo pri delu skupin za kakovost
(npr. napetosti, konflikti …).
Ciljne skupine
Seminar je namenjen strokovnim delavcem in sodelavcem domov za starejše, posebnih socialnih zavodov,
socialnovarstvenih zavodov za usposabljanje, varstveno delovnih centrov ter centrov za socialno delo.
Vsebina
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
Predstavitev modela E-Qalin
Predstavitev izvajanja modela E-Qalin
Metode in tehnike za učinkovito vodenje skupin za kakovost v okviru E-Qalina
Vizualizacija kot pripomoček pri uspešnem delu s skupino
Kako zagotoviti uspešno delo v skupini
Spodbujanje skupinske aktivnosti in ustvarjalnosti
Vloga moderatorja pri reševanju konfliktov
Odkrivanje konfliktov in njihovo obvladovanje
Konflikti v organizaciji in razvojnih procesih
Konflikt kot signal za spremembe
Predstavitev software-a za E-Qalin
Časovni obseg programa
Izobraževanje za moderatorje se izvaja v obsegu dveh tridnevnih izobraževalnih sklopov. Časovni obseg
celotnega izobraževalnega programa je 48 pedagoških ur.
Obveznosti udeležencev
Aktivno sodelovanje v skupinah in delavnicah (pri vajah).
35
Verifikacija programa
Izobraževanje bomo skladno z določili Zakona o socialnem varstvu predložili v verifikacijo Socialni zbornici
Slovenije.
Število udeležencev: 20 - 25
Prva skupina
1. termin 21. - 23. 1. 2014
H. Smogavc Zreče
2. termin 17. - 19. 2. 2014
H. Slovenija, Rogaška Slatina
Predavatelji:
Franc Imperl, univ. dipl. psiholog, izobraževalec za E-Qalin
Tanja Imperl, univ. dipl. sociologinja, izobraževalka za E-Qalin
Druga skupina
Jana Štrakl, univ. dipl. sociologinja
1. termin 7. - 9. 5. 2014
H. Smogavc Zreče
2. termin 16. - 18. 6. 2014
H. Smogavc Zreče
36
Izobraževanje za E-Qalin
Izobraževanje za naravnanost na
uporabnike in procese
Izobraževanje za naravnanost na uporabnike in procese je bistven dopolnilni, razvojni ter izobraževalni
proces v ustanovi, ki želi obvladovati kakovost na vseh delovnih področjih. Program vnaša med delavce
kulturo usmerjenosti na uporabnike in osnovna spoznanja o procesih, ki so pri tem bistvenega pomena.
Delavcem omogoča bolje razumeti logiko in vsebino upravljanja kakovosti po E-Qalinu, tako da lažje
sodelujejo pri njegovem vpeljevanju in izvajanju.
Cilj
Usposabiti zaposlene v ustanovah za večjo naravnanost na uporabnike in procese.
Ciljne skupine
Seminar je namenjen vsem delavcem ustanove.
Vsebina
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
Predstavitev pojmov in konceptov, povezanih z modelom E-Qalin.
Predstavitev modela E-Qalin (uvajanje in izvajanje).
Analiza procesov in delo na procesih.
Poslanstvo, strukture in odnosi, razčlenjenost ustanove.
Temeljno razumevanje vlog in funkcij v ustanovi.
Faktorji, funkcija in teorija zaznavanja potreb uporabnikov.
Pomen naravnanosti na uporabnike in seznanitev z Demingovim krogom kot orodjem za izbojšave
(PDCA/i).
Pomen stalnega preverjanja drže oz. delovanja sistema in posameznika v njem (obvladovanje
rutinskega dela, oblikovanje kulture obravnavanja napak).
Osnovne zakonitosti (značilnosti) načrtovanja in uresničevanja izboljšav.
Pomen načrtovanja in uresničevanja projektov izboljšav.
Časovni obseg programa
Izobraževanje za naravnanost na uporabnike in procese se izvaja v obsegu treh dvodnevnih izobraževalnih
sklopov. Časovni obseg celotnega izobraževalnega programa je 48 pedagoških ur.
Obveznosti udeležencev
Aktivno sodelovanje v skupinah in delavnicah. Udeleženci dobijo po prvem seminarju nalogo, ki jo morajo
opraviti do drugega termina.
37
Verifikacija programa
Izobraževanje bomo skladno z določili Zakona o socialnem varstvu predložili v verifikacijo Socialni zbornici
Slovenije.
Število udeležencev: 20
CSD Krško, Brežice in Sevnica
CUDV Dobrna
1. termin
11. 3. 2014
1. termin
23. - 24. 9. 2014
2. termin
17. 4. 2014
2. termin
7. - 8. 10. 2014
3. termin
6. 5. 2014
3. termin
26. - 27. 11. 2014
Predavatelji:
Eva Imperl, univ. dipl. psihologinja
Franc Imperl, univ. dipl. psiholog,
izobraževalec za E-Qalin
Tanja Imperl, univ. dipl. sociologinja,
Špesov dom Vojnik
VDC Tončke Hočevar Ljubljana
1. termin
25. - 26. 3. 2014
1. termin
25. - 26. 9. 2014
2. termin
23. - 24. 4. 2014
2. termin
16. - 17. 10. 2014
3. termin
5. - 6. 6. 2014
3. termin
20. - 21. 11. 2014
38
izobraževalka za E-Qalin
Bojan Pucelj, univ. dipl. sociolog,
dipl. transakcijski analitik
Tomaž Torkar, univ. dipl. psiholog
Izobraževanje za E-Qalin
Seminar za vodje kakovosti E-Qalin
Od leta 2010 dalje razvijamo skupaj z E-Qalin ustanovami socialnega varstva dokumentacijo za kriterije
in kazalnike. V tem času je bilo več evalvacij, na osnovi katerih smo prišli do poenotenega načina tako
oblikovanja kot spremljanja in evalviranja dokumentacije.
Namen
Informirati in usposobiti E-Qalin vodje kakovosti za pripravo in dopolnjevanje dokumentacije za kriterije in
kazalnike.
Ciljne skupine
Seminar je namenjen vodjem kakovosti modelov E-Qalin/A, E-Qalin/B in E-Qalin/D.
Število udeležencev
Ni omejeno.
Datuma in kraj
1. termin: 8. 1. 2014, Hotel Smogavc, Zreče
2. termin: 5. 2. 2014, Hotel Smogavc, Zreče
Vsebina
Na dvodnevnem seminarju v obliki dveh enodnevnih srečanj bomo predstavili in predelali naslednji vsebini:
N
Dokončne vsebinske sklope in oblike dokumentacije za kriterije ter kazalnike. Pri tem bo v ospredju
usposabljanje vodij kakovosti za vzpostavitev tovrstne dokumentacije v organizaciji.
N
Vsebino in način tekočega letnega spremljanja kriterijev in kazalnikov – tako z vsebinskega kot
organizacijskega vidika. Dokumentacija v luči takega spremljanja je osnova za delo skupin za kakovost.
Pri tem vodje kakovosti ne bodo obremenjeni s posebnimi pripravami in dopolnjevanji.
Predavatelja
Franc Imperl, univ. dipl. psiholog, izobraževalec za E-Qalin
Jana Štrakl, univ. dipl. sociologinja, skupina Fabrika d.o.o.
Časovni obseg
Seminar bo izveden v obliki dveh enodnevnih seminarjev v skupnem obsegu 16 pedagoških ur.
Verifikacija programa
Seminar bomo skladno z določili Zakona o socialnem varstvu predložili v verifikacijo Socialni zbornici Slovenije.
39
Izobraževanje za E-Qalin
Supervizija za procesne vodje E-Qalin
Procesni vodje pridobijo pri osnovnem izobraževenju temeljna znanja, potrebna za uvajanje in izvajanje
modela E-Qalin v lastni organizaciji. Za kontinuirano izvajanje modela potrebujejo utrjevanje in dopolnjevanje znanja ter analizo izvajanja modela v lastni organizaciji. Temu namenu služi supervizija, ki jo
bomo v tem letu izvedli v obliki obiska vsake E-Qalin ustanove posebej in v obliki supervizijskega pogovora s procesnimi vodji.
Cilji
Poglobitev in dopolnitev znanja, izmenjava izkušenj in analiza poteka izvajanja modela v ustanovi.
Ciljne skupine
Delavnica je namenjena procesnim vodjem posamezne E-Qalin ustanove, med katerimi sta ključna direktor
in vodja kakovosti.
Termin in kraj
Skladno s predhodnim dogovorom vse leto 2014.
Vsebina
Na supervizijskem pogovoru bodo procesni vodje predstavili dosedanje izkušnje z modelom, dosežke in
vsebinske ter organizacijske težava pri izvajanju procesov, povezanih z modelom E-Qalin.
Izvajalca
Franc Imperl, univ. dipl. psiholog, izobraževalec za E-Qalin
Tanja Imperl, univ. dipl. sociologinja, izobraževalka za E-Qalin
Časovni obseg
Supervizijski pogovor z E-Qalin procesnimi vodji posamezne ustanove bo potekal v obsegu 2 – 3 pedagoške ure.
Verifikacija programa
Seminar bomo skladno z določili Zakona o socialnem varstvu predložili v verifikacijo Socialni zbornici Slovenije.
40
Izobraževanje za E-Qalin
Supervizijska delavnica za moderatorje
Moderatorji skupin za kakovost (samoocenjevanje) pridobijo pri osnovnem izobraževenju temeljna znanja, potrebna za vodenje teh skupin. Za dobro izvajanje moderiranja pa potrebujejo ustrezne izkušnje
in še posebej njihovo analizo. Temu namenu služi supervizijska delavnica za vse moderatorje, ki so že
pridobili izkušnje vodenja skupin.
Cilji
Poglobitev znanja, izmenjava izkušenj in oblikovanje dobre prakse na področju moderiranja skupin za kakovost.
Ciljne skupine
Delavnica je namenjena moderatorjem, ki v ustanovah pri izvajanju modela E-Qalin vodijo skupine za kakovost.
Termina in kraja
Slovenija: 16. 4. 2014, Hotel Smogavc Zreče
Hrvaška: 24. 9. 2014, Dom za starije nemoćne osobe PGŽ „Kantrida“, Rijeka
Vsebina
Delavnica bo izvedena na osnovi predstavitve in analize konkretnih primerov in problemov v zvezi z
moderiranjem skupin za kakovost. Moderatorjem bodo prav tako predstavljena vsa novejša spoznanja
izvajanja E-Qalina kot celote in delovanja skupin za kakovost pri tem.
Ena od tem letošnje supervizije bo tudi poglobitev dela na E-Qalin računalniškem programu.
Predavatelji
Franc Imperl, univ. dipl. psiholog, izobraževalec za E-Qalin
Tanja Imperl, univ. dipl. sociologinja, izobraževalka za E-Qalin
Jana Štrakl, univ. dipl. sociologinja, skupina Fabrika d.o.o.
Časovni obseg
Delavnica za moderatorje E-Qalin bo izvedena v obsegu 7 pedagoških ur.ure.
Verifikacija programa
Seminar bomo skladno z določili Zakona o socialnem varstvu predložili v verifikacijo Socialni zbornici Slovenije.
41
Izobraževanje za E-Qalin
10 let E-Qalina – evropska zgodba o uspehu
Mednarodno jubilejno srečanje E-Qalin ustanov
2004 je rojstno leto modela E-Qalin, modela upravljanja kakovosti, ki ga je v okviru projekta Evropske
unije Leonardo da Vinci razvila skupina, sestavljena iz strokovnjakov šestih evropskih držav: Avstrije,
Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske in Slovenije.
Model E-Qalin je nastal zaradi zahteve razvoja sodobne družbe, socialne politike in sistema socialnega
varstva. Njegov nastanek so pogojevale zahteve razvoja socialno varstvenih organizacij, njihove potrebe
po enotnih standardih kakovosti in po specifičnem modelu obvladovanja kakovosti, ki bi bil nacionalno
in evropsko priznan.
i
10 l
d
č k
j
j
d l
i b
ih d ž
h
k
ij
ji
k
Ciljne skupine
Termin in kraj
18. 19. 9. 2014, Dunaj (Colosseum, XXI. Bezirk)
Vsebina
Jubilejno srečanje bo potekalo v dveh delih.
V prvem, slavnostnem, bo predstavljen 10 letni razvoj in posebnosti pri izvajanju medela v različnih državah
EU. Vsak nacionalni partner s predstavniki izvajalcev bo predstavil posebnosti in zanimivosti razvoja ter
dosežke kontinuiranega spreminjanja organizacije.
V drugem delu bo praktična predstavitev notranje dinamike in implementacije osnovne filozofije modela
E-Qalin.
Časovni obseg
Jubilejno srečanje je dvodnevni program, z začetkom ob 15.00 uri prvi dan in zaključkom ob 15.00 uri drugi
dan.
Prijava
Na osnovi razpisa v mesecu maju 2014.
42
Izobraževanja
v ustanovi
43
Izobraževanje v ustanovi
Kultura, naravnana na osebo
V letu 2013 smo prvič projektno izvedli v treh domovih za starejše ciklus predavanj z naslovom »Kultura, naravnana na osebo«. Izkušnje, ki smo jih pridobili, so osnova za Izobraževalni program »Kultura,
naravnana na osebo«, ki vpeljuje dinamičen koncept oz. pristop, na osnovi katerega pridobijo stanovalci
na dostojanstvu življenja, zaposleni pa večjo kompetentnost in soodgovornost pri delu.
Izkušnje, ki smo jih pridobili s projektnimi izvedbami so tudi pokazale, da se sprememb v organizaciji,
ki globlje posežejo v filozofijo dela in kulturo odnosov, ne da izvesti na enostaven način ali z edukacijo
samo dela zaposlenih v domu. Prepoznali smo, da z parcialnimi pristopi na področju usposabljanja
zaposlenih ne dosežemo globljih sprememb, pri delu njih, zaradi globalne naravnave doma, povzročamo dodatne frustracije, pri določenih pa utrjujemo spoznanje »saj pri nas se tako in tako ne da nič
narediti!«. Zato smo se odločili za celostno ponudbo: sistematično usposabljanje večine zaposlenih za
kulturo, naravnano na osebo, kjer se lotevamo posameznih procesov pri delu s stanovalci in razmišljamo, kako bi lahko to izvedli uporabnikom bolj prijazno v smislu vsebine in načina izvedbe. Po drugi strani pa vzporedno s širšim vodstvenim timom razmišljamo o oblikovanju organizacijskih in sistemskih
pogojev za razvoj kulture, naravnane na osebo. Oba pola tako usmerjamo k istemu cilju in sistematično
spremljamo spremembe na področju organizacijske kulture, odnosne usmerjenosti in vsebine dela.
Namen vpeljave kulture, naravnane na osebo
Pri naravnanosti ločimo štiri stopnje: od naravnanosti na (1) ustanovo, (2) zaposlene, (3) uporabnike, kot
to vidijo zaposleni, do (4) naravnanosti na uporabnike, kot bi to čutili in zaznavali, če ne bi bili »okuženi« z
institucionalizacijo. Namen programa je vpeljati koncept oz. pristope s čim večjo vsebnostjo elementov, ki
prispevajo k domačnosti, sprejetosti, varnem zavetju, samoodločanju in osmišljanju preostanka življenja.
Ciljne skupine
Program je namenjen dvema ciljnima skupinama:
N
Večini zaposlenh v domu, predvsem tistih, ki so v neposrednem odnosu oz. interakciji s stanovalci. V
dvoletnem programu vsako leto v obsegu 9 x 4 pedagoške ure opravi program skupina približno 25 zaposlenih v domu.
N
Vodilnim osebam v domu za starejše, od direktorja do vodij oddelkov oz. bivalnih enot. Zaradi narave
dela in namena delavnice je minimalno število 9 udeležencev. Njihov program je dvoleten, vsako leto v
obliki ene tridnevne delavnice.
Vsebina
Program izhaja iz osnovne predpostavke, da je za uspešno spremembo kulture in s tem načina dela v domu
potrebno:
A Usposobiti čim večje število zaposlenih o pomenu naravnanosti na stanovalce. Pri tem udeleženci na
osnovi vaj in primerov prepoznajo, kaj pomeni biti naravnan na osebo pri različnih procesih in kako oblikovati strukture, ki odsevajo to naravnanost.
B Usposobiti vodilne v domu, da bi s sprejetjem določenih sprememb v strukturah in organizaciji dela omogočili udejanjanje naravnanosti na osebo.
44
Struktura programa je naslednja:
A
Izobraževalni program “Kultura,
naravnana na osebo“
Delavnica: Oblikovanje organizacijskih
in sistemskih pogojev za razvoj kulture,
naravnane na osebo
Obseg:
9 x 4 pedagoške ure
Obseg:
1 x 3 dni
Udeleženci:
Do 25 zaposlenih iz doma
za starejše (od vodilnih,
vključno z direktorjem, do
delavcev v negi, osnovni in
socialni oskrbi ter upravi).
Udeleženci:
Člani vodstva: direktor,
strokovni vodja, VZN, socialne
službe, terapije, kuhinje,
računovodstva, tehničnih služb
(če obstaja tudi vodja pomoči
na domu ipd.), oddelčni vodje
oz. vodje bivalnih enot. Najmanj
9 oseb.
Izvajalci:
Sodelavci FIRIS-a
Izvajalci:
Sodelavci FIRIS-a
Obseg:
9 x 4 pedagoške ure
Obseg:
1 x 3 dni
Udeleženci:
Do 25 zaposlenih iz doma
za starejše (od vodilnih, do
delavcev v negi, osnovni in
socialni oskrbi ter upravi).
Udeleženci:
Isti kot prvo leto.
Izvajalec:
Sodelavci FIRIS-a
Izvajalci:
Sodelavci FIRIS-a
V letu
2014
V letu
2015
B
Glavne vsebine programa A:
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
Razlike med usmerjenostjo na ustanovo in usmerjenostjo na osebo
Jezik, naravnan na osebo
Ohranjanje samostojnosti in možnosti izbire
Zasebnost
Nega in oskrba, naravnana na osebo
Prehranjevanje, naravnano na osebo
Selitev v dom – začetek grajenja odnosov
Sistemi spoznavanja stanovalcev
Vključevanje svojcev
Pomen vlog in aktivnosti za osebo
Pristopi zaposlenih, ki spodbujajo in gradijo odnose
Referenčna nega
Podpiranje skupnosti pri žalovanju in izgubi
Pomen in značilnosti življenjskega okolja, naravnanega na osebo
Glavne vsebine programa B:
N
N
N
N
N
N
N
Vrednote, vezane na kulturo, naravnano na osebo
Naše razumevanje kulture, naravnane na osebo
Organizacijska struktura, ki podpira kulturo, naravnano na osebo
Organizacija dela, skladna z decentralizacijo in s poudarkom na kompetenci ter odgovornosti
zaposlenih
Organizacija, pristojnosti in naloge delovnih timov
Koordinacija delovnih timov
Prerazporeditev nekaterih funkcij in nalog
45
Način dela
Program A se izvaja v obliki 9 x 4 pedagoške ure v prostorih doma za starejše za skupino 25 zaposlenih in
vodstvenih delavcev v letu 2014 in za enako veliko skupino v letu 2015. Del programa je v obliki predavanj,
delno v obliki vaj in delu v podskupinah.
Program B se izvaja v obliki tridnevne delavnice širšega vodstvenega tima za vsak dom posebej. V dveh
letih se izvedeta dve taki delavnici (letno ena). Program izvajamo na lokaciji, kjer so zagotovljeni pogoji za
intenzivno delo, oblikovanje zaupanja ter povezovanja.
Programa A in B za oblikovanje »Kulture, naravnane na osebo« nudimo v paketu (ni se mogoče prijaviti
samo na en del). Vsebine, obravnavane na programu A in programu B, so različne, zato je pomembno, da
se vodstveni delavci udeležijo obeh programov.
Časovni obseg in obveznosti udeležencev
Oba programa, A in B, sta dvoletna.
Program A se izvaja v obliki devetih štiri urnih seminarjev v letu 2014 in prav toliko v letu 2015. Časovni
obseg programa je 36 pedagoških ur. Udeleženci morajo redno obiskovati program.
Program B se izvaja v obliki ene tridnevne delavnice v letu 2014 in ene v letu 2015. Časovni obseg programa
je 48 pedagoških ur.
Število udeležencev
25
Termini in kraj
Termini predavanj programa A (praviloma vsakih 14 dni) se določijo dogovorno z domom po končanem
razpisu oz. prijavi doma.
Predavatelji
Eva Imperl, univ. dipl. psihologinja
Franc Imperl, univ. dipl. psiholog
Tanja Imperl, univ. dipl. sociologinja
Verifikacija programa
Izobraževalni program bomo skladno z določili Zakona o socialnem varstvu predložili v verifikacijo Socialni
zbornici Slovenije.
46
Izobraževanje v ustanovi
Spoznanja in izzivi na področju oskrbe starejših
Ciljne skupine
Program je namenjen vsem kategorijam zaposlenih v domovih za starejše in posebnih socialnih zavodih,
predvsem negovalno/oskrbovalnemu in vodstvenemu osebju.
Cilj
Ozavestiti udeležence programa o pravicah starejših v institucionalni oskrbi in njihovi ogroženosti, predvsem
z vidika strukturnih zlorab, usmeriti udeležence v iskanje sodobnih pristopov dela v domovih.
Vsebina
Zaradi izgub postaja starostnik vse šibkejši. Šibkost, ki jo prinese zadnje obdobje življenja, dela človeka
neskončno odvisnega in ranljivega.
Pravice starejših so v obdobju gibanj za pravice različnih skupin in področij družbenega življenja ostale v
ozadju. Spoštovanje, upoštevanje starejših, priznavanje njihovega dostojanstva, pravice do kakovostnega
življenja, kar je odlika mnogih kultur, tudi naše v preteklosti, danes ni v ospredju.
V zadnjih dvajsetih letih so strokovnjaki in raziskovalci prepoznali določene specifičnosti zlorab in zanemarjanja v institucionalni oskrbi starejših. Uvedli so pojma pasivnega zanemarjanja in strukturne oz. sistemske
zlorabe. Pomembne so predvsem slednje, kamor štejemo enostranske predpise in zakone, ki niso naravnani
na uporabnike, revščina, kamor sodijo tudi neustrezni kadrovski in prostorski normativi, eksterno odločanje,
razne oblike odvisnosti, organizacijske oblike in sistemske rešitve, ki ne upoštevajo potreb in pravic
starostnika ipd. Kako organizirati in izvajati oskrbo ter nego, da bo čim manj zanemarjanj in zlorab? K temu
prispevajo novi koncepti, kot npr. psihosocialni koncept dela, pri katerem je v ospredju uporabnik kot subjekt,
normalizacija življenja in spoštovanje osebne biografije. Proces spremembe ni enostaven, saj prepogosto
prevlada namesto „uporabnika v središču“ neizrečeno načelo „ustanova v središču“.
Psihosocialni koncept se v Evropi vse bolj uveljavlja. Pri njem se poudarja samostojnost, zasebnost, domačnost, varno zavetje in samoodločanje. Osnovna filozofija omenjenega koncepta je nadomeščanje »primata
nege« s »primatom bivanja«. Gospodinjska oskrba nima več samo spremljevalne vloge ob negi, temveč
postane glavno področje dejavnosti oskrbe stanovalcev.
Število udeležencev
ni omejeno
Obseg
4 pedagoške uire
Termini in kraj
O terminih se uskajujemo z ustanovo. Program izvajamo na osnovi predhodnega dogovora v ustanovi – zavodu oz. domu.
Predavatelj
Franc Imperl, univ. dipl. psiholog
47
Izobraževanje v ustanovi
Kinestetika v negi
Izobraževanje o kinestetiki v negi je namenjeno osebju na področju zdravstvene nege in socialne oskrbe domov za starejše in drugih socialno varstvenih zavodov. Kinestetika je obsežen instrument za
analizo in delovanje, ki izhaja iz načela, da je vsako dejanje, vsako delo pogojeno z gibanjem. Kinestetski
koncepti nam dajejo možnost, da razumemo osnove gibanja, jih analiziramo in dajemo ciljno usmerjeno individualno podporo za gibanje v dani situaciji.
Poleg posredovanih teoretičnih osnov daje izobraževanje poudarek na samostojno in partnersko delo.
Pri tem udeleženci spoznajo, kako lahko neko osebo podpirajo in spodbujajo pri kompleksnih procesih.
Program seznani udeležence s šestimi koncepti kinestetike in kako starejše ali invalidne osebe v interakciji z ravnanji/podporami negovalnega osebja prepoznavajo svoje gibalne sposobnosti ter se naučijo
z negovalcem usklajevati svoje gibe.
Ciljne skupine
Program je namenjen osebju na področju nege in oskrbe, delovnim terapevtom in fizioterapevtom.
Cilj
je pridobiti znanja s področja kinestetike v negi in na tej osnovi:
N
Spoznati pomen gibanja za bolno ali invalidno osebo.
N
Na osnovi vaj pridobiti izkušnjo o različnih posegih za izboljšanje in olajšanja gibanja negujoče osebe.
N
Se naučiti določene tehnike pri prelaganju in menjavi položaja nepomične osebe.
N
Pri negovalcu zmanjšati nastanek poklicno pogojenih poškodb in nezaželenih posledic fizičnih
preobremenitev.
Vsebina
N
N
N
N
Interakcija in njene možnosti uporabe v praksi.
Funkcionalna anatomija; posredovanje osnov anatomije za gibalne procese in potek teže ter praktična
uporaba koncepta na stolu in postelji.
Zasnova okolice; obravnava faktorjev, ki spodbujajo ali blokirajo gibanje.
Človekovo gibanje; ugotavljanje gibanja in gibalnih vzorcev, da lahko stanovalci sledijo svojim gibalnim
procesom.
Število udeležencev
21
Obseg
Program poteka v obliki tridnevnega izobraževalnega oz. izkustvenega seminarja. Časovno obsega 18 pedagoških ur, od tega je 4 pedagoških ur predavanj in 14 pedagoških ur praktičnega dela.
48
Termini in kraj
O terminih se uskajujemo z ustanovo. Program izvajamo na osnovi predhodnega dogovora v ustanovi – zavodu oz. domu.
Izvajalke
Karmen Pavrič-Konušek, višja med. sestra, prof. zdr. vzgoje
Simona Križanec, višja med. sestra, prof. zdr. vzgoje
Ljudmila Par, dipl. med. sestra
Verifikacija programa
Izobraževanje bomo skladno z določili Zakona o socialnem varstvu predložili v verifikacijo Socialni zbornici
Slovenije.
49
Izobraževanje v ustanovi
Inovativna validacija
Splošne informacije o inovativni validaciji
Inovativna validacija je široko zastavljen, celovit negovalno-odnosni koncept dela z osebami z demenco,
ki upošteva tako telesne, duševne, čustvene in socialne razsežnosti človeka, kot tudi življenjsko okolje, v
katerem oseba biva. Z uporabo različnih znanj in metod dela vpliva na zagotavljanje čim večje kakovosti
življenja starostnikom, njihovim svojcem in negovalcem.
Inovativna validacija, kot negovalno-odnosni koncept dela z osebami z demenco, predpostavlja, da je treba
pri osebi z demenco izhajati iz njenega sveta, se vživeti v njen svet, jo spoštljivo spremljati in ji dati veljavo.
Zato uporablja v svojem imenu iz novejše latinščine povzeto besedo »validatio« (iz »validere«), kar pomeni
priznanje ali potrditev veljavnosti. Termin »validacija« je pri delu z osebami z demenco prva uporabila
Naomi Feil.
Pridevnik »inovativna« pa označuje dinamičen in razvojno naravnan koncept dela z osebami z demenco,
pomeni prilagodljivo ali fleksibilno uporabo različnih tehnik, iskanje rešitev za delo, ne samo v elementih
medosebne interakcije, temveč tudi v širšem oskrbovalnem in bivalnem okolju. Pri svojem delu upošteva
osnovne psihološke potrebe oseb z demenco in na te odgovarja z vsakokratno kreativno držo.
Inovativna validacija tako predstavlja širši teoretični in praktični okvir, znotraj katerega se osebi z demenco
omogoča celovitejšo ter ustreznejšo oskrbo, prilagojeno konkretnemu trenutku, vsakokratni potrebi, stanju
preostanka sposobnosti in specifični simptomatiki. Raznolikost ponudb je tako pomembna zaradi različnih
osebnostnih lastnosti, stilov življenja, vrednot, interesov in nagnjenj oseb z demenco.
Inovativna validacija je v nekem smislu odgovor na pravice oseb z demenco po človeka vrednem življenju,
ki se jih v praksi marsikdaj premalo zavedamo.
Osnovni pojmi (ključne besede) inovativne validacije so:
N
temeljni odnos,
N
stadiji, tehnike in metode dela,
N
psihološke potrebe,
N
oskrbovalno/negovalno okolje,
N
upravljanje kakovosti.
Da bi zagotovili učinkovitejšo implementacijo koncepta v domovih za starejše, smo se odločili za usposabljanje petih strokovnih delavk, ki so končale splošni enoletni program za delo z osebami z demenco,
dvoletni program o validaciji (po Naomi Feil) ter dvoletni program za predavateljice »inovativne validacije«.
Ponudba programov in predavanj s področja inovativne
validacije, ki jih izvajamo v vaši ustanovi
Ustanovam ponujamo dva celovita programa o delu z osebami z demenco po načelih inovativne validacije
ter posamezna predavanja (predstavljeno v nadaljevanju).
Programi in predavanja, ki jih izvajamo, so:
Programa:
N
Inovativna validacija - daljši program
N
Inovativna validacija - krajši program
Predavanja:
N
Kaj je demenca
N
Demenca - psihosocialni vidik
N
Demenca - temeljni odnos
N
Organizacija dela v skupini (oddelku) z osebami z demenco
50
N
N
Validacijska skupina - skupinsko delo z osebami z demenco
Gibalne in socialne igre za delo s starostniki in osebami z demenco
Programe izvajajo:
N
Saša Breznikar Kučan, dipl. del. terapevtka, učiteljica inovativne validacije
N
Katja Kučer, dipl. del. terapevtka, učiteljica inovativne validacije
N
Beti Prtenjak, univ. dipl. soc. delavka, učiteljica inovativne validacije
N
Olga Sočič, viš. del. terapevtka, učiteljica inovativne validacije
N
Mateja Zelič, sr. med. sestra, učiteljica inovativne validacije
Vse programe izvajamo na osnovi predhodnega dogovora v ustanovi/zavodu oz. domu. O terminih se
uskajujemo s posamezno ustanovo.
51
Izobraževanje v ustanovi
Inovativna validacija /daljši program/
nikom, ki se z njo soočajo in srečujejo. Seveda posamezniki ne morejo biti uspešni, če niso v delovanju
med sabo povezani in ne stremijo k skupnemu cilju. Le teoretično znanje podkrepljeno s primeri in
vajami, razmišljanje in debatiranje lahko posameznike izdatno poveže ter jim da znanje in moč, da so
kos tej težki nalogi.
Inovativna validacija je široko zastavljen koncept, ki združuje temeljna nepogrešljiva znanja potrebna za
olajšano sobivanje ljudi in omogoča čimvečjo kakovost življenja kljub omejitvam, težavam in obremenitvam, ki jih prinaša demenca.
Ciljne skupine
Strokovni delavci in sodelavci domov za starejše, posebnih socialnih zavodov ter bivalnih enot VDC in
SVZU.
Namen
N
N
N
Omogočiti celovit in poglobljen, pa vendar strnjen pregled vsebin in teoretičnih osnov inovativne
validacije, ki predstavlja pomembna temeljna znanja za delo z osebami z demenco.
Vsebine predstaviti na racionalen, organizaciji dela v posamezni ustanovi prilagojen, najmanj moteč
način, z možnostjo prilagajanja specifičnim problemom in potrebam določenih ljudi in delovnega okolja.
Povezati sodelavce v določeni ustanovi in ustvariti konstruktivno socialno ter delovno vzdušje za
prepoznavo skupnih ciljev.
Vsebina
N
N
N
N
N
Kaj je demenca
Psihološke potrebe oseb z demenco
Znanja in vsebine inovativne validacije ter znotraj nje poudarek na temeljnem odnosu, stadijih demence
in tehnikah, primernih za vsak stadij
Predstavljene bodo tudi druge znane in razširjene metode dela z osebami z demenco
Sklop bo zaključen s širokim pogledom na značilnosti in pogoje v oskrbovalno negovalnem okolju.
Število udeležencev
15 - 30
Obseg
11 terminov po 4 pedagoške ure = 44 pedagoških ur (PU). Posamezni termini se izvajajo na 2 (oz. 3 ali 4)
tedne, od ponedeljka do petka praviloma v času od 13.00 do 16.15, ob sobotah možno dopoldan (4 PU) ali
cel dan (8 PU).
52
Izobraževanje v ustanovi
Inovativna validacija /krajši program/
nikom, ki se z njo soočajo in srečujejo. Seveda posamezniki ne morejo biti uspešni, če niso v delovanju
med sabo povezani in ne stremijo k skupnemu cilju. Le teoretično znanje podkrepljeno s primeri in
vajami, razmišljanje in debatiranje lahko posameznike izdatno poveže ter jim da znanje in moč, da so
kos tej težki nalogi.
Inovativna validacija je široko zastavljen koncept, ki združuje temeljna nepogrešljiva znanja potrebna za
olajšano sobivanje ljudi in omogoča čimvečjo kakovost življenja kljub omejitvam, težavam in obremenitvam, ki jih prinaša demenca.
Ciljne skupine
Strokovni delavci in sodelavci domov za starejše, posebnih socialnih zavodov ter bivalnih enot VDC in
SVZU.
Namen
Posredovati temeljna teoretična znanja o odnosu do oseb z demenco ter znanja za razumevanje vedenja
oseb z demenco in vzpodbuditi k razmišljanju o uporabnih tehnikah in postopkih terapevtskega delovanja.
Vsebina
Program bo predstavil :
N
Primerno obliko temeljnega odnosa, kot osnovno sredstvo za navezovanje kontaktov, ki nudi
vsakodnevno zadovoljstvo in povezuje ljudi.
N
Stadije demence in pripadajoče tehnike, katerih osnovno razumevanje omogoča uporabo različnih
terapevtskih ukrepov delovanja za preprečevanje razvoja demence v njene skrajne oblike.
Število udeležencev
15 - 30
Obseg
6 terminov po 4 pedagoške ure = 24 pedagoških ur (PU). Posamezni termini se izvajajo na 2 (oz. 3 ali 4)
tedne, od ponedeljka do petka praviloma v času od 13.00 do 16.15, ob sobotah možno dopoldan (4 PU) ali
cel dan (8 PU).
53
Izobraževanje v ustanovi
Kaj je demenca
sabo povezujejo mnoge ljudi, bolnike, svojce, prijatelje, sodelavce v različnih ustanovah … Splošno je
znano, da bo vpliv demence zaradi hitrega širjenja njene pogostosti pomembno vplival na vso družbo.
Zlasti v začetnem obdobju se mnogi socialni odnosi starostnika z njegovim okoljem porušijo, zato je
pomembno, da dobro poznamo spremembe, ki jih demenca povzroča/ prinaša.
Ciljne skupine
N
N
N
Strokovni delavci in sodelavci domov za starejše, posebnih socialnih zavodov ter bivalnih enot VDC in
SVZU,
vodstvo domov za starejše, posebnih socialnih zavodov ter bivalnih enot VDC in SVZU,
svojci oseb z demenco.
Namen
Seznaniti slušatelje z osnovami demence, s pomenom zgodnjega prepoznavanja ter vzroki vedenjskih, čustvenih in telesnih sprememb ter z nekaterimi oblikami nemedikamentoznega zdravljenja.
Vsebina
N
N
N
N
N
Pomen zgodnjega prepoznavanja in odkrivanja demenc.
Kaj so demence in spremembe, ki se pojavljajo v različnih obdobjih bolezni (spremembe spoznavnih
sposobnosti, čustvenega doživljanja, telesne spremembe in spremembe vedenja).
Različni vzroki za vedenjske, čustvene in telesne spremembe pri osebi z demenco ter možnosti za
pozitivno delovanje.
Zapleti in posledice demence.
Oblike nemedikamentoznega zdravljenja in delovanja.
Število udeležencev
ni omejeno
Obseg
2 - 4 pedagoške ure
54
Izobraževanje v ustanovi
Demenca - psihosocialni vidik
menco vsak dan znova oblikuje glede na konkretno situacijo in njene značilnosti. Človek ni le biološko
bitje in kakor pravi V. Frankl dobijo v določenih življenjskih situacijah prednost temeljne psihosocialne
potrebe pred biološkimi.
Predavanje predstavi celovit psihosocialni pogled na demenco in izpostavi pomen psihosocialnega delovanja kot najpomembnejšega področja za zagotavljanje relativnega zadovoljstva oseb z demenco in
preprečevanje nesporazumov v komunikaciji z drugimi osebami.
Ciljne skupine
Strokovni delavci in sodelavci domov za starejše, posebnih socialnih zavodov ter bivalnih enot VDC in SVZU.
Namen
Poudariti pomen ravnovesja med negovalno in psihosocialno komponento pri delu z osebami z demenco,
omogočiti osnovna znanja za boljše razumevanje potreb po psihosocialnem delu ter posredno pospešiti
razvoj nege v ustanovah iz tradicionalnega pristopa v odnosni koncept nege sprejemanja in spoštovanja.
Vsebina
Predavanje daje poudarek na zagotavljanju psiholoških potreb oseb z demenco ter predstavi oblike pozitivnega dela z osebami z demenco za zagotavljanje dobrega počutja le-teh. V nadaljevanju opozarja na
napake pri delu, ki se jih morda v delovnem vsakdanjiku niti ne zavedamo. Te napake pogosto motijo sožitje
med ljudmi v ustanovi, pospešujejo propad oseb z demenco in vodijo v izgorevanje in nezadovoljstvo pri
negovalnem kadru.
Poseben poudarek namenja temeljnemu odnosu do oseb z demenco in na kratko predstavi validacijo kot
obliko temeljnega razumevanja oseb z demenco.
Število udeležencev
ni omejeno
Obseg
7 pedagoških ur
55
Izobraževanje v ustanovi
Demenca - temeljni odnos
in osnovnega zaupanja pri vseh ljudeh, brez katerega nobena terapevtska tehnika ali metoda ne more
biti učinkovita. Medosebne odnose ne vzpostavljamo samo na besedni ravni komunikacije, temveč
poudarjeno tudi na nebesedni ravni zlasti pri bolnikih z napredovalo demenco, ko besede začnejo
izgubljati svojo obliko in pomen. Temeljni odnos daje poseben pomen iskanju kontakta s sočlovekom in
dojemanje njegove edinstvenosti in neponovljivosti z upoštevanjem njegove biografske zgodbe. Glavni
namen temeljnega odnosa je vzpostavljanje naklonjenega in spoštljivega medčloveškega odnosa z
uporabo empatije.
Ciljne skupine
N
N
N
Strokovni delavci in sodelavci domov za starejše, posebnih socialnih zavodov ter bivalnih enot VDC in
SVZU,
vodstvo domov za starejše, posebnih socialnih zavodov ter bivalnih enot VDC in SVZU,
svojci oseb z demenco.
Namen
Seznaniti slušatelje z osnovami demence, s pomenom zgodnjega prepoznavanja ter vzroki vedenjskih, čustvenih in telesnih sprememb ter z nekaterimi oblikami nemedikamentoznega zdravljenja.
Vsebina
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
Koncept in načela Inovativne validacije
Cilji pristopa skozi Inovativno validacijo,
Oblike validiranja,
Vzpostavljanje človeškega kontakta, skozi empatijo dojemanje in zaznavanje edinstvenosti človeka,
Graditev zaupanja: pomen očesnega kontakta, dotikov in vrste dotikov, uporaba bližine ter distance,
Senzorne izgube, ki vplivajo na zaznavanje in otežkočajo dobro komunikacijo, različni tipi zaznavanja in
izražanja,
Sprejemanje osebe z demenco in uspešna komunikacija,
Razumevanje hierarhije, potrebno razumevanje poskusov oseb z demenco po zagotavljanju njihovih
lastnih potreb,
Izgube kot glavni problem starejših oseb, njihove posledice in možnosti kompenzacije,
Eriksonova teorija življenjskih nalog in stadijev,
Vpliv življenjske zgodbe na delovanje in socialne interakcije oseb z demenco, uporaba simbolov in
ritualov,
Vaje in delo v skupinah.
Število udeležencev
ni omejeno
Obseg
7 pedagoških ur
56
Izobraževanje v ustanovi
Organizacija dela v skupini (oddelku) z osebami
z demenco
z enotnimi normami in načeli dosežemo enotnost v stremljenju k istim ciljem: dobro počutje vseh, ki
v » timu« sodelujejo z osebo z demenco (osebe z demenco, njihovi svojci, delavci ustanove in drugi
strokovnjaki, ki so pomembni v socialni mreži osebe z demenco). Zadovoljevanje potreb vseh vpletenih
pa omogoča ustvarjanje ugodnega miljeja, ki je sestavni del koncepta.
Ciljne skupine
Strokovni delavci in sodelavci domov za starejše, posebnih socialnih zavodov ter bivalnih enot VDC in SVZU.
Namen
Predstaviti pomen nekaj bistvenih elementov v organizaciji dela na oddelku in ustvariti pogoje za razmišljanja o ukrepih za odvzemanje osebne svobode, dati poudarek na skupnem sodelovanju sodelavcev pri
doseganju ciljev ter usmeriti razmišljanja o sodelovanju s svojci.
Vsebina
V predavanju bodo opredeljena temeljna načela oskrbovalno negovalnega okolja (načelo normalnosti, načelo
osebne nedotakljivosti, načelo svobodnega odločanja …), ki so ključnega pomena v izpeljavi pravilno strukturiranega dneva za osebo z demenco:
1. Pomen zagotavljanja varnosti, občutka organiziranosti in dejavnosti.
2. Zagotavljanje spoštovanja skozi temeljni odnos, pozitivno naravnano ozračje s prilagojenim ravnanjem
ter ustvarjanjem možnosti za aktivno participacijo in vzpodbujanje samostojnosti osebe z demenco.
3. Pravice oseb z demenco in etična načela, tudi v zvezi z uporabo sredstev za odvzem prostosti.
4. Svojci so pomemben povezovalni element pri delu z osebami z demenco, sprejemati jih moramo kot
naše partnerje in del tima.
Število udeležencev
ni omejeno
Obseg
7 pedagoških ur
57
Izobraževanje v ustanovi
Validacijska skupina skupinsko delo z osebami z demenco
z demenco. Program zajema poudarjanje socialnih in osebnih potreb tako oseb z demenco kot tudi
sodelavcev, ki z njimi delajo. Zagotavljanje teh potreb je pomemben motiv za oblikovanje validacijske
skupine.
Ciljne skupine
N
N
N
Strokovni delavci in sodelavci domov za starejše, posebnih socialnih zavodov ter bivalnih enot VDC in
SVZU,
vodstvo domov za starejše, posebnih socialnih zavodov ter bivalnih enot VDC in SVZU,
svojci oseb z demenco.
Namen
Predstaviti organizacijo in delovanje validacijske skupine. Le-ta je izjemno učinkovito, potrebno in primerno
sredstvo pri zadovoljevanju potreb oseb z demenco pa tudi starostnikov z drugimi duševnimi motnjami
kot so depresije, anksiozne motnje ipd. S to obliko dela namreč zelo učinkovito zadovoljujemo potrebe
po socialnih kontaktih, aktivaciji in dokazano vplivamo na ohranjanje dela biografije stanovalcev ter
večanje samozavesti in samopodobe. Vse to pomembno vpliva na zadovoljstvo (posredno tudi na zdravje) stanovalcev. Sodelavci pa ob tej obliki dela razširijo svoj razpon psihosocialnega delovanja, deležni so
večjega zadovoljstva s svojim delom in pripomorejo k prevenciji izgorevanja.
Vsebina
1. Teoretične osnove in pravila/principi, ki so pomembni pri delu v taki skupini: priprava skupine in
potrebni pogoji za sestavo validacijske skupine, indikacije in kontraindikacije za vključevanje starostnikov v skupino, vzpostavljanje skupine, cilje ter sestavo, organizacijo in potek dela v skupini, možne
neobičajne situacije in zaplete pred in med skupinskim srečanjem, možnost za dokumentiranje in
evalvacijo skozi daljše delovanje skupine.
2. Preko praktičnih primerov se slušatelji seznanijo s primeri biografij stanovalcev po katerih določajo
primernost vlog za udeležence v skupini. S sodelovanjem v praktični izvedbi izkustvene skupine pa
vadijo delovanje v skupini in opazovanje svojih in odzivov drugih udeležencev.
Število udeležencev
ni omejeno
Obseg
4 -7 pedagoških ur
58
Izobraževanje v ustanovi
Gibalne in socialne igre za delo s starostniki in
osebami z demenco
jo več navezati kontakta z drugimi. Postopoma izgubljajo socialne veščine, mimika obraza postaja
neizrazna, toga, besedni zaklad in možne teme pogovora slabijo, večata se strah in sram pred socialnimi kontakti. Ljudje postajajo vedno bolj osamljeni, otopeli, žalostni in v njihovem življenju se za humor
redko najde prostor.
Gibalne in socialne igre predstavljajo obliko srečevanja med ljudmi, medsebojnega spoznavanja in
učenja.
Ciljne skupine
Strokovni delavci in sodelavci domov za starejše, posebnih socialnih zavodov ter bivalnih enot VDC in SVZU.
Namen
Predstaviti organizacijo in delovanje skupine, vzpodbuditi k razmišljanju in iskanju načinov tkanja ugodnih,
pozitivno naravnanih kontaktov v njihovem bivanjskem okolju, ki bodo razbremenjevali tako starostnike
z različnimi duševnimi motnjami (depresije, anksiozne motnje ...) kot kader, ki z njimi dela. Obremenitve
pomembno vplivajo na zadovoljstvo (posredno tudi na zdravje) stanovalcev. Sodelavci pa ob tej obliki
dela razširijo svoj razpon psihosocialnega delovanja, deležni so večjega zadovoljstva s svojim delom in
pripomorejo k prevenciji izgorevanja.
Vsebina
V predavanju bodo podane teoretične osnove in pravila/principi, pomembni pri delu v taki skupini. Preko
praktičnih primerov se slušatelji seznanijo s primeri gibalnih in socialnih iger in preko izkustvene skupine
vadijo delovanje v skupini in opazovanje svojih in odzivov drugih udeležencev.
Število udeležencev
ni omejeno
Obseg
4 -6 pedagoških ur
59
Izobraževanje v ustanovi
Nasilje v negi
dijo razpoložljive oblike pomoči v domu oziroma paket storitev, ki je oblikovan po strokovno najboljših
rešitvah, zlasti pa le-ta temelji na predpostavki, da stari ljudje v domu potrebujejo pomoč, ker so bolni,
nesamostojni in nesposobni izražati svoje mnenje. Delo medicinskega kadra je v domovih podvrženo
rutini, ki jo zahtevajo natančna medicinska opravila in naloge posameznih medicinskih profilov. Kako
spremeniti utečeno prakso?
Ciljne skupine
Strokovni delavci in sodelavci domov za starejše in posebnih socialnih zavodov.
Namen
Predstaviti delo v domovih skozi različne operacije delovnega procesa, poiskati metode in tehnike dela, ki
so za uporabnika prijazne, na drugi strani izluščiti metode in pristope, ki jih lahko imenujemo nasilje nad
uporabnikom. Med delovnim procesom prihaja tudi pri medicinskem kadru do frustracij. Cilj programa
je opozoriti sodelavce na različne vrste nasilja, do katerega pogosto prihaja, ker se želi starostnike oz.
uporabnike zaščititi, s tem pa se jim krati svoboda in osebna integriteta. Kje je zdrava meja?
Vsebina
V programu je podan zgodovinski razvoj institucionalega varstva v Sloveniji, poiščejo se značilnosti
medicinskega modela in socialnega modela ter pozitivne in negativne značilnosti tako enega kot drugega.
Slušatelji dobijo nov pogled na potrebe uporabnika, le-te potrebe spoznajo za realne in na drugi strani
rešujejo lastno frustracijo. Začrta se meja med opravljeno storitvijo in izvajanjem nasilja. Ali je res potrebno
izvesti vse medicinske procese in na kakšen način?
Število udeležencev
ni omejeno
Obseg
7 pedagoških ur
60
Izobraževanje v ustanovi
Svet človeka z demenco v socialno varstveni
ustanovi
nege in oskrbe. Predvsem v tolmačenju vloge negovalnega osebja, ki v tradicionalnem pomenu poznajo, kaj je dobro in potrebno za stanovalce. S tem svojim pogosto dobronamernim vedenjem, zatrejo
in uničijo samostojnost in avtonomijo pri stanovalcih. Na drugi strani pa sodobni negovalec ob upoštevanju integritete, strokovnosti in empatije gradi odnos do stanovalcev, pri katerih upošteva telo, dušo
in duha. Trendi kažejo na veliko verjetnost, da bomo tudi sami v starosti odvisni od pomoči drugih. Kako
bomo doživljali in se soočali z lastno nemočjo? Kaj bo pomenila naša odvisnost za ljudi, ki bodo skrbeli
za nas?
Ciljne skupine
Vsi, ki delajo z osebami z demenco.
Namen
S pomočjo izkustvene delavnice podoživeti svet ljudi z demenco, njihove temeljne občutke strahu, odvisnosti, agresije, sramu in obrambe. Pri tem bodo udeleženci aktivno soustvarjali vsebino, refleksirali lastna
doživljanja in občutenja.
Vsebina
Kakšen je svet, v katerem živijo ljudje z demenco? Psihološko gledano vodi demenca v fazo popolne in usodne
odvisnosti, ljudje se znajdejo v situaciji, ki so jo doživeli v otroštvu. Kako so (pre)živeli otroško odvisnost in
kako jo preživljajo kot dementni stanovalci različnih ustanov? Avtonomija, javno nastopanje, izražanje, odrasla
komunikacija in interakcija razpadejo, teh mehanizmov ljudje z demenco v vsakdanjem življenju ne morejo
več uporabljati. Kaj jim preostane, kako se lahko izrazijo? Ljudje z demenco lahko živijo srečno in kakovostno
življenje, če vzpostavijo odnos s čutečo ter spoštljivo osebo. V primeru, ko so okolje in odnosi primerni ter se
ustrezno prilagajajo človeku z demenco, demenca sama po sebi ne pomeni nujno velike nesreče.
Število udeležencev
ni omejeno
Obseg
7 pedagoških ur
61
62
Strokovne ekskurzije
63
64
Strokovna ekskurzija
Nemčija
/strokovna ekskurzija/
Strokovna ekskurzija je namenjena
vsem udeležencem, ki so v letu 2013 končali Izobraževalni program »Trening uspešnega vodenja«.
Strokovno področje
Vsebino strokovnega programa v Nemčiji je pripravila gospa Margarete Vehrs, ki je pomembno prispevala k
vsebini izobraževalnega programa »Trening uspešnega vodenja«. Obiskali bomo več ustanov in programov,
katerih ustanovitelj je Združenje »Projekt 3 e.V.«. Vse lokacije so v bivši vzhodni Nemčiji v okolici mesta
Sangerhausen, zahodno od Leibziga.
Obisk bo potekal v domovih s programi za osebe z demenco (bivalne skupine, oaza), starostnike z različno
stopnjo odvisnosti od nege in osebe z motnjo v duševnem razvoju. Programi se izvajajo bodisi v običajnih
enotah, kot tudi v gospodinjskih skupinah in manjših skupinah v sklopu bungalovov. Po organizacijski strukturi so to programi različnega tipa: od stacionarnih z notranjo službo oskrbe in nege do skupin z abmulatno
obliko izvajanja zdravstvene nege. Obiskali bomo tudi center srečevanja mladih in starih (medgeneracijski
center).
Odhod
11. maj 2014
Čas potovanja
4 dni
Število potnikov
30
Način potovanja
Avtobus
Rok prijave
Najpozneje do 10. marca 2014.
65
Strokovna ekskurzija
Avstrija
/strokovna ekskurzija/
Strokovna ekskurzija je namenjena
udeležencem Šole za direktorje v socialnem varstvu. Zaradi strokovno zanimivega programa ekskurzije
vabimo razen udeležencev Šole za direktorje še 10 - 15 direktorjev oz. vodstvenih delavcev domov za starejše in centrov za socialno delo.
Strokovno področje
Tokrat smo izbrali strokovni program v neposredni bližini, v Avstriji. Program bo s področja oskrbe starejših,
institucionalne in ambulantne (pomoč na domu) ter preventivnih ter kurativnih programov v lokalni skupnosti v okviru Uradov za mladino in družino (podobni našim CSD).
Odhod
8. junij 2014
Čas potovanja
4 dni
Število potnikov
30
Način potovanja
Avtobus
Rok prijave
Za udeležence Šole za direktorje ni potrebna posebna prijava, ker je to del njihovega programa, ostali se
morajo prijaviti najpozneje do 10. marca 2014.
66
Strokovna ekskurzija
Avstrija
/strokovna ekskurzija/
Strokovna ekskurzija je namenjena
udeležencem Izobraževalnega programa za gospodinje v socialno varstvenih ustanovah.
Strokovno področje
Obiskali bomo dva doma za starejše, kjer je funkcija gospodinje integrirana v delojoči tim na nivoju gospodinjske skupine z vidika treh področij dela: gospodinjstvo, oskrba in osebna nega ter organiziranje življenja
skupine v smislu socialnega vključevanja in individualneg dela v skupini. V obeh primerih bo predstavljen
koncept, organizacija dela in predvsem vključevanje gospodinje v tim z negovalnim osebjem doma.
Odhod
26. avgust 2014
Čas potovanja
2 dni
Število potnikov
35
Način potovanja.
Avtobus
Rok prijave
Za udeležence Izobraževalnega programa za gospodinje prijava ni potrebna, ker je to del izobraževanja,
ostali se morajo prijaviti najpozneje do 31. maja 2014.
67
FIRIS IMPERL razvojni inženiring socialnega varstva d.o.o.
Franc IMPERL, univ. dipl. psih., direktor
Tržaška 90/j, SLO - 1370 Logatec
Tel.: +386 (1) 7541 396, Fax: +386 (1) 7542 893
E-mail: [email protected]
http://www.ris-imperl.si