Komisija za duševno zdravje, program RESje Priročnik za osebe z demenco in njihove svojce RESje potrebujemo/jo pomoč POMEMBNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Hčerka/sin tel.: ............................................... Zdravnik tel.: .................................................. Patronažna služba: ........................................ Dostava hrane: ............................................... Sosedje: ......................................................... Prijatelji: .......................................................... Pomoč prostovoljcev: 01 430 12 88, Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, e-mail: [email protected] Društvo upokojencev: ..................................... Center za socialno delo: ................................. Klic v sili: ......................................................... Svetovanje: RESje, 051 442 497 RESje-mojforum.si, RESje.zdus-zveza.si ...................................................................................................... ..................................................................................................... Naklada: 5000 izvodov Tisk Medium d.o.o. Oblikovanje: Eva Nina Cajnko Izdala in založila: Zveza društev upokojencev Slovenije, Ljubljana, Kebetova 9 Uredila: prof. Ana A. Cajnko, dipl. soc. del. spec Prevodi: Vesna Cajnko, Damjana Bostner Prva izdaja, januar 2013 ______1 O ZDRAVJU STAREJŠIH IN DEJAVNIKIH TVEGANJA ZA DEMENCO V zadnji polovici 20. stoletja se je življenje posameznika v razvitih državah podaljšalo za 20 let. Danes v svetu najhitreje narašča prav število najstarejšega prebivalstva, torej skupina tistih, ki so že dosegli ali presegli starost 80 let. Število stoletnikov (starih 100 let ali več) se bo v letih do 2050 povečalo predvidoma za 15-krat, od približno 145.000 na 2,2 milijona! S starostjo se zmanjšujejo telesne, miselne in socialne sposobnosti posameznika. Za zdravo staranje so pomembne aktivnosti za krepitev sposobnosti in ohranjanje zdravja. Aktivno staranje je čudovita priložnost, da se lotimo stvari in dejavnosti, ki smo jih zamudili v mladih letih. Stalna telesna aktivnost je enako pomembna kot miselna aktivnost, optimizem in načrtova nje prihodnosti. Vse to nam bo pomagalo k čim daljšemu samostojnemu življenju. 1 Med pomembne miselne aktivnosti prav gotovo sodi to, da se vsak dan načrtno naučimo nekaj novega. Da počnemo vse tisto, kar zmoremo in se ne pustimo omejevati in utesnjevati z negativnimi mislimi, česa vsega ne zmoremo ali ne smemo samo zato, ker smo stari toliko, kot pač smo! Zdrava prehrana je prav tako pomembna za ohranjanje dobrega počutja in vitalnosti v starosti. Verjetno ne bomo povedali nič takega, česar že ne veste, če trdimo, da pretiravanje v kateri koli smeri ni dobra popotnica za zdravje. Starejši bi morali še bolj paziti na to, da pojemo dovolj svežega sadja in zelenjave, da popijemo dovolj tekočine, predvsem vode. Ključno pa je, da se čimveč gibljemo na svežem zraku, ki tudi pospešuje delovanje možganov. S pojavom demence se življenje ne konča! Prav od naših fizičnih, socialnih in možganskih aktivnosti je marsikdaj usodno odvisna hitrost napredovanja demence. Kako dobro in kvalitetno bo naše življenje tudi z boleznijo, je odvisno od nas in tistih, ki nam pomagajo. Prav zato je pomembno, da čim dalj časa in čim bolj samostojno počnemo vse tisto, kar zmoremo in nas veseli. 2 Če opazimo, da nam pešata sluh ali vid, moramo čimprej na pregled sluha ali/in vida. Čim preje dobimo slušni aparat ali ustrezna očala lažje in hitreje se ju bomo navadili uporabljati. Slab sluh in vid sta lahko velika ovira pri vsakdanjih aktivnostih. Onemogočata nam, nemoteno vključevanje v pogovor, omejujeta naše gibanje in predstavljata nevarnost da se začnemo umikati vase. Zaradi slabega vida ali sluha se lahko tudi poškodujemo, ker nečesa nismo opazili ali slišali. Predvsem pa to škoduje aktivnosti vaših možganov, ki ne dobivajo vzpodbud za razmišljanje in ukrepanje. Če pri hoji nismo več gotovi ali imamo vrtogralice, si omislimo oporo, npr. sprehajalno palico, in jo redno uporabljajmo. Tudi ta opora lahko prepreči prenekateri padec, katerega posledica bi bile telesne poškodbe, ki se pri starejših počasneje zdravijo. Dolgotrajno ležanje in opuščanje hoje vplivata na upad naših telesnih in umskih sposobnosti, hitro lahko postanemo odvisni od pomoči drugih. V starosti postanejo kosti bolj krhke, mišice, ki jih ne uporabljamo, pa ohlapne. Ko postanejo ovire pri hoji bolj izrazite, pa nam bo v pomoč »hojca«, ki nam bo omogočila vsaj delno samostojno gibanje. Zelo pomembno je, da se potrudimo in ne obupamo, obležimo ali obsedimo in da ne postanemo nedejavni. 3 Poskrbimo za redno jemanje zdravil, ki nam jih je predpisal zdravnik! Upoštevati pa je potrebno tudi navodila glede prehanjevanja, da se bolezen ne poslabša. (sladkorna, preveč maščob v krvi ipd.) O možnostih in pogojih izposoje bolniške postelje, hojce in drugih medicinsko tehničnih pripomočkov, povprašajte svojega zdravnika. Prav tako ga vprašajte o možnostih in pra– vicah do družinskega pomočnika. Pomembno: Ni pomembno, koliko časa živimo, pomembno je, da naše življenje čimbolj polno in kvalitetno! 4 ______2 NA SPLOŠNO O DEMENCI Demenca – kaj je to? Verjetno ni nikogar, ki ne bi že kdaj slišal za demenco ali pa vsaj nekaj malega vedel o njej. Žal nam to znanje nikakor ni dovolj, če se s to boleznijo srečamo v krogu družine ali naših prijateljev in seveda nas je tudi strah, da bi sami zboleli. DE-MENS je beseda, ki pomeni upadanje razuma. Demenca je zmanjšana sposobnost mišljenja, učenja, pomnjenja, razumevanja, govora in presoje. Začnejo se pojavljati spremembe čustvene kontrole, socialnega vedenja ali motivacije. Omenjene možganske funkcije se toliko poslabšajo, da to vpliva na naše vsakodnevno življenje in delovanje. Demenca je bolezen, ki postopno prizadene naše umske spodobnosti do take mere, da nismo več sposobni sami poskrbeti zase. Zavedanje občutkov pri bolniku pa ni okrnjeno; tudi zato je pomembno, kako okolje, svojci in negovalci ravnajo z osebami z 5 demenco. Na čustvenem nivoju, tudi brez besed, se je mogoče z osebo z demenco sporazumevati še dolgo potem, ko ta ne bo več mogla razumno govoriti ali ravnati. Kdo lahko zboli za demenco? Pri približno vsakem petem človeku, ki doseže starost 65 let, se (statistično) v nadaljnjem procesu staranja pojavi demenca. Tveganje je odvisno od individualno pričakovane življenjske dobe. Če pogledamo stopnjo obolelih med prebivalstvom, vidimo, da je okoli dve tretjini obolelih starih čez 80 let. Približno 5 do 8 % ljudi, starejših od 65 let, ima eno od oblik demence. Po »Alzheimer’s Disease International« znaša trenutno število obolelih za demenco po vsem svetu okoli 24 milijonov. Stopnja deleža obolelih med prebivalstvom s starostjo strmo narašča. Ocenjujejo, da je v Sloveniji obolelih med 30.000 in 40.000 ljudi. Vzroki za nastanek demence? Na nastanek demence vpliva več dejavnikov skupaj. Mednje sodijo predvsem procesi staranja in obolenja, ki se pojavljajo v starosti in ki vplivajo na slabšo prekrvavitev možga nov (cerebralna skleroza, arterioskleroza, 6 sladkorna in parkinsonova bolezen, visok krvni tlak, kapi, zoženje žil, poškodbe krvnih žil v možganih itd.). Nekatere vzroke demence lahko omilimo ali zaustavimo, če pravočasno zdravimo osnovno bolezen. Takšnih demenc je približno 10 %. Depresija je pogosta spremljevalka demence. Tudi pri hujših depresijah se lahko pojavijo motnje spomina. Gre za motnjo razpoloženja, ki se lahko konča tudi s samomorom, če je ne zdravimo. Najpogostejši vzrok demence v državah Evrope je Alzheimerjeva bolezen, ki je razlog za najmanj dve tretjini primerov demence. Je neozdravljiva, vendar se jo s pravočasnim zdravljenjem lahko upočasni. Sledi ji žilna demenca, ki jo povzročajo poškodbe krvnih žil v možganih. Pogosto pa nastopajo tudi mešane oblike različnih bolezni. Kako jo lahko preprečimo? Večinoma demence ne moremo preprečiti, lahko pa odložimo čas, ko se pojavi ali pa deloma omilimo potek. Strokovnjaki menijo, da pri preventivi igra zelo pomembno vlogo zdrav način življenja z zdravo prehrano, 7 fizično aktivnostjo, pomembna pa je tudi intelektualna in socialna aktivnost. Redno jemanje zdravil proti zvišanemu pritisku, depresiji, nadzorovan potek sladkorne bolezni in drugih obolenj prav tako pripomorejo k temu, da se demenca pojavi čim pozneje. Za počasnejše napredovanje demence je pomembno pravilno ravnanje z obolelimi, predvsem tako, da jih s svojim ravnanjem ne silimo v še večjo stisko in v umik iz vsakdanjega dogajanja. 8 ______3 MOTNJE SPOMINA IN ZNAKI DEMENCE Vse motnje spomina niso demenca Starejši se včasih težko spomnimo določenega podatka, na primer kateri dan je danes, vendar se ga spomnimo po premisleku. Občasno založimo predmete, ki pa jih pozneje najdemo ker vemo kaj iščemo. Menimo, da naš spomin ni več takšen, kot je bil nekoč. Kadar so težave povezane s spominom prehodne in/ali ne vplivajo bistveno na vsakodnevne dejavnosti, govorimo o spominskih (starostnih) motnjah in ne o demenci. Vsi kdaj pozabljamo, kaj izgubimo ali založimo, vendar tovrstne motnje spomina ne ovirajo našega samostojnega življenja. Za bolnike z demenco pa je značilno, da jim tudi pomoč v obliki dodatnih informacij nič ne koristi. Osebe z demenco se spominjajo dogodkov iz mladosti in otroštva. Vedo, kaj so delali v službi, za kaj so se izšolali in še marsikaj, kar 9 je povezano z doživetji v mladosti, ne morejo pa se spomniti, kaj so rekli pred nekaj minutami, kaj so delali prejšnji dan in podobno. Zakaj je pomembno zgodnje odkrivanje demence? Kar 10% različnih vrst demenc je ozdravljivih, če so odkrite dovolj zgodaj. Zato se ne dajte odpraviti že pri osebnem zdravniku, češ, to so običajne starostne težave. Pol leta, kolikor je dolga čakalna doba pri specialistu, je predolgo za pravočasno zdravljenje demence. Zamujenega se ne da popraviti. Poiščite vse možnosti za čim hitrejši pregled pri specialistih. Nevrologi in psihiatri so v vseh večjih mestih in če ne gre drugače, se za pregled naročite pri strokovnjakih s koncesijo. Ne pozabite, gre za vašo prihodnost in ne sme vam biti vseeno, kako boste preživeli preostala leta življenja, kako dolgo boste lahko samostojno in polno živeli. Čim prej bo ugotovljeno, za kakšne vrste demenco gre, toliko prej boste dobili ustre– zna zdravila, ki nekatere vrste demenc ozdravijo, druge pa zaustavijo ali upočasnijo. Pozanimajte se in čim prej ukrepajte! 10 Kaj morate storiti ob sumu, da ste zboleli za demenco? Če posumite, da imate vi ali vaši bližnji demenco, se najprej posvetujte s svojci in se obrnite na osebnega zdravnika. Diagnozo lahko postavlja samo zdravnik! Vsekakor vztrajajte, da se pogovorite z zdravnikom tudi sami, če ste pospremili na pregled katerega od svojih bližnjih. Lahko se namreč zgodi, da bo imel ob obisku zdravnika vaš sorodnik ravno »dober dan« in bo zdravnika prepričal, da je z njegovim spominom vse v redu. Da bi izključili ostala obolenja, je potrebno opraviti še testiranje krvi, urina in EKG (elektrokardiogram). Osebni zdravnik bo opravil kratek test spoznavnih sposobnosti (KPSS) in vas po presoji napotil na pregled k internistu, psihiatru, nevrologu ali drugemu specialistu. Pri sumu, da gre za demenco, je potrebno opraviti še psihološke teste, da se izmerijo sposobnosti pomnjenja. Te teste opravljajo tako psihiatri kot nevrologi. Šele po temeljitih preiskavah in testiranjih je mogoče postaviti pravilno diagnozo in začeti z ustreznim zdravljenjem. 11 Vztrajajte, da se opravijo vse potrebne pre– iskave, in to čim prej. Kot že rečeno je zelo pomembno za vaše nadaljnje življenje in zdravljenje, da je demenca odkrita čim prej. Preprost test, ki ga lahko opravite že doma, je da narišete uro, ki kaže 15 minut do polne ure ali 15 minut čez polno uro, npr. tričetrt na eno. Če vam to ne gre, verjetno z vašim spominom ni več vse prav. Vedenjske spremembe pri demenci in na kaj moramo biti pozorni Demenca pri različnih bolnikih različno hitro napreduje. Strokovnjaki pravijo, da ima tisoč obrazov, kar pomeni, da se pri različnih ljudeh kaže na različne načine. Prav zato spremembe v ravnanju, govoru, razmišljanju, čustvovanju, najprej opazijo tisti, ki bolnika dobro poznajo. Na začetni stopnji demenca izrazito niha, ker imajo oboleli boljše in slabše dni. Nekateri znake demence tudi prikrivajo. Opažajo, da z njimi ni nekaj prav in jih je strah priznati, da česa več ne znajo ali da so povsem pozabili. 12 Znaki demence ali na kaj moramo biti pozorni • hitro spreminjanje razpoloženja; nagel prehod iz jokavosti v pretirano veselost • močne in neutemeljene čustvene reakcije, tudi brez razloga (kričanje, preklinjanje, udarjanje, brcanje ipd.) Običajno se osebe z demenco enako hitro kot so se vznemirile, tudi pomirijo. • nasilnost in gospodovalnost, nasprotovanje in neupravičeno pritoževanje in obtoževanje • pomanjkanje aktivnost. volje za kakršnokoli • potrtost in črnogledost, strah brez razloga • neprimerno vedenje v družbi; so vsiljivi, žaljivi, prepirljivi ipd. • na dobronamerna opozorila jezno in odklonilno odreagirajo, nezaupljivi so tudi do najbližjih • Nihanje sposobnosti: včasih nekaj znajo narediti, govorijo smiselno, drugič spet ne. Dan preležijo ali prespijo, drugič so aktivni in dejavni pozno v noč. 13 • Okorno, počasno razmišljanje: ne najdejo ali ne uporabljajo pravih besed za poimenovanje vsakdanjih dogodkov, opravil... • Motnje govora: vedno težje oblikujejo besede, ne znajo poimenovati vsakdanjih predmetov, izgovoriti razumnih stavkov, po– sameznih besed. • Pogosti padci in poškodbe brez očitnega vzroka, tudi kratkotrajna izguba zavesti, so znaki na katere moramo biti pozorni. • Nemirnost, brezciljno in nenehno gibanje: Neprestano hodijo, se premikajo, ponavljajo gibe, udarjajo po mizi, cepetajo ipd. Brezciljno hodijo naokrog ali stalno zasledujejo svojce. • Težave pri hranjenju: Nepravilno uporabljajo pribor, jedo z rokami, pozabijo, da so že jedli. • Zanemarjanje osebne higijene: se ne umivajo, kopajo, češejo, ker so pozabili kako se uporablja glavnik ali krtačka za zobe. • Neprimerno, neustrezno in napačno oblačenje: Oblečejo se eno čez drugo, ali v poletne obleke, čeprav je zima. • Izguba občutka za vroče ali hladno: večkrat se opečejo ali drugače poškodujejo. 14 • Ponavljanje pripovedi: vedno znova pripovedujejo isto. Postavljajo enaka vprašanja, čeprav smo jim že večkrat odgovorili. • Umikanje v osamo: opuščajo običajne družabne dejavnosti z najrazličnejšimi izgo– vori, nočejo na obiske, na katere so sicer radi hodili • Izguba prostorske orientacije: ne znajdejo se več v sicer dobro znanem okolju, celo v lastnem bivališču. • Izguba časovne orientacije: Zamenjujejo dan za noč, slabo spijo, vstajajo, so prestrašeni in nemirni brez razloga. • Neutemeljeno obtoževanje: obtožujejo druge, da jim kradejo in mislijo, da jim hočejo bližnji škodovati. • Motnje zaznavanja okolja: občasno ne vi– dijo ali vidijo tisto, česar ni, ne slišijo ali imajo prisluhe, občasno imajo tudi motnje vonja, otipa ipd. • Motnje prepoznavanja: ne prepoznajo znanih oseb, tudi najbližjih, se pogovarjajo s svojim odsevom v ogledalu kot da je to druga oseba. Ne prepoznajo svojega doma in hočejo »domov«. 15 • Zaskrbljenost, prestrašenost, žalost: so zaskrbljeni in prestrašeni brez razloga. Strah jih je biti sami ali pa jih je strah oseb ali okolja, ki ga sicer poznajo. • Se ne zanimajo za dogajanja okrog sebe, so videti žalostni pa ne vedo zakaj. • Nerazumno in nelogično ravnanje: njihovo ravnanje je nelogično, nerazumno, nesmiselno, pa vendar to zavzeto delajo. Na primer vedno znova pospravljajo isti predal... • Zmedenost in neprepoznavanje: odidejo od doma in ne znajo najti poti nazaj, ne vedo več svojega naslova. • Ne znajo prižgati televizorja, uporabiti telefona, pravilno uporabiti stranišča, prižgati luči in podobno. • Izguba presoje: ne znajo več ravnati z de– narjem, presojati vrednosti, naročajo in kupujejo stvari, ki jih ne potrebujejo. • Ne znajo povzeti vsebine, ki so jo prebrali ali slišali. Ne prepoznavajo predmetov, slik, in napačno ocenijo razdaljo ali težo predmeta. 16 ______4 ŽIVLJENJE Z DEMENCO Kako si lahko olajšajo življenje osebe z demenco? • Ko ste mnenja, da je nekaj narobe z vašim spominom, ne odlašajte z obiskom zdravnika. Prej kot veste za diagnozo, bolje je. • Naj vas ne bo sram ali strah povedati o svoji bolezni družinskim članom, prijateljem, znancem in sosedom. Gotovo bodo bolj razumevajoči do vaših težav, če bodo obveščeni. Že zdaj jim povejte in jih prosite, če vam lahko pomagajo v prihodnje. • Pozanimajte se o poteku bolezni in se ob tem obrnite na društva in strokovnjake. Udeležite se predavanj o demenci, sledite objavam v medijih o obolenju. Pomembno je, da čim več veste o demenci. Vprašajte na društvu upokojencev in drugih društvih, ali bodo organizirali predavanja na temo demence. Predlagajte, da jih organizirajo in se jih udeležite. 17 • Poglejte na RESje-mojforum.si, spletni strani RESje.zdus-zveza.si ali pokličite na telefon 051 442 497, kjer lahko sami postavljate vprašanja, povezana z demenco. • Hodite na sprehode in bodite aktivni, vendar ne pretiravajte, da se ne poškodujete. • Na vidno mesto si napišite pomembne telefonske številke (prijatelji, sorodniki, osebni zdravnik ipd.) • Obdržite prijatelje in spoznavajte nove ljudi. Povejte jim, da vas počasi zapušča spomin in da bo sčasoma še slabše. Če so ljudje, ki so vam blizu, dovolj zgodaj seznanjeni z vašimi težavami oz. boleznijo, vam bodo lažje nudili pomoč in podporo. Razumeli bodo vaše težave in spremembe v vašem vedenju in vam bo lažje, ker bodo vedeli, da ste bolni. • Pogovarjajte se o bolezni v okviru družine, s prijatelji, znanci in tistimi, s katerimi ste se spoznali v tretjem življenjskem obdobju in imajo opravka z vašo boleznijo. Dopustite si svetovati. • Ostanite čim dlje aktivni v duhu in telesu. Delajte tisto, kar vas veseli v kar največji meri in kolikor zmorete. Redni sprehodi na svežem zraku delujejo blagodejno. Če vas veselita šport in gimnastika, nadaljujte z aktivnostmi. 18 Opravljajte stvari, ki vas veselijo. Kljub diagnozi Alzheimerjeve bolezni lahko še dolgo kvalitetno živite. • Spremljajte dnevno dogajanje v časopisju in TV. Rešujte križanke. • Zelo pomembno je, da veliko pijete, posebno vodo brez dodatkov. Alkohol, cigarete in maščobe so v velikih količinah zelo škodljivi. • Poskrbite, da boste redno jemali zdravila, ki vam jih je predpisal zdravnik. Prosite koga, da vas bo opomnil, da jih pravilno in pravočasno vzamete. Zdravila in različne terapije vam pomagajo premagovati težave, ki se pojavljajo ob poteku bolezni • Pri pomembnih datumih, kot so obiski zdravnka ipd., si pomagajte z opomnikom na listu, koledarju, ali pa prosite koga, da vas bo spomnil. • Ne pozabite pravočasno poskrbeti za prihodnost in pooblaščence, zaupnike in skrbnike ter oporoko. Določite svojega zastopnika, pooblastite koga za dvig priporočene pošte, denarja ipd. Urediti premoženjske zadeve. • Še vedno ste lahko zelo aktivni, vendar se vseeno pripravljajte na prihodnost in poiščite ljudi, ki vam bodo v prihodnje lahko pomagali 19 v gospodinjstvu (pranje, likanje, pospravlja nje, prinašanje hrane). • Poizvedite za vse oblike pomoči v okolju, v katerem živite. Domovi za starejše občane nudijo različne oblike pomoči na domu. Tudi občasni obiski patronažne službe so dobrodošli. Morda obstaja v bližini tudi kakšen zavod za oskrbo na domu. Vprašajte na Center za socialno delo za druge oblike pomoči, tudi materialne. Povprašajte za prostovoljsko pomoč v društvih in na Slovenski filantropiji. • Pozanimajte se za sprejem v dom. Poiščite dom, kjer se boste dobro počutili in v kate– rem dobro skrbijo za osebe z demenco. Pojdite na obisk in si ga oglejte. Sprašujte stanovalce in veliko boste izvedeli iz »prve roke«. Ne pozabite preveriti, če imajo vrt, ki vam bo dostopen, in če imajo koga, ki vas bo spremljal na sprehod. Za vaše dobro počutje je pomembno tudi to, da imajo organizirane različne aktivnosti tudi za osebe z demenco. 20 Svojci in demenca Največje breme nosijo svojci. Prevzemajo zelo težko in odgovorno nalogo skozi vrsto let. Svojci, ki negujejo osebe z demenco, se morajo poučiti o bolezni. Znanje omogoča varnost in boljše, znosnejše skupno življenje. Lažje se bo izogniti razočaranjem in stresnim situacijam. Oboleli so pogosto nekritični do svojega stanja, svojci pa pogosto zanikajo pravo stanje bolnika. Soočenje svojcev in sprejetje dejstva, da so vaši bližnji - starši, brat, sestra, teta, stric… - ki so bili do nedavnega še tako razumni in dejavni, začeli govoriti zmedeno in ravnati nerazumno, je zelo težko. Najpomembnejše za svojce oseb z demenco • Oseba z demenco ne more spremeniti svojega vedenja. Ne more postati takšna, kot je bila nekoč, ko je morda skrbela za druge. Sprejeti jo je potrebno takšno kot je. • Večkrat ji povejte, da jo imate radi. To lahko pokažete na tisoč in en način. • Upoštevajte, da vaša naklonjenosti in skrb morda ne bosta sprejeta tako, kot pričakujete. 21 • Ne obtožujte in ne očitajte, če ste zavr–njeni. Zavedajte se, da oseba z demenco ne zmore reagirati tako kot menite vi, da bi bilo prav. • Naučite se prepoznati in upoštevati potrebe in želje osebe z demenco. • Hitre in številne spremembe jo lahko zmedejo in spravijo v še večjo stisko. • Agresivnost osebe z demenco je pogosto posledica strahu. Strokovnjaki priporočajo, da ostanete mirni in se prilagodite njenemu stanju. Morda bo pomagala preusmeritev na drugo temo, osebni dotik ali prilagodite vaše ravnaje njenemu trenutnemu stanju. Če meni da čaka avtobus, ko sedi v svojem naslonjaču, sprejmite to kot dejstvo in jo vprašajte kam bi rada šla, koga pogreša? Več nasvetov v tej smeri vam bomo pripravili v nadalnjih izdajah. • Enostavne miselne aktivnosti so zelo dobre, vendar trening možganov lahko vodi tudi do stiske osebe z demenco, ker jo sili v spoznanje da česa ne zmore več. Prava mera miselnih aktivnosti pa spodbuja uporabo preostalih spominskih sposobnosti, poveča dobro počutje in samozavest. • Preverite, kaj osebo z demenco še za– nima, kaj želi delati in kaj zmore, tako da je ne boste spravili v zadrego in nemoč. 22 • Osebi z demenco ni treba odvzeti vseh nalog samo zato, ker mu je nekaj težje narediti kot prej, ali zato, ker drugi to lahko naredijo boljše. Vsakodnevna opravila v gospodinjstvu dajejo številne možnosti za zaposlitev. Ni toliko pomembno, kako je npr. po– meteno, važno je, da se ob tem počuti oseba z demenco koristna in ji da občutek, da vam je v pomoč. Pomaga tudi, da rečemo »ah saj tudi jaz ne pometem vedno dobro« ali pa »tudi jaz ne znam tega prav dobro. Dajva skupaj morda bo pa šlo.« • Pogovor o dnevnih dogodkih ali prijetnih spominih, tudi listanje družinskega albuma, bo vplivalo pomirjevalno in sproščeno. Lahko so tudi nezahtevne igre, vendar ne takšne, da bi bolnika spravile v zadrego, ga žalile in spomnile na njegove težave in nezmožnosti. Velikokrat vam bo v pomoč to, da situacijo obrnete na šalo ali rečete, da ste tudi vi kaj pozabili ali naredili narobe. • Poskrbite za varno bivanje bolnika, osvetlite stanovanje, umaknite nevarne predmete in odpravite ovire. • Oseba z demenco naj ima vedno pri sebi domači naslov in vašo telefonsko številko • Sosede, prijatelje, znance informirajte o demenci vašega sorodnika. 23 • Poiščite informacije o vseh oblikah družbene pomoči, obiskih patronažne službe, možnostih prostovoljske pomoči, dostavi hrane, dnevnem varstvu, družinskem pomočniku... • Poskrbite tudi zase, razdelite si naloge z ostalimi družinskimi člani, morda prijatelji, sosedi in drugimi svojci. • Pozanimajte se za vključitev v skupine za samopomoč za svojce oseb z demenco. • Ne pozabite, da ste vi edini, ki lahko uve– ljavlja pravice oseb z demenco v domovih. Obiskujte jih čim večkrat in se zanimajte, kako skrbijo zanje. Če ugotovite nepravilnosti v ravnanju, negi, prehrani ipd., storite vse, da se to odpravi. 24 ______5 PRAKTIČNI NASVETI ZA SVOJCE OSEB Z DEMENCO Kako urediti varen dom za bolnika z demenco Vsakega, ki ima ostarele starše, ki živijo sami, skrbi za njihovo varnost. Strokovnjaki opozarjajo, da je skrb za varno okolje tistih, ki so oboleli za demenco, še mnogo bolj pomembna. Služba medicinskih sester za obiske na domu na področju New Yorka je pripravila spisek nasvetov, kako prilagoditi dom oseb z demenco.: • Uredite »sprehajalno pot«, ki omogoča varno gibanje po bivalnih prostorih • označite pot do kopalnice in stranišča • Napišite na predale ali omare kaj se nahaja v njih 25 • Pokrijte radiatorje in električne vtičnice z varovali • Zaklenite vrata do prostorov, kot so garaža, klet in ostali prostori, kjer obstaja nevarnost nezgod • Zaklenite prostore, v katerih so shranjene nevarne tekočine, zdravila, čistila ali druge nevarne ali strupene snovi. • Znebite se orožja ali ga zaklenite v posebno sobo ali omarico. • Namestite varne ključavnice in alarm na vhodna vrata. • Prekrijte ali odstranite ogledala, če vznemirjajo bolnike. • Spravite avtomobilske ključe onemogočite voznost avtomobila. in • Ne dovolite kajenja brez nadzora. • Poskrbite, da bodo zapestnico z osebnimi podatki nosili ves čas. • Kadar se odločate za pomoč na domu, se prepričajte, da je oseba usposobljena za delo z osebami z demenco in deluje v okviru kakšnega združenja za oskrbo na domu. 26 Ko se pri svojcih pojavi občutek krivde Oskrba osebe z demenco pomeni veliko obremenitev za svojce ali druge negovalce. Ob celodnevni obremenitvi se pogosto zgodi, da so presegli svoje zmogljivost, predvsem pa pozabili poskrbeti zase in za svoje potrebe. Zaradi preutrujenosti in razpetosti med vsakdanjimi obveznostmi in skrbjo za osebo z demenco reagirajo na neustrezen način. Posledica tega je občutek krivde. Dobro bi bilo tak občutek krivde odmisliti in znati ločiti med objektivno in subjektivno krivdo. Objektivna krivda: Objektivna krivda nastane največkrat zaradi preobremenjenosti osebe, ki neguje bolnika. Tako se zgodi, da reagirajo tako, kot ne bi želeli. Npr. hči kriči na mater, ki se noče več umivati. Dobro si je krivdo priznati in se pogovoriti z drugimi o tem. Tudi opravičilo osebi, ki ste jo prizadeli, pomaga pri premagovanju občutka krivde. Nič ni narobe povedati mu, da veste, da ste ravnali narobe. Če se takšne situacije pogosto ponavljajo, je čas, da si poiščete pomoč pri skrbi za osebo z demenco. 27 Subjektivna krivda: pri subjektivni krivdi gre za občutek krivde, ki nastopi, ko so lastne potrebe predolgo zapostavljene. Takrat je nujno premisliti, zakaj ste se odločili za prevzete naloge. Včasih spoznate, da ste precenili svoje zmogljivosti zato, ker menite, da ste dolžni prevzeti skrb za nekoga, ki je v preteklosti poskrbel za nas. Npr.: »Moja mati je zame vedno tako lepo skrbela, sedaj ji moram jaz to povrniti.« Tudi pritiski iz okolice, bratov in sester (»ti lahko pustiš svojo službo, saj tvoj mož dobro zasluži«) lahko povzročijo občutek krivde. V takih primerih je pomembno zavedanje, da ima vsakdo pravico do zadovoljitve svojih potreb. Tudi najtežje situacije ne smejo pripeljati do tega, da se posameznik čezmerno izčrpava. Naloge pri skrbi za osebo z demenco morate čimpreje razdeliti tudi na druge družinske člane, sorodnike, sosede ali pa si poiskati zunanjo pomoč. (patronažna služba, dostava hrane na dom ipd.) Pozanimajte se v bližnjem domu za začasno namestitev osebe z demenco. Na primer, ko greste na dopust. Tudi do tega imate pravico! 28 ______6 RAVNANJE Z OSEBAMI Z DEMENCO Velikokrat ne veste, kako zaposliti osebo z demenco, da se bo počutila dobro, se umirila in da vam bo zaupala. Če boste pravilno ravnali, bo manjkrat prišlo do slabe volje, izbruhov besa in tudi do vaše slabe vesti. Nemogoče je našteti vsa ravnanja, ki so pravilna ali nepravilna. Bolje poznate preteklo življenje osebe z demenco, lažje boste našli pot do nje in vzpostavili zdrav in prijazen odnos ter tako olajšali življenje sebi in osebi z demenco. Kaj osebe z demenco dobro sprejemajo • sprejetost takšnih kot so • spoštovanje njihove osebnosti in osebne integritete 29 • občutek, da so koristni in da lahko pomagajo • prijetno in toplo vzdušje ter osebne dotike • umirjeno okolje, počasen in razločen govor • pozorno poslušanje brez popravkov in ugovarjanj • kratke in jasne informacije • v večini imajo radi glasbo, ki pomirja in sprošča • dobro sprejemajo šalo in smeh • sprehode na svežem zraku • petje starih ljudskih pesmi ali pesmi, ki jih poznajo, tudi recitiranje • risanje in oblikovanje testa ali gline • enostavne zaposlitve. Npr. zlaganje perila in manj zahtevna opravila v gospodinjstvu • miselne dejavnosti, ki jih zmorejo glede na stopnjo obolenja, npr. opisovanje letnih časov 30 • igre, namenjene razgibavanju, poslušanje glasbe in gibanje v ritmu, ostrenju pozornosti, npr. žoganje z balonom, • pogovor na določeno temo iz njihove mladosti, (peka kruha, počitnice na morju ipd.) • družabne igre, ki jih še zmorejo. Npr. do– mino, igrica spomin, ugibanje barv Kaj osebe z demenco slabo sprejemajo • hitre spremembe in naglico • nejasno in prehitro govorjenje, dolge stavke in navodila, ki jim ne morejo slediti • ignoranco, nespoštljiv odos • ugovarjanje ali popravljanje • infantilizem valnice) (pootročanje, pomanjše • siljenje v določeno ravnanje • pokroviteljski odnos • nenaden hrup in kričanje • nejevoljo in površnost v odnosu z njimi • oponašanje, očitanje, omalovaževanje, zasmehovanje 31 • občutek, da so nekoristnie in nesposobne, da nič ne storijo prav Pomembno: najboljši nasvet, kako ravnati z osebo z demenco je, da se poizkušate vživeti v njegovo počutje in da se vprašate, kako bi določeno vaše ravnanje sprejeli vi sami. Če kdaj ne zmorete odreagirati tako, kot bi bilo prav, se raje umaknite za nekaj časa, da se pomirite in zberete. 32 ______7 IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU DEMENCE Zakaj je potrebno izobraževanje vseh, ki delajo ali živijo z osebami z demenco? Življenje in negovanje oseb z demenco je še bolj težavno, če imate premalo znanja za razumevanje in spoznavanje njihovih potreb. Potrebno si je vzeti čas ter ‘predelati’ misli in občutja. Izobraževanja vam pomagajo, da si ne delate utvar, temveč ohranjate realna pričakovanja, kot npr.: osebe z demenco ne zmorejo pridobivati novega znanja; potrebujejo vedno več časa, da sestavijo dele v celoto; hitre spremembe jih zmedejo, če jih preobremenimo in zahtevamo preveč, jih spravimo v bes ali pa se začnejo umikati vase. Informacije o izobraževanjih Izobraževanja, ki potekajo v okviru projektov ZDUS (Starejši za starejše, Ustavimo nasilje in drugih), so za svojce in prostovoljce brezplačna. Pobudo za izvedbo izobraževanj 33 v vašem okolju lahko da vsakdo. Informacije o terminih in krajih izobraževanj dobite na http://zdus-zveza.si, RESje ali po telefonu 051 442 497. Pomembno: Najtežje je spremeniti sebe, sprejeti in se sprijazniti z novo vlogo v življenju, biti staršu “starš”, sprejeti takšnega kot je brez pričakovanja da bo še kdaj tak kot je bil. Učenje in spreminjanje samega sebe je dolgotrajen proces, ki pa je vreden truda. 34 ______8 OSEBE Z DEMENCO V DOMOVIH ZA STAREJŠE Kdaj osebo z demenco premestiti v dom? Pred namestitvijo v Dom je potrebno najprej izkoristiti vse oblike pomoči v domačem okolju (pomoč na domu, sosedska pomoč, vključevanje vseh članov družine in sorodnikov, dnevno varstvo v Domu). Dobro je, da uredite dnevno varstvo v domu, v katerega naj bi bila oseba z demenco pozneje sprejeta. Tako se bo počasi navadila na novo okolje in nove ljudi. Ta oblika varstva je nekakšen prehod iz dnevnega v celodnevno - 24-urno domsko varstvo. Kdaj osebo z demenco premestiti na poseben oddelek doma? Vse osebe z demenco ne sodijo na poseben, ločeni oddelek. Lahko so vključene v druge oddelke. To velja predvsem za osebe, ki imajo znake demence, vendar niso 35 begosumne, ne ogrožajo sebe ali drugih, ali pa so nepomične. Na ločen oddelek so nameščene osebe z demenco, za katere je dal takšno mnenje specialist. Ker namestitev v take oddelke pomeni omejitev prostosti, to je odvzem ene od osnovnih človekovih pravic, je potrebno izvesti poseben postopek, ki naveden v Zakonu o duševnem zdravju. Vedeti pa morate, da je namestitev v tak oddelek časovno omejena. To pomeni, da se stanje osebe z demenco nenehno preverja in odločba o namestitvi na tak oddelek podaljšuje ali prekine. Namestitev v tak od– delek je upravičena samo takrat, ko gre za njihovo varnost in varnost drugih. Pomembno: Zavedajte se, da ste vi tisti, ki se mora potegniti za pravice obolelega. Sami jih zaradi narave obolenja ne zmorejo uveljavljati! Če ne gre drugače, se lahko obrnete tudi na varuha človekovih pravic, svetovalni telefon RESje (051 442 497), ali socialno inšpekcijo. 36 ______9 TRENIRANJE SPOMINA IN AKTIVIRANJE MOŽGANOV Spodbude za boljše delovanje možganov Dobro delovanje naših možganov je prav tako pomembno kot ohranjanje telesne kondicije. Zgolj dobra telesna kondicija ni dovolj za samostojno življenje starostnika. Um je tisti, ki omogoča samostojnost in svobodne odločitve, ki so tako pomembne za vsako– dnevne dejavnosti. Zato je zelo pomembno zaposlovanje in spodbujanje možganov v kar največji meri. Velikokrat se zgodi, da se ne morete spomniti, ali ste zaprli oziroma zaklenili vhodna vrata. Zgodi se tudi, da greste v drug prostor, pa se ne spomnite, po kaj ste prišli. Vendar to ne pomeni, da ste izgubili spomin, ampak da ste bili premalo pozorni na svoje početje; »Niste bili z mislimi pri stvari,« kot temu rečemo. 37 Takrat, ko ste zaklepali ali se odločili, da greste nekaj iskat, ste razmišljali o nečem drugem in ne o tem, kar trenutno počnete. To pomeni, da niste bili pozorni, da v svoja dejanja niste »vključili možganov«, pač pa ste jim pustili, da tavajo v vaših jutrišnjih opravilih ali spominih na preteklost, vaša opravila in dejanja pa je vodila rutina. Kako se izogniti takim neprijetnostim? S povečano pozornostjo na to, kar trenutno počnete! Ko zaklepate vrata, si 3x v mislih ponovite, da zaklepate vrata. Če je potrebno, si to ponovite na glas. Važno je, da ste pozorni na to, kar počnete. Posebno pri takšnih opravilih, ki so pomembna in imajo lahko negativne posledice. Če boste z mislimi pri dejanjih, ki jih trenutno opravljate ne boste pozabili, da ste vrata zaklenili ali ugasnili plin, ko ste odhajali od doma. Kratkoročni in dolgoročni spomin Možgani imajo majhno zmogljivost za kratkoročni spomin in veliko večjo za dolgoročno pomnenje. Ker vsako sekundo dobimo 10 miljonov novih informacij, vseh kratkoročni spomin ne zadrži prav dolgo. Kratkoročen spomin se trudi, da se čim prej »izprazni«, da lahko sprejme nove informacije. 38 Mlajši ljudje nove informacije pomnijo hitreje, v večjem obsegu ter dalj časa kot starejši. Vendar imajo starejši več shranjenih informacij na področju dolgoročnega spomina, kar je razumljivo. Nekaj priporočil za boljše delovanje možganov Zrak – možgani rabijo za svoje dobro delovanje dovolj kisika. Pogosto prezračite prostore, veliko se gibajte na svežem zraku, pravilno dihanje je prav tako pomembno – več globokih vdihov in izdihov na dan. Voda – kakor drugi organski sistemi, tudi možgani potrebujejo zadostno količino vode, zelo so občutljivi na dehidracijo. Pijte dovolj tekočine, najbolje vodo brez dodatkov. Gibanje – gibanje je zelo pomembno, ker pospešuje presnovo, prekrvavitev možganov in oskrbo možganov z kisikom. Socialni stiki – ohranjanje stikov s prijatelji, sorodniki, sosedi, znanci. Navezovanje novih socialnih stikov. Zelo dober način je, da imate kužka, ki ga vsak dan vodite na sprehod. Ob tem spoznavate nove ljudi in se pogovarjate z njimi. Izvedite kaj novega, se naučite kaj novega. Morda se bo obrnilo tudi tako. da boste našli nove prijatelje, ali pa koga, ki vam 39 bo kdaj sprehodil vašega kužka, ko sami ne boste mogli ali utegnili. Vaje – če opravljamo določene stvari rutinsko, v resnici ne uporabljato možganov. Zaposliti jih morate z vedno novimi dejav– nostmi in novim znanjem. Nekaj napotkov za aktivnejše delovanje možganov: • Domov pojdite po drugi poti kot običajno • Preberite drug časopis kot ponavadi • Napišite spisek za nakup v trgovini z drugo (nevajeno) roko • Če imate možnost, nakupujte v drugi trgovini kot ponavadi. • Preštejte svetilke, ograje, avtomobile, drevesa, ali karkoli, kar je na vaši poti. • Umijte si zobe in se počešite enkrat na teden z drugo roko kot običajno • Spijete kavo tako, da vzamete skodelico kave v drugo roko Za trening spomina je važna tudi motivacija. Vprašajte se, »Zakaj to delam?« in si povejte, »to delam zato, da urim možgane in ohranjam spomin, da bom čim dlje »vedel zase«!! 40 ZDUS-Komisija za duševno zdravjeProgram RESje V okviru programa dela Komisije za duševno zdravje pri Zvezi upokojencev Slovenije poteka tudi program RESje, katerega cilj je zvišati kakovost življenja oseb z demenco in njihovih svojcev. Prostovoljci, ki izvajajo ta program, so svojci oseb z demenco, ki so ob skrbi za obolele sorodnike izkusili, s kakšnimi težavami se srečujejo družine ali posamezniki, ki skrbijo za osebe z demenco. Neposredne izkušnje, nova znanja in spoznanja o obolenju in potrebah oseb z demenco, o ravnanju z njimi, so vsebine njihovih predavanj, ki jih izvajajo po celotni Sloveniji v društvih, ki jih povabijo. Pripravili smo sklop krajših, poljudnih zloženk, ki naj bi bile v pomoč osebam z demenco in njihovim svojcem. Nekaj besed smo namenili tudi nasvetom za čim daljše ohranjanje miselnih sposobnosti in čim bolj samostojno in kvalitetno življenje tudi s tem obolenjem. Naš »Ovitek« bomo občasno dopolnjevali z novimi vsebinami in nasveti in s pomočjo prostovoljcev, ki delajo v projektu »Starejši za starejše« poskrbeli da pridejo do vaših domov. Pri pripravi našega gradiva smo se trudili prostovoljci, ki delamo v Komisiji za duševno zdravje ZDUS, v programu RESje in zunanji sodelavci-prostovoljci: Ana Cajnko, Stanka Radojičič, Miljanka Simšič, Marija Milavec, Jože Škrlj, Vesna Cajnko, Damjana Bostner, Milena Križaj, Breda Škrjanec, Desa Muck, Eva Cajnko, Katarina Rotar in Darja Pangerc. Pomagali smo si z literaturo društva ALZ EU Berlin in drugimi objavljenimi viri, in seveda s svojim znanjem in izkušnjami. Veseli bomo, če nam boste sporočili vaše mnenje, opombe in predloge o tem, kaj vas še zanima, kakšnih vsebin si še želite ob skrbi za svoje zdravje in svojce, obolele za demenco. Kontakti: telefon 051 442 497, www.resje.zdus-zveza-si, www. resje.forum.si Pri izdaji zloženke Priročnika za osebe z demenco in njihove svojce so nas finančno podprli: Za distribucijo zloženke-priročnika so poskrbeli prostorovljci projekta ZDUS Starejši za starejše Priročnik je za svojce in prostovoljce brezplačen. Vsako razmnoževanje, tiskanje ali povzemanje vsebine brez vednosti izdajatelja ni dovoljeno. Prepovedano je tudi trženje priročnika. Avtorske pravice so v celoti pridržane.
© Copyright 2024