oktober - Spominčica
Spominčica Glasilo Slovenskega združenja za pomoč pri demenci ISSN 1581-8470 SVETOVNI DAN ALZHEIMERJEVE BOLEZNI oktober 2010, letnik 8, številka 5 VSEBINA Danica Simšič 2 - Informacije o dejavnostih 3 - Prostovoljstvo naj bo! Prostovoljci imamo namreč velik privilegij vpogleda v področja, v katera večina ljudi ne more. Kot taki lahko opozarjamo na probleme, ki jih drugi ne vidijo. Obenem pa pri tem nosimo veliko odgovornost, saj smo ravno mi tisti, na katere se ljudje, ki jim pomagamo, zanašajo. 4 - Delovna terapija pri bolnikih z demenco 21. september – svetovni dan Alzheimerjeve bolezni je za nami. Za nami sta tudi dva izredno delovna meseca: september in oktober, ko je Spominčica s svojo karavano SPOMINčica obiskovala številna mesta po Sloveniji z željo, da čim več ljudem pojasni, kaj je demenca. Da je to bolezen, ki človeku jemlje spomin in da je v skokovitem porastu. Predvsem pa smo jih opozarjali, da je izjemno pomembno zgodnje prepoznavanje bolezni, saj takrat obolelemu stroka lahko najbolj učinkovito pomaga. Začeli smo v soboto, 18. septembra na Prešernovem trgu v Ljubljani. Bil je siv, hudo deževen dan, ki je kasneje Sloveniji prinesel katastrofalne poplave; pa vendar se je pri in pod našim šotorom ustavljalo kar veliko ljudi. Z veseljem so vzeli informacijska gradiva, se pogovarjali s prostovoljci, ki so jih delili, še posebno veseli pa so bili pogovorov z zdravniki specialisti. V dobrem mesecu smo tako v podobni sestavi prekrižarili vso Slovenijo: od Kranja, Kopra, Maribora, Celja, Novega mesta, prek Nove Gorice, Ljubljane, Murske Sobote, Slovenj Gradca vse do Brežic, Ptuja in Jesenic. V Mercatorjevih nakupovalnih središčih, kjer so nam prijazno brezplačno odstopili prostor, smo bili navzoči po ves dan, za našo prepoznavnost pa je poskrbela družba Janssen-Cilag. Srečali in pogovarjali smo se z več kot sedem tisoč ljudmi. Nekateri med njimi so se odločili tudi za preizkus spomina z naslovom »Testiraj svoj spomin«, dobili smo nekaj novi članic in članov in se Nadaljevanje na 8. strani… Velik pomen pri našem delu predstavlja tudi sodelovanje s svojci bolnikov z demenco v okviru usmerjenega individualnega dela s svojci ter v zdravstveno izobraževalnih skupinah za svojce. 5 - Obravnava bolnikov z demenco v Sloveniji Danes je v Sloveniji po približnih ocenah, ker točnih epidemioloških podatkov nimamo, okrog 27.000 bolnikov z diagnozo demence. 6–7 - Dejavnosti ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni drugod po Sloveniji Želje posameznikov, da si pridobijo informacije so v nas porajale upanje, da bodo oboleli in njihovi svojci v prihodnosti hitreje poiskali strokovno pomoč. 8 - Utrinki Prav na svetovni dan Alzheimerjeve bolezni pa smo v Ljubljani pripravili strokovno srečanje, ki je napolnilo veliko dvorano Doma starejših občanov Nove Fužine. Spominčica, oktober 2010 2 Glasilo Spominčica je namenjeno informiranju o demenci in drugih duševnih motnjah v starosti. Izhaja vsaka dva meseca. Izdajatelj in založnik Studenec 48, 1260 Ljubljana Polje, Slovenija E: [email protected], www.ljudmila.org/zzppd DŠ: 58674721 Uredniški odbor Branka Mikluž, Aleš Kogoj, Nataša Vakselj, Jana Dragar, Alenka Hribšek, Janja Letnikoska, Katarina B. Štrukelj, Zlata Živič, Damjana Orel Tisk Tiskarna Vovk Dejavnosti združenja potekajo v sodelovanju z in s finančno pomočjo Informacije Spominčica • slovensko združenje za pomoč pri demenci • Kontakt: e-pošta: [email protected], spletna stran: www.ljudmila.org/zzppd/ • Svetovalni telefon in informacije: 01 52 83 995 vsak delovni ponedeljek, sredo in četrtek od 15.00 do 17.00 ure. • Skupina za samopomoč svojcev bolnikov z demenco v Ljubljani vsako prvo sredo v mesecu. • Izobraževalni program za svojce bolnikov z demenco Ne pozabi me GO-Spominčica, društvo za pomoč pri demenci severnoprimorske regije • Kontakt: Gregorčičeva ulica 16, 5000 Nova Gorica, e-pošta: [email protected] Telefon: 05 330 69 07, od ponedeljka do petka od 8. do 11. ure. • Uradne ure: Dom upokojencev Nova Gorica, vsaka tretja sreda v mesecu od 15.30 do 16.30, izven urnika po predhodnem dogovoru. • Skupina za samopomoč: vsako tretjo sredo v mesecu v Domu upokojencev Nova Gorica ob 16.30; vsak drugi četrtek v mesecu v Ajdovščini ob 16.30 v prostorih Šenta, Bevkova 2. • Izobraževalni program za svojce Spomni se me... Spominčica Škofja Loka • Telefon: 041 698 749, vsak ponedeljek od 15. do 16. ure. • Domska skupina za samopomoč svojcev bolnikov z demenco je vsak prvi torek v mesecu od 18. ure dalje v Centru slepih, slabovidnih in starejših, Stara Loka 31, Škofja Loka. Združenje zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci Spominčica Šentjur • Dom starejših Šentjur, Svetinova ulica 1, 3230 Šentjur, Telefon: 03 74 61 700 vsak prvi četrtek v mesecu od 16.00 do 17.00 ure, e-pošta: [email protected], Uradne ure: Dom starejših Šentjur, vsak prvi četrtek v mesecu od 16.00 do 17.00 ure, • Skupina za samopomoč: Dom starejših Šentjur, vsak prvi četrtek v mesecu ob 17. 00 uri, • Izobraževalni program za svojce bolnikov z demenco: Pomagaj se mi spomniti, Pogled v svet oseb z demenco. Društvo za pomoč pri demenci Spominčica, Rogaška Slatina • Celjska cesta 11, 3250 Rogaška Slatina • Kontaktna oseba: Mateja Fidler. MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE Kotnikova 5, 1000 Ljubljana www.mddsz.gov.si, e: [email protected] Donacije lahko nakažete na račun št.: 02056-0051100513, NLB enota 4028, Ljubljana Fužine Vabimo vas k soustvarjanju glasila Spominčica. Prispevke za glasilo, ki naj ne bodo daljši od 4600 znakov s presledki, pošljite na naš naslov. Dobrodošle so tudi fotografije. Kadar so fotografije v elektronski obliki, morajo biti priložene kot samostojna datoteka. Uredništvo si pridržuje pravico do recenzije prispevka. Obvestila o dejavnostih, ki jih namenjate osebam z demenco in njihovim svojcem, sprejemamo na elektronski naslov združenja. Druge skupine za samopomoč bolnikom z demenco in njihovim svojcem Piran in Izola • Informacije: Zavod za zdravstveno varstvo Koper, Vojkovo nabrežje 4/A, Koper, telefon: 05 663 08 23 vsak delovni dan med 8. in 10. uro, kontaktna oseba: Nevenka Ražman, e-pošta: [email protected] Metlika • Skupina za pomoč svojcem oseb z demenco Regratova lučka • Skupina se sestaja enkrat mesečno • vsako prvo sredo ob 14. uri v prostorih Doma počitka Metlika. Vodja skupine je Vlasta Petraš, telefon: 07 30 63145, e-pošta: [email protected] Dravograd • Skupina za samopomoč v Domu starejših občanov. Krško, Brežice, Sevnica • Skupina za samopomoč v Posavju • Skupina se sestaja vsak drugi četrtek v mesecu ob 16.00, v prostorih DSO Krško. Skupino vodita Gizela Novak in Marta Kavšek. Kontaktna oseba: Marta Kavšek, telefon: 07 488 18 82, e-pošta: [email protected] Tržič: Skupina za samopomoč svojcev oseb z demenco. Dom Petra Uzarja, Ročevnica 58, 4290 Tržič. Srečanja potekajo vsak 1. delovni torek v mesecu v Sejni sobi Doma Petra Uzarja in trajajo uro in pol. Kontaktna oseba Marjeta Šumič, telefon: 051 36 36 13. Ormož: Skupina za samopomoč svojcev stanovalcev z demenco Zarja. Skupina se sestaja v Centru za starejše občane Ormož vsaki drugi četrtek v mesecu ob 13.00 uri. Skupino vodita Nataša Čavič in Marija Kokol. Iz življenja Spominčica, oktober 2010 PROSTOVOLJSTVO NAJ BO! 3 Uroš Bertoncelj Biti prostovoljec je dvojna vloga. Prinaša nam veliko zadovoljstvo ob pomoči drugemu, znanje in druženje. Po drugi strani prinaša s seboj veliko odgovornost do tistega, ki mu pomagamo. Šele ko imamo radi sami sebe in vse druge, smo lahko odgovorni prostovoljci. S prostovoljstvom sem se srečal še pred Spominčico, v začetnem izobraževanju pa sem spoznal veliko novega. Seminar o prostovoljstvu Slovenske filantropije mi je dal zelo dober vpogled v motivacijo za prostovoljsko delo; od socialnih stikov, osebne rasti, znanja, spretnosti in izkušenj tudi do statusa v družbi. Naša predstava o prostovoljstvu je velikokrat prikrita, zato je bil seminar zame tako pomemben. Preko praktičnih vaj in izmenjave medsebojnih izkušenj v prostovoljstvu smo tudi tisti, ki smo že bili prostovoljci, prihajali do novih spoznanj. Kot absolvent študija psihologije sem bil navdušen nad dodelanimi predavanji z uporabo pravih pedagoških metod, saj to kaže na izjemen zanos za izobraževanje novih prostovoljcev. Posvetili smo se našim dolžnostim, problemom ter pravicam iz etičnega kodeksa. Prostovoljci imamo namreč velik privilegij vpogleda v področja, v katera večina ljudi ne more. Kot taki lahko opozarjamo na probleme, ki jih drugi ne vidijo. Obenem pa pri tem nosimo veliko odgovornost, saj smo ravno mi tisti, na katere se ljudje, ki jim pomagamo, zanašajo. Poleg tega nismo uradne osebe in organizacije, zato od nas še bolj pričakujejo, kar je včasih najtežje, biti človek - človek, ki razume, na katerega se lahko zanesejo, mu lahko zaupajo… Pomoč ljudem z demenco in njihovim svojcem zahteva od nas veliko znanja, ki nam omogoča, da se lahko vživimo v osebo z demenco. Seveda sem pri študiju psihologije izvedel o demenci že veliko, vendar pomembnih osebnih izkušenj udeležencev na seminarju o demenci, ne zamenja nobeno pisno gradivo. Ena najbolj zanimivih stvari na seminarju je bila zame zaposlitev osebe z demenco. Izvedel sem, da je bolnika z demenco dobro zaposliti s tistimi opravili, s katerimi se je rad ukvarjal celo življenje. Prav to vprašanje mi je bilo postavljeno s strani »sošol- foto G. Žunič ke« čez nekaj minut in lahko sem ji namignil, kakšen predmet naj da svoji bližnji osebi. Seminarji so torej zato, da se med drugim poučimo o stvareh, ki jih imamo pred nosom, a jih ne vidimo, ne prepoznamo. Začetno izobraževanje pri Spominčici mi je dalo ponovno možnost spoznati, kdo sem kot prostovoljec, preveriti svoje motive za prostovoljstvo in me realno seznanilo z delom v drugih prostovoljnih organizacijah. Če se ozrem nazaj na izobraževalni seminar o demenci vidim, koliko stvari o osebah z demenco ne vemo, dokler nismo vsaj približno v koži svojcev. Ne poznamo stiske svojcev, ko jih očetje ali matere ne prepoznajo, jeze pri pomoči ob nam najenostavnejših dejanjih, strahu človeka z demenco, ob zanje venomer novih izkušnjah in ljudeh. Kot prostovoljci v Spominčici smo usposobljeni za to, da osebi z demenco olepšamo življenje, prav tako pa s svojim znanjem in izkušnjami svojcem pomagamo, da razumejo. Prav razumevanje je namreč najlepše darilo izobraževanja. g Dar ne sestoji iz tega, kar je bilo storjeno ali podarjeno, marveč iz namena storilca ali darovalca. Seneka Spominčica, oktober 2010 4 Dobro je vedeti DELOVNA TERAPIJA PRI BOLNIKIH Z DEMENCO Helena Sečko »Delovna terapija je zdravljenje fizičnih in psihičnih stanj s specifičnimi aktivnostmi, da bi pomagala ljudem doseči njihovo najvišjo stopnjo delovanja in samostojnosti v vseh pogledih dnevnega življenja.« (WFOT) Pri obravnavi bolnikov z demenco, delovna terapija na žalost ne more zaustaviti napredovanja le-te, ampak omogoča bolnikom, da jim delovni terapevti s pomočjo različnih terapevtskih pristopov pomagamo k ohranjanju oz. ponovnem doseganju za njih najvišje možne kvalitete življenja v smislu fizičnega, psihičnega in socialnega dobrega počutja ter čim boljši izrabi njihovih ohranjenih sposobnosti. Velik pomen pri našem delu predstavlja tudi sodelovanje s svojci bolnikov z demenco v okviru usmerjenega individualnega dela s svojci ter v zdravstveno izobraževalnih skupinah za svojce. Tako lahko svojcem svetujemo kako lažje pristopiti k osebi z demenco in jim pomagamo premagovati začetne težave, ki se pojavijo ob bolezni. Tistim, ki se udeležijo izobraževalnega programa za svojce varovancev z demenco »Ne pozabi me«, pa predstavimo tudi ustrezne pripomočke za izvajanje aktivnosti za spodbujanje spoznavnih sposobnosti, ki jih lahko izdelajo tudi sami doma. Bolniki z vedenjskimi in psihičnimi spremembami potrebujejo vedno več pozornosti in neprestano spremljanje. V začetni fazi demence so bolniki še sposobni izvajati različne aktivnosti (telesna nega, izločanje…) in zato potrebujejo predvsem spodbujanje ter usmerjanje. Pomembno je, da že zgodaj začnemo z utrjevanjem dnevnih aktivnosti oz. z rutino. Pri napredovanih demencah bolniki običajnih dnevnih aktivnosti (oblačenje, umivanje,…) ne zmorejo več izvesti povsem sami in zato potrebujejo predvsem vodenje in pomoč. Tu učenje novih aktivnosti ni več uspešno, zato skušamo takrat bolniku pomagati s prilagoditvijo okolja, s tem da aktivnosti izvajamo korak za korakom ter s praktičnim prikazom. V končni fazi demence pa so bolniki povsem nemočni, neaktivni in ne zmorejo več skrbeti sami zase, zato so v tem obdobju povsem odvisni od pomoči drugih. Vrste aktivnosti, ki jih spodbujamo pri bolnikih z demenco so: dnevne aktivnosti, aktivnosti za spodbujanje motorike, aktivnosti za spodbujanje spoznavnih sposobnosti ter socialne aktivnosti. Delovna terapija daje velik poudarek predvsem dnevnim aktivnostim ter aktivnostim za spodbujanje spoznavnih sposobnosti. Pri dnevnih aktivnostih se trudimo za ohranjanje oz. ponovno vzpostavljanje skrbi zase in za svojo okolico. Pri aktivnostih za spodbujanje spoznavnih sposobnosti pa bolniki s pomočjo različnih pripomočkov (slike,…) ohranjajo oz. izboljšujejo svoje sposobnosti. Pri izvajanju aktivnosti moramo biti pozorni, da bolniki sami opravijo stvari, ki jih še zmorejo izvesti, kar moramo ohranjati in jih pri tem spodbujati, saj jim s tem omogočimo večjo samostojnost, samospoštovnanje in pozitivno samopodobo. Aktivnosti prilagodimo njihovim sposobnostim, ne silimo jih k izvajanju, temveč jih spodbujamo in motiviramo, jim podajamo enostavna navodila za izvajanje, sestavljena iz posameznih informacij in se izogibamo motečim dejavnikom (radio, televizija). Cilji delovne terapije pri osebah z demenco so: •obdržati, povrniti ali izboljšati funkcionalne sposobnosti •čim večja in čim daljša samostojnost pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti •spodbujanje spominskih funkcij z izvajanjem aktivnosti za spodbujanje spoznavnih sposobnosti in pripomočki •spodbujanje in motivacija za sodelovanje v aktivnostih, ki izboljšujejo fizično in mentalno zdravje •obvladovanje ožjega in širšega življenjskega okolja •varno izvajanje aktivnosti •doseganje najvišje kvalitete življenja v okviru svojih zmožnosti. Vsak posameznik je svet zase. Pomembno je, da ima bolnik z demenco na voljo dovolj spodbude in pomoči s strani svojcev, prijateljev in da ima možnost opravljati stvari, ki jih zmore in tistih, ki mu predstavljajo zadovoljstvo ter nenazadnje zapolnitev vsakdanjika. g Delo je najboljši zdravnik, kar nam jih je dala narava. Gallen Aktualno Spominčica, oktober 2010 OBRAVNAVA BOLNIKOV Z DEMENCO V SLOVENIJI Jurij Bon Danes je v Sloveniji po približnih ocenah, ker točnih epidemioloških podatkov nimamo, okrog 27.000 bolnikov z diagnozo demence. V prihodnjem desetletju jih bo verjetno že dvakrat več, leta 2040 pa štirikrat več. Zakaj bo prišlo do takega povečevanja števila bolnikov? Ker ljudje živijo dalj, obenem pa za demenco zboli vsak tretji po 80. letu starosti. Za demenco trenutno nimamo pravih zdravil, ki bi preprečevala njen nastanek, ampak lahko predvsem ublažimo njen potek. Podobno stanje je tudi pri drugih nevrodegenerativnih boleznih, še zlasti pri Parkinsonovi bolezni. Pričakujemo lahko eksplozijo nevrodegenerativnih bolezni in nanjo nismo dobro pripravljeni, ne v Evropi, še manj pa v Sloveniji. Možganske bolezni v Evropi Možganske bolezni so eden največjih zdravstvenih problemov v Evropi in izven nje. Predstavljajo 35 % bolezenskega bremena v Evropi. V 28 evropskih državah s skupaj 466 milijoni prebivalcev, je 27% ljudi obolelih z vsaj eno od možganskih bolezni. Skupni letni stroški vseh možganskih bolezni znašajo 386 milijard € ali 829 € na posameznega prebivalca. Raziskovanje možganov je bilo na nivoju Evropske komisije določeno kot posebno raziskovalno področje. Junija 2009 je tudi komisarka za zdravje Andrula Vasiliu države članice EU opozorila na demografska gibanja in zahtevala, da se uskladijo raziskovalne aktivnosti in načini zdravljenja nevrodegenerativnih bolezni možganov. Svetovna zdravstvena organizacija je v letu 2006 objavila rezultate raziskave z naslovom »Nevrološke bolezni: izzivi za javno zdravje«, s čimer daje jasno vedeti, da vzpostavlja obravnavo nevroloških bolezni kot prioriteto. Razveseljivo je tudi, da je Direktorat Evropske komisije za zdravje in varstvo potrošnikov privzel duševno zdravje med svoja prioritetna področja v načrtu dela za leto 2008. EU je s tem v zvezi v juniju 2008 sprejela Evropski pakt za duševno zdravje in kakovostno življenje. Obravnava možganskih bolezni v Sloveniji Za temi evropskimi trendi zaostajamo, nekaj pa je tudi premikov, ki so prav zaskrbljujoči, ker se dejansko znižujejo že pridobljene pravice bol- nikov. Deluje nekaj specialističnih centrov; v Ljubljani se bolniki z demenco lahko zdravijo na Enoti za gerontopsihiatrijo na Psihiatrični kliniki, ustanovljen je bil tudi Center za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki, za katerega pa so trenutno odobrili le manjšino zaprošenih sredstev, možna je predvsem ambulantna diagnostična obravnava dela bolnikov. Po drugih regijah se specialistično z bolniki ukvarjajo zdravniki v regionalnih bolnišnicah in nevrologi in psihiatri koncesionarji. Poleg svojcev velik del dolgotrajne oskrbe bolnikov temelji na delu družinskih zdravnikov in pa vse bolj na domovih za upokojence, v katerih se struktura oskrbovancev močno spreminja, nekako polovica jih je že bolnikov z različnimi stopnjami demence. V domovih imajo težave tudi s kadrovsko politiko, ki je ne morejo voditi samostojno in se zato le počasi prilagajajo naraščanju števila bolnikov z demenco. Po drugi strani tudi domovi ob takem prihodku težko obnavljajo in razvijajo svoje storitve. Največji priznani zdravstveni del oskrbe, ki ga plačuje zdravstvena zavarovalnica, znaša le desetino stroškov oskrbe, ki so namenjeni bolnikom v negovalnih bolnišnicah. Negovalne bolnišnice se ne ustanavljajo zadosti hitro, zato bolnike, ki bi potrebovali takšno oskrbo sprejemajo v domove. Vloga organizacij bolnikov in svojcev Nasploh velja, da so se v zadnjem desetletju na področju zagovorništva pravic bolnikov v Evropi zgodile velike pozitivne spremembe. Večina zagovornikov bolnikov uporablja čedalje bolj organizirane pristope. Čustveno breme bolezni prevajajo v objektivne ocene realnih stroškov bolezni. Združenja bolnikov poleg svoje tradicionalne pomoči bolnikom in svojcem postajajo vse bolj tudi profesionalne organizacije za lobiranje. Nekateri so celo odprli pisarne s trajno zaposlenim osebjem, da bi zagotovili ustrezno učinkovitost svoje dejavnosti in prisotnost v dnevnopolitičnih odločitvah. Tak razvoj dogodkov je najbolj očiten na evropski ravni, kjer združenja bolnikov uresničujejo svoje cilje s partnerskim sodelovanjem. Take povezave se niso ustvarile le med zagovorniki bolnikov s posameznimi boleznimi, marveč tudi med nacionalnimi zvezami društev za posamezne možganske bolezni. g 5 Spominčica, oktober 2010 6 DEJAVNOSTI OB SVETOVNEM DNEVU ALZHEIMERJEVE BOLEZNI DRUGOD PO SLOVENIJI Danica Simšič Tudi Spominčice širom Slovenije so bile aktivne. Škofjeloška se je odločila za izlet svojcev z demenco. V Metliki so v Domu počitka delili zloženke in izobesili informacijski plakat. Podobno je bilo v Novi Gorici. V Ormožu je dopoldanski prestavitvi na stojnici sledilo strokovno predavanje doc. dr. Aleša Kogoja. V Rogaški Slatini je na ta dan začela delovati skupina za samopomoč. V Šentjurju pa so poleg vsega drugega izdali tudi prvo številko svojega glasila z naslovom »Dotik spomina«. Aktivni so bili tudi drugod, a jim je zmanjkalo časa za poročanje o svojih dejavnostih. Vsem najlepša hvala za vaša prizadevanja in čestitke za širjenje naše skupne dejavnosti! g IZLET NA MORJE Z DRUŠTVOM SPOMINČICA, ŠKOFJA LOKA Predstavljamo vam je zelo topel in domač. Zahvalili smo se jim za čudovit sprejem in pogostitev ter se odpeljali naprej na ogled Solin. Vodička nam je kljub dežju in nedavnim poplavam razložila, kako so nastale Soline in zakaj je sol iz Solin »Solni cvet«, zelo zdrava. Na koncu smo si v trgovinici s spominki kupili sol in čokolado s primesmi Solnega cveta, ki je bila mamljiva za vse. Odpeljali smo se še na ogled vinske kleti, kjer so nam pokazali, kako je potrebno pravilno uživati vino in s katerimi čutili ga je potrebno okušati. Kljub utrujenosti smo si ogledali še prečudovit vrt kaktusov. Izlet smo zaključili z ogledom Pirana in s poznim kosilom. Kljub deževnemu dnevu smo se imeli zelo lepo. Med potjo smo se skupaj z našim šoferjem, ki nas je varno pripeljal domov, posladkali s pecivom, ki so ga spekle naše članice. Izleta pa ne bi bilo, če ne bi imeli srčnih donatorjev, ki imajo posluh za naše Društvo, zato se jim iz srca zahvaljujemo. g SVETOVNI DAN ALZHEIMERJEVE BOLEZNI V METLIKI Vlasta Petraš Biljana Djakovič Na skupščini Društva smo bili sklepčni, da letos naše člane nagradimo s strokovnim izletom na Primorsko. Na dan starejših, prvega oktobra, je bil deževen dan, ko nas je avtobus odpeljal na čudovit izlet. Najprej smo se ustavili v Domu starejših občanov v Logatcu, kjer so nas lepo sprejeli. Dom v katerem bivajo njihovi varovanci V Domu počitka Metlika smo članice skupine za pomoč pri demenci v avli Doma postavile plakat in informativne zloženke ob svetovnem dnevu podpore bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo. Svojcem in obiskovalcem smo na ta način omogočile pridobiti prepotrebne informacije o demenci in njenih vplivih na življenje bolnikov in svojcev. V mesecu novembru načrtujemo še izvedbo predavanja na temo demenca za širšo lokalno skupnost. g Predstavljamo vam SVETOVNI DAN ALZHEIMERJEVE BOLEZNI V ORMOŽU Marija Kokol, Milena Novak Spominčica, oktober 2010 Glede na različni odziv ljudi ugotavljamo, kako pomembno je, da ljudi z različnimi načini izobraževanja seznanimo z Alzheimerjevo boleznijo in tudi z drugimi duševnimi motnjami v starosti, saj le tako prispevamo k zagotavljanju višje kakovosti življenja pacientov z demenco in njihovih svojcev. g DRUŠTVO ZA POMOČ PRI DEMENCI, SPOMINČICA ROGAŠKA SLATINA Mateja Fidler Spominčica, Združenje za pomoč pri demenci za območje severovzhodne Slovenije, Ormož je tudi v letu 2010 obeležilo 21. september, svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Naš cilj je bil odgovoriti si na vprašanje »Ali poznamo Alzheimerjevo bolezen?« S pripravo stojnice pred nakupovalnim središčem smo se želeli čim bolj približati našim občanom in jim tako omogočiti, da si pridobijo nove informacije o bolezni, ki postaja vedno bolj pogost del naših življenjskih zgodb. Zavedamo se, da Alzheimerjeva bolezen pogosteje prizadene starejše po 65 letu, vendar ni del normalnega staranja, zato je tako zelo pomembno prepoznavati zgodnje znake bolezni, kot so: izguba spomina, težave pri učenju novih vsebin, spremembe čustvenih odzivov, spremembe vedenja, ki so le del bolezenskih znakov pri Alzheimerjevi bolezni. Želje posameznikov, da si pridobijo informacije so v nas porajale upanje, da bodo oboleli in njihovi svojci v prihodnosti hitreje poiskali strokovno pomoč. V popoldanskih urah smo naše aktivnosti nadaljevali s strokovnim predavanjem doc. dr. Aleša Kogoja, dr. med. z naslovom »Vzroki in posebnosti depresije v starosti«. Odziv na predavanje, predvsem širše javnosti nam je dajal prijeten občutek, da naše delo na področju spoznavanja in sprejemanja duševnih bolezni postopoma kaže pozitivne rezultate. foto G. Žunič Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni, 21. septembra, smo pričeli s skupino za samopomoč, ki jo vodi ga. Jožica Vehovar. Skupina se bo srečevala vsak zadnji četrtek v mesecu ob 14.00 uri v prostorih Pegazovega doma Rogaška Slatina. Na prvem srečanju je bilo prisotnih sedem članov, ki so nakazali željo po povezovanju, izmenjavi izkušenj ter reševanju podobnih problemov, s katerimi se srečujejo ob svojcih z demenco. Ne bomo pozabili tudi na nujno potrebno sprostitev, ki jo še kako potrebujejo, da ne izgorijo ob skrbi za obolele svojce. Skupina je odprtega tipa in vabljeni vsi, ki v lokalnem okolju potrebujejo tovrstno brezplačno pomoč. g Biti pripravljen je veliko, znati čakati, je še več, toda izkoristiti pravi trenutek, je vse. Arthur Schnitzler 7 Spominčica, oktober 2010 8 Utrinki ... nadaljevanje s 1. strani: dogovorili ter v obiskanih mestih že izvedli tudi nekatera predavanja za širšo javnost; druga bodo še sledila. Informacije o teh dogodkih boste našli na naši spletni strani. Vse naše članice in člani s to številko prejemate tudi informacijsko gradivo, ki smo ga v omenjenem obdobju delili po Sloveniji – poleg našega glasila Spominčica še štiri zloženke, ki smo jih pripravili na teme: »Kaj je demenca?«, »Komunikacija z bolnikom z demenco«, »Zaposlitev – okupacija bolnika z demenco« in »Osebna higiena bolnika z demenco«. Prav tako prilagamo septembrsko prilogo revije Viva z naslovom »Alzheimerjeva bolezen« in brošuro »Naj ostanejo takšni, kot jih poznamo«, ki jo je založila družba Janssen-Cilag. Prav na svetovni dan Alzheimerjeve bolezni pa smo v Ljubljani pripravili strokovno srečanje, ki je napolnilo veliko dvorano Doma starejših občanov Nove Fužine. Psihiatrinja Katarina Barbara Štrukelj je predavala na temo »Demence – ali je kaj novega?«, Tonica Golobič, dipl. medicinska sestra, pa je navzočim približala sporazumevanje z osebami z demenco. ŽELIM POSTATI ČLAN ZDRUŽENJA SPOMINČICA kot: o svojec ali bolnik o strokovni delavec o podporni član o ostalo in o želim o ne želim prejemati glasila. Ime in priimek (izpolnite z veliki tiskanimi črkami) Naslov Kraj Poklic Datum Podpis Članarina ni določena. Obkrožite ali vpišite znesek, ki ga želite vplačati kot članarino: o 12,00 EUR o 20,00 EUR o 33,00 EUR vaš predlog Prijavnico (lahko fotokopijo) pošljite na naslov: Spominčica Studenec 48, 1260 Ljubljana Polje, Slovenija Precej bolj kot običajno smo bili prisotni tudi v medijih in morda si boste vzeli čas in prisluhnili eni od radijskih oddaj. Potekala je na 1. programu radia Slovenija v okviru oddaje »Med štirimi stenami«, namenjena pa je bila problematiki demence. Najdete jo na spletni strani: http://tvslo. si/predvajaj/zivljenje-s-starejsim-ki-ima-demenco/ava2.85152314/ Kaj je še novega? Ministrstvo za zdravje RS je imenovalo dolgo pogrešano in pričakovano »delovno skupino v zvezi z reševanjem problematike zdravstvene obravnave pacientov z demenco«, ki se je pod vodstvom asist. dr. sci. Gorazda Bernarda Stokina, dr. med. že sešla na svojem prvem sestanku. O vsebini njenega dela bomo poročali v naslednjih številkah Spominčice. V pripravi je prenovitev naše spletne strani, spomniti pa vas želim tudi, da smo vsak četrtek med 16. in 19. uro na sedežu Spominčice, Linhartova 13, Ljubljana, na voljo tudi za osebna srečanja in da bomo v kratkem na naši spletni strani in kasneje tudi v decembrski številki Spominčice objavili teme vsebinskih delavnic, ki bodo potekale v tem terminu. Po obisku Karavane Spominčice in predavanju, ki je sledilo dobrih štirinajst dni kasneje, so v Novem mestu že oblikovali iniciativno skupino za ustanovitev Spominčice Novo mesto. Pravijo, da bo vzcvetela še letos. Super; tudi če bo počakala na pomlad. Samo, da bo! Ker se leto izteka in ker pripravljamo program našega delovanja v prihodnjem, vas prijazno vabim, da nam vaše predloge, pobude in ideje čim prej posredujete na naš elektronski naslov spomincica.si@gmail. com ali po pošti Spominčica, Linhartova 13, 1000 Ljubljana. g
© Copyright 2024