1. No category

dr. Bojana Korošec
mag. Robert Horvat
POSLOVODNO
RAČUNOVODSTVO 2
Gradivo za vaje
Maribor, 2013
Predgovor
Pričujoče gradivo predstavlja gradivo za vaje pri predmetu Poslovodno računovodstvo
2. Pri posameznih tematskih sklopih gradiva za vaje je navedeno, v katerem delu
učbenika Poslovodno računovodstvo (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak, 2003, poglavja
4, 5 in 12) oziroma gradiva, posredovanega v e-učilnici predmeta, so predstavljene
oziroma razložene vsebine, na katere se nanaša.
dr. Bojana Korošec
Maribor, september 2013
2
KAZALO VSEBINE
1.
OBLIKOVANJE RAČUNOVODSKIH INFORMACIJ ZA
KOMPLEKSNEJŠE POSLOVNE ODLOČITVE
4
2.
SISTEMI IN METODE PREDRAČUNAVANJA POSLOVANJA
18
3.
INFORMACIJE ZA NADZIRANJE POSLOVANJA PO MESTIH
ODGOVORNOSTI – ODGOVORNOSTNO RAČUNOVODSTVO
23
4.
METODE ZA OBVLADOVANJE STROŠKOV
27
5.
CELOVITO PRESOJANJE USPEŠNOSTI IN DOSEŽKOV
ORGANIZACIJE
29
3
4
OBLIKOVANJE
RAČUNOVODSKIH
INFORMACIJ
KOMPLEKSNEJŠE POSLOVNE ODLOČITVE
ZA
Primeri v tej točki predstavljajo delno osvežitev in nadgradnjo vsebin predmeta Osnove stroškovnega
in poslovodnega računovodstva (razloženih v točkah 2.1 in 2.2 ter 3.poglavju študijskega gradiva za
istoimenski predmet (Korošec, Horvat, 2009) oziroma Osnove poslovodnega računovodstva (Korošec,
2013). Študijska podlaga za razumevanje vsebin, ki se nanašajo na nadgradnjo naložbenih odločitev,
pa je v gradivu, ki je v e-učilnici predmeta (Korošec, 2013, Poslovodno računovodstvo 2, dopolnitev k
poglavjem osnovnega učbenika, točka 1).
Vprašanja
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Za osvežitev znanja, pridobljenega pri predmetu Osnove računovodstva samostojno (doma)
odgovorite na vsa vprašanja v 3. poglavju gradiva za vaje pri predmetu Osnove strokovnega in
poslovodnega računovodstva (Korošec, Horvat, Vukovič, 2009) oziroma 3. poglavju gradiva za vaje
pri predmetu Osnove poslovodnega računovodstva (korošec, 2013)!
Ali in pod kakšnimi pogoji je čista sedanja vrednost naložbe uporabno sodilo za izbor med
posameznimi naložbenimi možnostmi?
Katere postopke lahko uporabljamo za obvladovanje nezanesljivosti pričakovanj pri odločanju o
naložbah in kakšne so njihove značilnosti?
Katere postopke lahko uporabljamo za izbor naložbenega programa in kakšne so njihove osnovne
značilnosti?
Kakšne računovodske informacije je potrebno zagotavljati za spremljanje uresničevanja projektov?
Kakšne so lahko povezave med odločanjem o naložbah, odločanjem o financiranju in odločanjem o
proizvodnem in prodajnem programu! Ali in kako te povezave upoštevamo pri različnih postopkih
za presojo uspešnosti naložb?
Naloge
Analiza občutljivosti
1/1
Podjetje ima zmogljivosti za proizvodnjo 8.000 kosov izdelka X mesečno. Prodajna cena
izdelka X je 50 d.e., spremenljivi stroški na enoto učinka 20, mesečni stalni stroški
vzpostavljenih zmogljivosti pa znašajo 110.000 d.e. Davek na dobiček znaša 40%
obdavčljivega dobička. Pri katerem obsegu proizvodnje in prodaje bi podjetje doseglo 24.000
d.e. načrtovanega čistega dobička, če je v opazovanem primeru mogoče predpostaviti, da bo:
a) računovodski (poslovni) dobiček enak obdavčljivemu
b) obdavčljivi dobiček za 70 % večji od računovodskega dobička
c) obdavčljivi dobiček le polovica računovodskega?
Računovodske informacije za poslovne odločitve
Proizvodne odločitve
1/2
Podjetje Delpfina je regijska firma s tremi osnovnimi proizvodnimi linijami: žitarice, mali
prigrizki - ploščice (breakfast bars) in hrana za pse. V nadaljevanju je prikazan izkaz
5
poslovnega izida, razčlenjen po proizvodnih linijah (obdavčitev dobička zanemarimo)
(problem povzet po Hilton; 1991; str .313-314; prilagojeno iz izpitov za licenco CMA):
Izkaz poslovnega izida družbe Delphina za leto 20xx (v 1000 €)
Žitarice
SKUPAJ
Prihodki od prodaje ……………..
1.600
Stroški v prodanih proizvodih:
 izdelavni material …………….
330
 izdelavne plače……………….
90
 splošni proizvajalni stroški …..
108
Skupaj stroški v prodanih pr….
528
Kosmati dobiček …………………
472
Ploščice
1.000
Hrana
400
za
pse
200
160
40
48
248
152
100
20
24
144
56
590
150
180
920
680
Drugi odhodki poslovanja:
Odhodki prodaje:
 reklama ……………….
 provizije……………….
 plače …………………..
Skupaj stroški prodaje…….
Strošku uprave:
 licenčnine ……………..
 plače v upravi………….
Skupaj stroški uprave ……
50
50
30
130
30
40
20
90
20
20
10
50
100
110
60
270
50
60
110
20
25
45
15
15
30
85
100
185
Izid iz poslovanja
232
17
-24
225
500
500
3.000
Prodaja v kg
…………
2.000
Drugi podatki:
 Stroški v prodanih proizvodih. Zaloge podjetja se iz leta v leto bistveno ne spreminjajo. V
opazovanem obdobju so bile začetne zaloge v bistvu enake končnim.
Splošne proizvajalne stroške so razporedili na proizvode na podlagi izdelavnih plač. Ti stroški
v skupnem znesku 180.000 € so bili v opazovanem letu sestavljeni iz:
 spremenljivih posrednih stroškov dela in materiala
 stroškov dela za nadziranje
 amortizacija in čiščenje proizvodnih prostorov in opreme
45.000 €
35.000 €
100.000 €
 Reklama. Podjetje ne more določiti nobenih neposrednih vzročnoposledičnih povezav med
ravnijo obsega prodaje in ravnijo izdatkov za reklamo. Ker management verjame, da je
reklama nujno potrebna, vsako leto pripravi in izvede načrt reklame za vsako proizvodno
linijo. Vsako proizvodno linijo reklamirajo neodvisno od ostalih.
 Provizije. Provizije plačujejo prodajnim agentom po 5 % stopnjah od prihodka pri prodaji
žitaric in po 10 % stopnji od prihodka pri ostalih dveh linijah.
 Licenčnine. Pri vsaki proizvodni liniji uporabljajo posebna licenčna znanja. Pravice do
njihove uporabe obnavljajo in plačujejo letno.
 Neproizvajalni stroški dela. Stroški dela zaposlenih v prodaji in v upravi so razporejeni na
posamezne proizvodne linije na podlagi ocene managementa glede časa porabljenega za vsako
linijo. Sicer pa ti zaposleni posvečajo svoj delovni čas vsem proizvodnim linijam.
6
Naloge:
1. Kontroler družbe Delphina predlaga, da bi izvedli analizo občutljivosti poslovnega izida na
spremembe v obsegu dejavnosti (CVP). Zato predlaga, da bi v prvem koraku izdelate nov
izkaz poslovnega izida v obliki, ki bo prikazovala prispevek za kritje. Ta naj bo izkazan za
vsako proizvodno linijo, izid iz poslovanja pa tudi na ravni celotne družbe.
2. Kontroler bo pripravil poročilo, v katerem bo ostalim članom vršnega vodstva pojasnil CVP
analizo. Opredelite in pojasnite naslednje točke, ki jih mora kontroler vključiti v poročilo:
a) prednosti, ki jih ponuja analiza občutljivosti poslovnega izida na spremembe v obsegu
dejavnosti podjetju,
b) težave, na katere bi lahko naleteli pri izračunih v okviru te analize,
c) nevarnosti, ki se jih mora družba zavedati pri uporabi informacij, dobljenih s to analizo
občutljivosti!
1/3
Na proizvodni liniji podjetja Kovinastroj lahko proizvajajo tri različne modele
posebnega orodja za oblikovanje kovine (M1, M2 in M3), za katerega obstaja
precejšnje povpraševanje. Na voljo so naslednji podatki o prodajnih cenah in
spremenljivih proizvajalnih stroških za enoto vsakega od modelov:
Prodajna cena
Izdelavni material
Stroški izdelavnega dela
Drugi spremenljivi proizvajalni stroški
80
20
20
10
70
20
20
5
60
20
20
5
Cena ure izdelavnega dela je 10 €, drugi spremenljivi proizvajalni stroški pa 5 € na strojno
uro.
a) Katere modele orodja naj proizvaja podjetje, če so proizvodne kapacitete podjetja
tolikšne, da bi lahko proizvedli vse tri modele v obsegu povpraševanja?
b) Katerega od modelov orodja naj podjetje prednostno proizvaja, če zmogljivosti
podjetja niso tolikšne, da bi da bi lahko proizvedli vse tri modele v obsegu
povpraševanja, temveč predstavlja ozko grlo:
b1) razpoložljivi delovni čas
b2) obseg razpoložljivih strojnih ur?
1/4
(primer povzet po Hiltonu; 1994; str. 703-704; prilagojeno iz izpitov za CMA licenco)
Podjetje Catskill proizvaja in prodaja tri proizvode, ki jih izdeluje v štirih oddelkih. Izdelavni
čas in strojne ure merijo in pripisujejo izdelkom ob prehodu skozi oddelke. Stroji in delovne
veščine v posameznih oddelkih so tako specializirani, da niso mogoče zamenjave niti strojev
niti delavcev med oddelki.
Vodstvo podjetja pripravlja plan proizvodnje za naslednjih nekaj mesecev. Planiranje je
zapleteno, ker obstaja pomanjkanje primerne delovne sile v lokalni skupnosti in ker bo nekaj
strojev za nekaj mesecev izven uporabe zaradi popravil.
Management je zbral naslednje informacije o razpoložljivih strojnih in delovnih urah po
posameznih oddelkih in o strojnih in delovnih urah potrebnih za enoto učinka. Ti podatki bi
naj veljali za naslednjih šest mesecev.
Mesečno razpoložljive zmogljivosti
 normalna zmogljivost strojev v strojnih urah
1
3.500
Oddelek
2
3
4
3.500 3.000 3.500
7
 zmogljivost strojev v popravilu v urah
 razpoložljiva zmogljivost strojev
- 500
3.000
- 400
3.100
- 300
2.700
200
3.300
 razpoložljive neposredne izdelavne ure
3.700
4.500
2.750
2.600
Proizvod
401
Potroški časa na enoto učinka
v oddelkih
2
3
3
1
1
1
2
2
Delovne in strojne ure
delovne ure
strojne ure
403
delovne ure
strojne ure
1
1
2
1
-
2
2
405
delovne ure
strojne ure
2
2
2
2
2
1
1
1
Podatki o stroških na enoto učinka in prodajnih cenah, veljavni za naslednjih šest mesecev, so
podani v nadaljevanju:



Stroški na enoto
neposredni izdelavni material
neposredne izdelavne plače:
* v oddelku 1
* v oddelku 2
* v oddelku 3
* .v oddelku 4
spremenljivi splošni proizvajalni stroški
stalni splošni proizvajalni stroški
spremenljivi prodajni odhodki

prodajna cena


401
7€
Proizvod
403
405
13 € 17 €
12
21
24
9
27
15
3
6
14
18
20
10
2
12
14
16
9
25
32
4
196 € 123 € 167 €
Oddelek prodaje meni, da bo v prihodnjih šestih mesecih naslednje mesečno povpraševanje:
Proizvod
401
403
405
Mesečna količina prodaje v kosih
500
400
1.000
Raven zalog je zadovoljiva in je ni potrebno v naslednjih mesecih niti zvišati niti znižati.
Naloge:
1.
2.
3.
Izračunajte potrebne mesečne količine strojnih in delovnih ur za proizvodnjo izdelkov 401,
403 in 405, da bi ugotovili, ali tovarna lahko zadovolji mesečno povpraševanje po vseh treh
izdelkih!
Kakšen mesečni plan proizvodnje naj izbere podjetje, da bi maksimiziralo dobiček? Pojasnite,
kako ste izbrali ta načrt in izračunajte, koliko prispevka za kritje bi dosegli s takšnim
programom!
Predstavite alternative, ki bi jih podjetje lahko ubralo, če bi želelo v celoti zadovoljiti
povpraševanje kupcev po vseh treh izdelkih!
Na voljo so naslednji podatki o uspešnosti posameznih proizvodnih linij:
Prihodki
8
A
20.000
B
30.000
C
50.000
Skupaj
100.000
- proizvajalni stroški v
prodanih proizvodih
= kosmati dobiček
- neproizvajalni stroški
 Uprave
 prodaje
poslovni izid
10.000
10.000
18.000
12.000
5.000
3.000
2.000
5.000
4.500
2.500
40.000
10.000
5.000
7.500
- 2.500
68.000
32.000
15.000
15.000
2.000
Stroški uprave so splošni stroški, ki so razporejeni enakomerno na vse tri proizvodne linije.
Neposredni prodajni stroški predstavljajo 15% od prodajne vrednosti; stroški v prodanih
proizvodih so v celoti spremenljivi.
a) Poslovni sistem proučuje pobudo, da bi opustili proizvodno linijo C. Kako bi to vplivalo na
poslovni izid?
b) Kaj pa, če opustitev proizvodnje linije C povzroči zmanjšanje prodaje izdelka A za 20% in
povečanje izdelka B za 10%?
1/5
Problem (povzet po Hilton, 1994; str. 713-714; prilagojeno po nalogah na izpitih za CMA
licenco)
Družba Genung proizvaja tri vrste merilcev, merilce D, P in T. Že vrsto let posluje donosno in
ima polno izkoriščene zmogljivosti. Vendar pa so v zadnjih dveh letih vsem merilcem padle
cene, narasli pa so prodajni stroški zanje, da bi vzdržali konkurenco in ohranili polni izkoristek
zmogljivosti. Poslovnoizidni tokovi zadnjega tromesečja v nadaljevanju ponazarjajo te
izkušnje.
=
=
Izkaz uspeha družbe Genung za 3. kvartal tekočega leta
(v tisočih €)
M e r i l c i
D
P
T
Skupaj
Prihodki
900
1.600 900
3.400
proizvajalni stroški v prodanih proizvodih
770
1.048 950
2.768
kosmati dobiček
130
552
-50
632
stroški prodaje in uprave
185
370
135
690
temeljni poslovni izid pred obdavčitvijo
-55
182
-185 -58
Predsednik uprave družbe je zaskrbljen nad učinki cenovne, prodajne in proizvodne politike.
Po pregledu rezultatov zadnjega tromesečja je naročil managerski ekipi, da presodi naslednje
tri pobude:
 Nemudoma opustiti proizvodnjo merilcev T. Te merilce bi vrnili v proizvodnjo le, če bo
mogoče identificirati in razrešiti probleme v zvezi z njimi.
 Za pospeševanje prodaje merilcev P vsako tromesečje nameniti za 100.000 € več, da bi
povečali obseg prodaje za 15 %.
 Zmanjšati proizvodnjo merilcev D za 50 % in neposredni del stroškov reklame in promocije
zanje na 20.000 € na tromesečje.
Kontroler je predlagal bolj natančno proučitev finančnih razmerij, da bi določili možne učinke
ukrepov, ki jih je predlagal predsednik družbe na izid iz delovanja. Predsednik je soglašal in
zadolžil Joanno Brower, pomočnico kontrolerja, da pripravi analizo. Browejeva je zbrala
naslednje informacije:
 Vse tri merilce proizvajajo z isto opremo in istim orodjem.
 Splošne četrtletne stroške uprave in prodaje v višini 170.000 € razporedijo na vse tri
proizvodne linije v sorazmerju z njihovimi prihodki.
9
 Posebni odhodki za prodajo (predvsem reklama, promocija in odprema) so nastali v zvezi s
posameznimi vrstami merilcev kot sledi:
merilci D
merilci P
merilci T
četrtletni stroški
reklame in promocije
100.000 €
210.000 €
40.000 €
stroški
odpreme
4 € za kos
10 € za kos
10 € za kos
 Proizvajalni stroški na enoto učinka pa so znašali
izdelavni material
neposredni stroški izdelavnega dela
spremenljivi splošni proizvajalni stroški
stalni splošni proizvajalni stroški
skupaj
D
17 €
20
30
10
77
P
31 €
40
45
15
131
T
50 €
60
60
20
190
 Prodajne cene za te tri proizvode pa so:
merilec D
90 €
merilec P
200 €
merilec T
180 €
 Družba polno izkorišča zmogljivosti in proda vse, kar proizvede.
Naloge:
1.
Joanna Brower pravi, da četrtletni izkaz uspeha družbe Genung ni primeren za
analiziranje pobud in sprejemanje odločitev, kakršne predlaga predsednik uprave.
a) Pojasnite, zakaj informacije o uspešnosti proizvodnih linij v izkazu uspeha niso primerne
za analiziranje in odločanje!
b) Opišite alternativno obliko prikazovanja uspešnosti po proizvodnih linijah, ki bi bila
primernejša in pojasnite, zakaj bi bila bolj primerna za analiziranje in odločanje!
2. Uporabite dane podatke in predpostavite, da v začetku naslednjega četrtletja izvedejo vse
predlagane spremembe. Nato ovrednotite predloge predsednika, tako da posebej odgovorite
na naslednje točke:
a) Ali so vsi trije predlogi poslovnoizidno ugodni? Podprite svojo sodbo z računsko analizo,
ki kaže te vplive na izid pred obdavčitvijo!
b) Ali je imel predsednik prav, ko je predlagal takojšnjo opustitev proizvodnje merilcev T?
Pojasnite odgovor!
c) Ali je imel predsednik prav, ko je pri promociji dal prednost merilcem P pred merilci D?
Pojasnite odgovor!
č) Ali predlagani ukrepi zagotavljajo učinkovito uporabo zmogljivosti družbe Genung?
3. Ali obstajajo kakšni kvalitativni dejavniki, ki bi jih družba Genung morala upoštevati,
preden opusti proizvodno merilcev T? Pojasnite odgovor!
1/6
Podjetje Henderson proizvaja dva izdelka, izdelek A in izdelek B. Izkaz poslovnega izida za
eno četrtletje je naslednji:
Prihodki
Spremenljivi stroški
Prispevek za kritje
Neposredni stalni stroški
10
Izdelek A
150.000 €
80.000 €
70.000 €
20.000 €
Izdelek B
80.000 €
46.000 €
34.000 €
38.000 €
Skupaj
230.000 €
126.000 €
104.000 €
58.000 €
Pokritje področja
Posredni stalni stroški
Poslovni izid
50.000 €
- 4.000 €
46.000 €
30.000 €
16.000 €
Izdelek A je sestavljen iz komponent, ki so kupljene od dobavitelja po ceni 25 € na kos
komponente. Vsako četrtletje podjetje nabavi 2.000 komponent.
Vsi izdelki, ki so proizvedeni, so tudi prodani, prav tako ni nobenih zalog komponent ob
koncu četrtletja. Uprava podjetja razmišlja, da bi namesto kupovanja komponent, le-te
proizvajali sami. Spremenljivi stroški na 1 kos komponente bi bili:
-
neposredni stroški materiala:
neposredni stroški dela:
posredni spremenljivi stroški:
2€
3€
2€
Obstajata dve možnosti lastne proizvodnje komponent:
a) podjetje najame dodatne proizvodne prostore in opremo, kar bi povzročilo dodatnih 27.000 €
stroškov najema na četrtletje ter dodatnih 10.000 € stroškov nadzora nad proizvodnjo na
četrtletje.
b) podjetje opusti proizvodnjo in prodajo izdelka B. Oprema, ki se uporablja pri proizvodnji
izdelka B, se lahko praktično brez stroškov preuredi za lastno proizvodnjo komponent.
Neposredni stalni stroški (vključno z nadzorom) bi bili 38.000 €, od tega je 8.000 €
amortizacije opreme. Če se opusti proizvodnja izdelka B, to nima vpliva na proizvodnjo in
prodajo izdelka A.
1) Ali naj podjetje Henderson kupuje ali proizvaja komponente? Če se odloči za proizvodnjo,
katero možnost proizvodnje naj izbere?
2) Predpostavite, da opustitev proizvodnje izdelka B poveča prodajo izdelka A za 6%. Kako to
vpliva na odločitev?
3) Predpostavite, da opustitev proizvodnje izdelka B zmanjša prodajo izdelka A za 6% in da za
proizvodnjo takšne količine izdelka potrebujejo 2.800 komponent na četrtletje. Kako se bo
podjetje tokrat odločilo?
1/7
Belltown Athletics Supply (BAS) prodaja športne drese za ekipe, ki jih kupuje pri svojem
dobavitelju in nanje natisne imena in številke igralcev. Otroška nogometna ekipa Kitsap
povprašuje po 100 dresih, ki bi jih želeli kupiti po ceni 15 € za dres. Običajna prodajna cena
takšnih dresov je 18 € za dres, kar predstavlja 80% pribitek na nakupno ceno dresa, ki jo BAS
dosega pri svojem dobavitelju. BAS natisne ime in številko igralca na dres in ima s tem
spremenljive stroške v višini 2 € na dres. Letni stalni stroški, ki nastanejo v procesu tiskanja
številk in imen so 6.000 €, posredni stalni stroški procesa tiskanja so 2.000 €. BAS običajno
natiska in proda 2.000 dresov na leto. Tiskalni stroj se lahko uporablja le za tiskanje številk in
imen na drese in je normalno zaseden 75% časa.
Manager družbe BAS je zavrnil povpraševanje nogometnega kluba z razlogom, da pri stroških
na 1 dres, ki so po njegovem 16 €, ne morejo prodajati dresov po ceni 15 € na kos.
a) Ali je manager ravnal pravilno? Ob kvantitativnih razlogih za sprejem ali zavrnitev
povpraševanja podajte še kakšen kvalitativen razlog za sprejem ali zavrnitev tega
povpraševanja.
b) Izračunajte spremembo poslovnega izida podjetja BAS, če bi manager sprejel to
povpraševanje.
11
Prodajne odločitve
1/8
Podjetje letno proizvede in proda 8.000 kosov učinka X z lastno ceno (vključno z obrestmi)
500 d.e, od tega je 200 d.e. za stroške dela. Za uresničitev proizvodnega načrta mora podjetje
povprečno zagotoviti 800.000 d.e. kapitala. Podjetje želi zagotavljati 12,5 % donosnost
kapitala. Podjetje glede na pretekle izkušnje ocenjuje, da bo mogoče 6.000 kosov učinka X
prodati po normalni ceni, ostale pa le z 20% popustom!
a)
Oblikujte okvirno prodajno ceno za učinek X!
b)
Izračunajte poslovni izid, ki bi ga podjetje doseglo, če bi po izračunani prodajni ceni prodalo
le 6.000 kosov učinka X!
Kritična točka tehnoloških možnosti
1/9
Podjetje proučuje možnosti proizvodnje izdelka X po dveh različnih tehnoloških postopkih.
Pri postopku A bi imeli mesečno 150.000 stalnih stroškov in 80 d.e. spremenljivih stroškov na
enoto izdelka X. Pri postopku B je predvidenih 120.000 d.e. stalnih stroškov mesečno in 95
d.e. spremenljivih stroškov na enoto učinka. Proizvodne zmogljivosti bi pri vsakem postopku
omogočale mesečno proizvodnjo 2.500 kosov izdelka x. Predvidena je prodaja 2.200 kosov
mesečno po ceni 170 d.e.
a) Po katerem postopku bi bilo v danih pogojih bolje proizvajati izdelke X?
b) Katera količina proizvodnje in prodaje je kritična za izbor tehnološkega postopka?
c) Katere podatke bi še potrebovali za odločanje o izbiri med obema tehnološkima postopkoma?
Naložbene odločitve
1/10
Podjetje razmišlja, da bi zamenjalo tri stare fotokopirne stroje znamke Xerox z novim
hitrejšim strojem znamke Kodak.
Za uporabo novega modela znamke Kodak bi moralo podjetje 2 zaposlena prekvalificirati in
takšen učni program za oba skupaj bi stal 2.000 €.
Trije fotokopirni stroji znamke Xerox so bili pred 5 leti kupljeni po ceni 5.000 € vsak. Njihova
pričakovana življenjska doba je bila 10 let. Trenutna likvidacijska vrednost posameznega
stroja je 1.000 € in bo čez pet let enaka 0 €. Nabavna vrednost novega Kodakovega stroja je
19.000 € in njegova likvidacijska vrednost bo čez 5 let enaka 0 €.
Trije zaposleni, ki sedaj delajo na Xeroxovih strojih, prejemajo mesečno plačo v znesku
1.000€. Stroški vzdrževanja posameznega stroja so 600 € na leto, stroški barvnih tonerjev in
drugega potrošnega materiala so 1.200 € letno za posamezni stroj.
Na Kodakovem fotokopirnem stroju bi enako delo opravila le dva zaposlena, ki bi prejemala
mesečni plači v znesku 1.200 €. Stroški vzdrževanja stroja so predvideni v znesku 1.050 € na
leto, stroški barvnih tonerjev in drugega potrošnega materiala so 3.300 € letno za stroj.
Predpostavite, da se vsi prejemki in izdatki pojavljajo ob koncu posameznega leta (pazite, da
boste uporabljali le relevantne podatke!).
12
1) Izračunajte, katera alternativa je ugodnejša (ali obdržati Xeroxove stroje ali kupiti nov
Kodakov stroj). Zahtevana stopnja donosnosti je 12%.
2) Ali naj podjetje obdrži stare fotokopirne stroje ali kupi nov stroj?
3) Katere podatke bi še upoštevali pri odločitvi?
1/11
-
Letalski prevoznik se zanima na nakup novega letala za prevoz potnikov na novi destinaciji.
Letalo bi opravilo povraten let vsak dan, razen v času vzdrževanja leta (15 dni na leto). V
letalu je za potnike na voljo 120 sedežev in poslovodstvo predvideva, da bo letalo na vsaki
poti popolnoma polno. Povprečna cena letalske vozovnice na osebo za enosmerno potovanje
je 230 €. Letni stalni stroški, ki so hkrati izdatki, če se podjetje odloči za nakup letala, bi bili:
stroški goriva:
stroški plač osebja:
stroški hrane in pijače:
stroški vzdrževanja:
drugi stalni stroški:
SKUPAJ:
1.200.000 €
600.000 €
100.000 €
350.000 €
100.000 €
2.350.000 €
Letalo stane 90.000.000 € in ima predvideno dobo uporabe 20 let. Podjetje zahteva 13 %
donosnost.
1) Ali naj podjetje kupi letalo?
2) Med izmenjavo mnenj o nakupu letala, je vodja marketinga ocenil, da je predpostavka 100 %
zasedenosti letala na vsakem letu nerealistična. Prepričan je, da bo odstotek zasedenosti letala
nekje med 70 % in 90 %, najverjetneje pa bo 80 %. Ponovno presodite odločitveno možnost
ob upoštevanju 80 % zasedenosti letala. Ali se v takem primeru naj podjetje odloči za nakup?
3) Izračunajte povprečno zasedenost letala, da je odločitev o nakupu letala na meji gospodarske
sprejemljivosti.
4) Predvidevajmo, da se cena letalske vozovnice poveča za 10 %, ne da bi to vplivalo na
povpraševanje na trgu. Kakšna mora biti sedaj povprečna zasedenost letala, da je odločitev o
nakupu letala na meji gospodarske sprejemljivosti?
1/12
(povzeto po Hiltonu; str. 799-800; prilagojeno po izpitih za licenco CMA)
Organizacija “Posebni ljudje” je neprofitna organizacija, ki zaposluje osebe s psihičnimi in
fizičnimi motnjami oz. okvarami. Ena od njenih aktivnosti je izdelava kolačkov za lastno
prodajalno prigrizkov. 31. decembra pred dvema letoma so nabavili posebni stroj za rezanje
kolačkov.
Vodstvo razmišlja o nakupu novejšega, bolj učinkovitega stroja. Če bi se odločili za nakup, bi
to storili 31. decembra letos. Vodstvo pričakuje, da bi lahko v naslednjih šestih letih vsako leto
prodali po 300.000 ducatov kolačkov. Prodajna cena za ducat kolačkov pa bi naj bila 1 €.
Organizacija ima dve možnosti: nadaljevati poslovanje s starim strojem, ali prodati ta stroj in
ga zamenjati z novim. Da bi v podjetju laže presodili, katera možnost je bolj zaželena, so
zbrali še naslednje informacije:
 nabavna vrednost stroja ob nakupu
 preostala doba koristnosti
Stari stroj
80.000 €
6 let
Novi stroj
120.000 €
6 let
13
 pričakovani čisti denarni tok iz poslovanja
 iz naslova spremenljivih stroškov
na ducat kolačkov
 iz naslova celotnih stalnih stroškov
 ocenjena likvidacijska vrednost strojev
 na dan 31.12. tekočega leta
 na dan 31.12. čez 6 let
0,40 €
15.000 €
0,28 €
14.000 €
40.000 €
7.000 €
120.000 €
20.000 €
Predpostavimo, da se vsi prejemki in vsi izdatki pojavljajo ob koncu posameznega leta.
a) Ugotovite ali naj organizacija “Posebni ljudje” zadrži stari stroj ali naj kupi novega! Uporabite
16 % diskontno stopnjo!
b) Neodvisno od odgovora na 1. vprašanje si zamislite, da bi bile kvantitativne razlike med
obema možnostima tako neznatne, da bi bil management do njiju povsem indiferenten.
Opredelite in komentirajte druge, predvsem kakovostne dejavnike, ki bi jih bilo potrebno
upoštevati pri presoji!
1/13
Vodstvo mestne uprave presoja možnost zamenjave določenih strojev. Ti so sicer že povsem
amortizirani, a imajo trenutno tržno vrednost 1.800 d.e. Ena od možnih alternativ je zamenjati
ta stroje z novimi, ki terjajo 40.000 d.e. izhodiščnih vlaganj. Ocenjujejo, da bi uporaba novih
strojev omogočila, da bi imeli letno za 12.500 d.e. manj izdatkov kot pri starih. Ocenjena doba
koristnosti novih strojev je štiri leta. Uporabljajo sorazmerno časovno amortiziranje. Ocenjena
likvidacijska vrednost (salvage value) novih strojev po štirih letih je 3.000 d.e.. Odločitev o
nakupu novih strojev bi povzročila tudi potrebo po dodatnih vlaganjih v obratna sredstva v
višini 3.000 d.e., ki bi jih bilo mogoče v celoti sprostiti po štirih letih.
Ugotovite ali je smiselno zamenjati stare stroje z novimi! Zahtevamo vsaj 10 % donosnost!
(povzeto po Hiltonu)
Možnosti za obvladovanje nezanesljivosti pričakovanj pri odločanju o naložbah
1/14
Podjetje proučuje naložbeno možnost A in razpolaga z naslednjimi ocenami značilnosti te
naložbe:



izhodiščno potrebna vlaganja (I0) :
predvideni čas izkoriščanja naložbe (n):
letni čisti denarni tok iz izkoriščanja naložbe (Di) :
10.000 d.e.
3 leta
4.200 d.e.
Ocene o potrebnih vlaganjih, možnem času izkoriščanja in čistem denarnem toku iz tega
naslova niso povsem zanesljive. Naložba mora zagotoviti najmanj 10 % donosnost.
a) Z analizo občutljivosti poiščite kritične vrednosti in stopnje varnostnih razlik do teh vrednosti
za vse tri nezanesljive podatke o naložbi! Pojasnite pomen izračunanih vrednosti za presojo
naložbe!
b) Kako bi presodili naložbo A, če je iz nadrobnejše analize tržišča razvidno, da lahko bil letni
čisti denarni tok iz izkoriščanja naložbe med 3.900 in 4.250 d.e.?
14
1/15
Podjetje izbira med dvema naložbenima možnostima na podlagi naslednjih podatkov o čistih
sedanjih vrednostih (ČSVi), ki jih lahko od naložb pričakujemo in o njihovih verjetnostih (pi):
Naložba
A
ČSVi
-100
500
800
B
ČSVi
400
500
600
pi
0,2
0,5
0,3
pi
0,6
0,3
0,1
Katero naložbo kaže izbrati v danih pogojih, če kot sodilo uporabimo:

matematično upanje čiste sedanje vrednosti naložbe,

matematično upanje in standardni odklon čiste sedanje vrednosti

funkcijo koristnosti?
Odločanje o investiranju in o financiranju
1/16
(prilagojeno povzeto po Dorninger, Oelarzick)
Trgovinsko podjetje presoja možnost naložbe v nakupovalni center z naslednjimi
predvidenimi denarnimi tokovi:
Leto
0.
1.
2.
3., 4. in 5.
5. leto še likvidacijski znesek
I0 = 500 mio
40 mio
60 mio
80 mio (vsako leto)
300 mio
Zahtevana je 12 % donosnost. Za financiranje pa je mogoče zagotoviti posojilo po 10 %
obrestni meri (5 letno; odplačilo glavnice v petih enakih obrokih).
a) Presodite, ali je v danih pogojih financiranja investiranje v nakupovalni center (dovolj)
ugodno! Upoštevajte denarne tokove iz investiranja in iz financiranja in časovno preferenco
denarja!
b) Ali in v kolikšni meri bi se odločitev v primeru pod a) spremenila, če bi bilo mogoče 40 %
izhodiščnih vlaganj financirati z brezobrestnim posojilom (vračljivim v enem znesku ob koncu
5. leta) in bi le preostalih 60 % naložbe financirali enako kot v primeru pod a)?
Odločanje o naložbenih programih
1/17
Podjetje proučuje možnost uresničitve petih neodvisnih naložbenih možnosti in ima zanje
zagotovljene naslednje ocene:
 I0
 ČSV
 rN v %
A
100
10
17
B
700
38
12
Naložba
C
Č
300
300
17
18
15
14
D
200
9
13
15
Skupno je za naložbe na voljo 1.400 d.e. denarnih sredstev, ki bi jih bilo mogoče sicer
nameniti za finančne naložbe z 10% donosnostjo.
a) Napravite izbor naložbenega programa z uporabo ABC postopka! Po katerem kriteriju velja v
danem primeru razvrščati naložbene možnosti?
b) Predpostavimo, da bi bilo na voljo za proučevane naložbe vsega 1.000 d.e. denarnih sredstev.
Ali bi bilo mogoče tudi v tem primeru poiskati najboljši naložbeni program na enak način kot
v točki a? Kako bi izbirali program, če bi bile naložbe deljive, in kako, če so nedeljive?
c) Denimo, da celotni znesek za financiranje opazovanih naložb ni vnaprej omejen na 1.400 d.e.,
temveč so za financiranje naložb na voljo naslednji viri: do 200 d.e. po ceni 12%, nadaljnjih
200 d.e. po ceni 14% in vsi nadaljnji viri po ceni 16%. Katere naložbe bi kazalo izvesti v tem
primeru? Katere podatke bi še potrebovali?
Povezovalni primer
1/18
Podjetje X namerava v prihodnjem letu odpreti nov obrat za proizvodnjo novega učinka A.
Ocenjuje, da bo letno možno prodati 100.000 kosov po ceni 120 d.e.
Uresničitev nove proizvodnje zahteva dodatna vlaganja v osnovna in obratna sredstva.
Potrebna bo naložba v zgradbo, ki jo namerava podjetje amortizirati v 50 letih v višini 2,4 mio
d.e. Potrebujejo tudi 6 strojev z zmogljivostjo 18.000 kosov A letno, življenjsko dobo 10 let in
nabavno vrednostjo 800.000 d.e. za stroj. Izdatki za organizacijske stroške (vključno z
izobraževanjem kadrov) bodo predvidoma znašali 200.000 d.e. Stroški gospodarske
propagande so predvideni v višini 2.000 d.e. mesečno, ostali mesečni stalni stroški, ki so vsi
povezani z izdatki pa v višini 10.500 d.e.
Za proizvodnjo 1 učinka A načrtuje podjetje porabo 5 kg izdelavnega materiala po povprečni
nabavni ceni 16 d.e. za kg in stroške pomožnega izdelavnega materiala v višini 3 d.e. za kos
učinka A. Načrtujejo zaposlitev 11 novih delavcev. Desetim nameravajo obračunavati plačo
po učinku v višini 12 d.e. za kos, letna plača enajstega je predvidena v višini 100.000 d.e. Na
kosmate plače je podjetje dolžno obračunati 40% dajatev. Neposredni prodajni stroški znašajo
4 d.e. na kos.
Podjetje načrtuje, da bo material v zalogi povprečno 18 dni in gotovi proizvodi 12 dni in, da
bo letni količnik obračanja terjatev do kupcev 24. Proizvodni ciklus za dokončanje proizvoda
A normalno traja 9 dni. Povprečna stopnja dokončanosti učinkov je ocenjena na 80%.
Dobaviteljem materiala bodo povprečno plačevali račune v 24 dneh.
Podjetje predvideva vrednotenje zalog učinkov po zoženi lastni ceni in zagotavlja lastne vire
sredstev za financiranje naložb, ki bi jih sicer lahko alternativno vložilo po 10 %, 9 % ali 8 %
donosnosti.
Na osnovi danih podatkov skušajte poiskati odgovore na naslednja vprašanja:
1) Za prvo leto izkoriščanja naložbe ugotovite:



16
proizvodnost dela
gospodarnost (poslovanja) na podlagi poslovnoizidnih tokov
donosnost povprečno vloženih sredstev
2) Grafično in računsko določite kritično točko gospodarnosti in kritično točko čistega denarnega
toka iz tega dela poslovanja podjetja ter stopnjo varnostne razlike do te kritične točke!
3) Ugotovite za koliko % bi se spremenil poslovni izid, če bi lahko podjetje prodalo:
 enako količino proizvodov po 2% višji ceni oziroma
 5% nižjo količino proizvodov po 8% višji ceni.
4) Poiščite kritične višine:
a) prodajne cene
b) stroškov materiala na enoto učinka za zagotovitev minimalno potrebne donosnosti
sredstev (statično)!
5) Izračunajte (dinamični) čas vračila naložbe in čisto sedanjo vrednost proučevanega
naložbenega projekta ob predpostavki:
a) da bo projekt mogoče izkoriščati 5 let v enakem obsegu kot prvo leto, nakar bo preostala
sredstva mogoče prodati za 4 mio d.e.
b) da bo ob ostalih nespremenjenih pogojih letni obseg prodaje po letih:
1. leto 100.000
2. leto 102.000
3. leto 105.000
4. leto 100.000
5. leto 95.000
6) Izračunajte, za koliko bi se spremenili gospodarnost in donosnost iz prve točke in ČSV iz 5.
točke, če bi:
a) se podaljšali dnevi vezave zalog gotovih proizvodov za 10%
b) se povečal obseg proizvodnje in prodaje za 2.000 kosov
c) podjetje financiralo zaloge učinkov ne le z obveznostmi do dobaviteljev, temveč v
preostalem delu s posojili po 10% obrestni meri!
d) če bi se izkazalo, da je 2% zaračunane prodaje neizterljive zaradi verjetnosti plačilne
nezmožnosti kupcev!
Ali so z gornjimi spremembami povezani tudi kakšni finančni in denarni tokovi in kolikšni so?
7) Denimo, da bi podjetje vrednotilo zaloge učinkov le s spremenljivimi stroški. Ali bi to kaj
vplivalo na rešitve v točkah 1 - 6 in če, kako?
8) Kateri podatki še manjkajo, da bi bila lahko presoja opazovanih odločitvenih situacij bolj
celovita?
17
2.
SISTEMI IN METODE PREDRAČUNAVANJA POSLOVANJA
Za razumevanje vsebin v tej točki predelajte 4. poglavje učbenika Poslovodno računovodstvo (Turk,
Kavčič, Novak, 2003, v nadaljevanju PR), strani 207-243!
Vprašanja
1.
2.
Kaj razumemo z računovodskim predračunavanjem in katere so njegove funkcije?
Kakšne vrste predračunov ločimo glede na raven delovanja podjetja in katere vrste predračunov
zagotavlja računovodstvo za te ravni?
3. Predstavite potek procesa letnega predračunavanja na ravni podjetja kot celote in njegovo
povezanost s strateškim planiranjem! Kakšna je vloga posameznikov v tem procesu?
4. Katere metodike predračunavanja poznamo?
5. Kaj razumemo s predračunavanjem na podlagi ničelnega izhodišča in kako bi ocenili njegov pomen,
prednosti in slabosti?
6. Kaj razumemo s sodelovalnim (participativnim) predračunavanjem in katere so njegove ključne
prednosti in slabosti?
7. Kaj razumemo z gibljivim (fleksibilnim) predračunavanjem? Po čem se razlikuje od togega?
8. Katere vedenjske vidike je potrebno upoštevati pri predračunavanju, če želimo, da bo le-to
učinkovito?
9. Kakšen je pomen predračunskih informacij za poslovodni nadzor? Od česa je odvisna uporabnost
predračunov za poslovodni nadzor?
10. Katere vrste povratnih informacij o doseganju načrtov mora zagotavljati poslovodno računovodstvo
za podporo poslovodenja ter za katere ravni poslovodenja jih velja oblikovati kako pogosto in kako
nadrobno?
11. Navedite nekaj primerov povratnih (analitskih) računovodskih informacij o doseganju načrtov, ki
imajo lahko vlogo opozorilnega (oziroma diagnostičnega) signala za popravljalne odločitve!
12. Odgovorite na vprašanja v učbeniku PR na straneh od 244-249!
Naloge
2/1
a)
b)
c)
d)
e)
Pri predračunavanju za podjetje kot celoto smiselno najprej izdelamo:
predračun stroškov proizvodnje
predračun neproizvajalnih stroškov
predračun stroškov materiala
predračun prihodkov od prodaje
predračun naložb v osnovna sredstva
a)
b)
c)
d)
Pri predračunavanju za podjetje kot celoto lahko med navedenimi predračuni lahko smiselno
nazadnje izdelamo:
predračun denarnih sredstev
predračunski izkaz uspeha
predračunski izkaz stanja
predračun prihodkov od prodaje
2/2
18
2/3
Za novo trgovinsko podjetje X imamo na voljo naslednje podatke o načrtovanih prihodkih od
prodaje in vrednostih nabav trgovskega blaga za prvo polletje njegovega poslovanja (v €):
Mesec
Prihodki od prodaje
Nabavna vrednost nabave
proizvodov
trgovskega blaga
Januar
10.000
5.000
Februar
20.000
10.000
Marec
30.000
15.000
April
30.000
15.000
Maj
30.000
15.000
Junij
30.000
15.000
Načrtujejo, da bodo gotovinsko oziroma še v mesecu nakupa plačevali 30% nakupov
trgovskega blaga (TB) posameznega meseca, preostanek pa v celoti naslednji mesec. Plačila
kupcev pa načrtujejo kot sledi:
 v mesecu prodaje
40%
 mesec kasneje kot bo blago prodano
60%
Razen tega načrtujejo, da bodo mesečno nastajali še naslednji stroški poslovanja:
 stroški dela v višini 15% od vrednosti prodaje tekočega meseca in
 drugi stroški poslovanja v višini 8.000 € mesečno (od česar se 2.500 € nanaša na
amortizacijo).
Izdatki v zvezi z gornjima dvema vrstama stroškov poslovanja bodo predvidoma nastali v
istem mesecu kot stroški (obveznosti iz njihovega naslova bodo do konca meseca poravnane).
Glede na način prodaje trgovskega blaga načrtujejo, da bo ob koncu posameznega meseca
ostajalo v zalogi 10% v tistem mesecu nabavljenega blaga.
Na dan začetka poslovanja, to je 1. januarja, ima podjetje 2.000 € denarnih sredstev in za
600.000 € osnovnih sredstev. Nakup osnovnih sredstev je podjetje delno financiralo z
dolgoročnim (5 letnim) bančnim posojilom v višini 200.000 € (po 8 % letni obrestni meri;
letnine zapadejo v plačilo konec leta), ves preostali del sredstev pa s kapitalom. Za
zagotavljanje sprotne plačilne sposobnosti bo podjetje po potrebi najemalo kratkoročna
posojila za en mesec po 1% mesečni obrestni meri (in sicer vselej na začetku posameznega
meseca glede na predviden denarni izid v tem mesecu tako, da stanje denarja konec
posameznega meseca ne bo padlo pod 1.500 €.)
Podjetje v opazovanem obdobju ne načrtuje nobenih finančnih naložb iz morebitno
razpoložljivih denarnih sredstev in ne predvideva nobenih drugih prihodkov in drugih
odhodkov.
Naloge (zanemarimo vplive morebitnega DDV):
a) Kolikšni so predračunani prejemki poslovanja po posameznih mesecih in kolikšna so stanja
terjatev do kupcev ob koncih oziroma začetkih posameznih mesecev? (izdelajte predračun
prihodkov od prodaje ter stanja in gibanja terjatev do kupcev za opazovanih 6 mesecev)
b) Kolikšni so predračunani izdatki poslovanja po posameznih mesecih in kolikšna so stanja
obveznosti do dobaviteljev ob koncih oziroma začetkih posameznih mesecev? (izdelajte
predračun izdatkov poslovanja ter stanja in gibanja obveznosti do dobaviteljev)
c) Kolikšna so predračunana stanja in gibanja zalog trgovskega blaga v posameznih mesecih?
(izdelajte predračun stanja in gibanja zalog za opazovanih 6 mesecev)
d) Kolikšni so predračunani denarni izidi iz poslovanja v posameznih mesecih opazovanega
obdobja? Ali bo moralo v opazovanem obdobju podjetje najemati tudi posojila, kolikšna in
19
kdaj? Kolikšno bo stanje denarja konec opazovanega obdobja? (Izdelajte predračunski izkaz
denarnih tokov poslovanja ter predračunski izkaz gibanja denarnih sredstev)
e) Izdelajte otvoritveno bilanco stanja (finančnega položaja) za 1.januar leta 20xy!
f) Izdelajte predračunski izkaz poslovnega izida za prvo polletje leta 200xy!
g) Izdelajte predračunsko bilanco stanja (finančnega položaja) za 30.6. leta 20xy!
h) Izdelajte izkaz denarnih tokov (na neposredni način) za prvo polletje!
i)
Predpostavimo, da se bodo procesi nabave in prodaje trgovskega blaga ustalili oziroma do
konca opazovanega leta v posameznih mesecih nadaljevali na enaki ravni kot so predvideni za
marec. Izračunajte, ali bo imelo podjetje konec leta dovolj denarja za odplačilo prve anuitete za
najeto dolgoročno posojilo ali bo moralo najeti kakšno premostitveno posojilo in če kolikšno?
2/4
Podjetje planira za prihodnje tri mesece naslednjo proizvodnjo:
julij
avgust
september
Plan proizvodnje (kosov)
1.000
1.200
1.400
Predvidena je poraba 2 kg materiala za vsak kos ter da bo v zalogi materiala ob koncu vsakega
meseca 1/4 količin predvidoma potrebnih za proizvodnjo v naslednjem mesecu.
a) Koliko materiala bo predvidoma v zalogi v začetku posameznega meseca? Ali lahko določimo
tudi načrtovano končno zalogo materiala v septembru?
b) Koliko materiala je potrebno kupiti v opazovanih mesecih in koliko ga namerava podjetje
porabiti po mesecih?
c) Predvidena nabavna cena za kg materiala je 20 € (brez DDV). Izdelajte predračun stroškov
materiala in predračun
2/5




2/6
Izdelajte predračun izdatkov iz poslovanja za naslednje tri mesece na podlagi naslednjih
podatkov:
Spremenljivi proizvajalni stroški znašajo 30 € na enoto učinka. Vsi so povezani z izdatki, od
tega je 40% plačil v istem mesecu ko nastanejo stroški in 60% v naslednjem mesecu.
Mesečni stalni proizvajalni stroški znašajo 20.000 €. Od tega je 5.000 € amortizacije. Za vse
stalne stroške, ki so povezani z izdatki, nastanejo ti v istem mesecu kot stroški.
Neposredni prodajni stroški znašajo 10 € na enoto učinka. So v celoti povezani z izdatki v
mesecu prodaje.
Za prihodnje tri mesece je planirana prodaja 3.000, 2.000 in 1.200 enot.
Podjetje predvideva, da bo 60% prodaje gotovinske (upoštevajte tudi DDV). Pri prodaji na
kasnejše plačilo bi naj bilo 50% terjatev poravnanih v mesecu prodaje, 30% v naslednjem
mesecu in 15% drugi mesec po prodaji. Preostalega dela verjetno ne bo mogoče izterjati.
Izdelajte predračun prejemkov od prodaje v 4. mesecu na podlagi naslednjih podatkov:
Mesec
Prihodki od prodaje
1
600.000
2
700.000
3
500.000
4
800.000
20
2/7
Podjetje ocenjuje, da bo po posameznih mesecih naslednjega tromesečja prodalo za 400.000 €,
600.000 € in 700.000 € trgovskega blaga. Podjetje želi imeti ob koncu vsakega meseca v
zalogi trgovskega blaga 40% celotne nabavne vrednosti blaga, predvidene za prodajo v
naslednjem mesecu. V začetku prvega meseca bo na zalogi predvidoma trgovsko blago s
skupno nabavno vrednostjo 250.000 €. Nabavna vrednost blaga predstavlja 60% prihodkov od
prodaje tega blaga.
Opredelite nabavno vrednost trgovskega blaga, ki ga je potrebno nabaviti v drugem mesecu!
2/8
Podjetje proizvaja in prodaja dva izdelka: TG2 in TG4. V procesu priprave letnega načrta za
leto 20xy so že pripravili naslednje pomožne načrte:
Načrt prodaje:
Izdelek
TG2
TG4
Količina (v kosih)
Prodajna cena
(d.e./kos)
102.000
68.000
120
170
Načrt zalog gotovih proizvodov (v kosih):
Izdelek
1.1.20xy
31.12. 20xy
TG2
34.000
TG4
13.600
42.000
15.300
Za proizvodnjo enega kosa izdelka TG2 oziroma TG4 porabijo naslednje količine
neposrednega materiala M1, M2 in M3:
Načrtovani potroški neposrednega materiala na enoto (kos) proizvoda so:
Izdelek/Material
M1 (v kg)
M2 (v kg)
M3 (v kg)
TG2
8
4
TG4
10
6
2
Načrtovani podatki za leto 20xy v zvezi z neposr. mat. so prikazani v pregled:
Načrtovani podatki o neposrednem materialu so:
Nabavna
Zaloga (v kg)
Material
cena
1.1. 20xy
d.e./kg
M1
14
54.000
M2
8
49.000
M3
5
10.000
Zaloge (v kg)
31.12. 20xy
61.000
54.000
12.000
Načrtujejo, da bodo za izdelek TG2 porabili 2 uri neposrednega dela ter da bodo stroški
neposrednega dela znašali 10 d.e. na enoto proizvoda in da bodo za proizvodnjo enega izdelka
TG4 porabili 3 ure neposrednega dela ter da bodo stroški neposrednega dela 13 d.e. na enoto
proizvoda. Splošni stroški se dodajo na podlagi ur neposrednega dela po stopnji 1 d.e. na uro.
Pripravite naslednje predračune oziroma načrte za leto 20xy:
a) načrt proizvodnje, prodaje in zalog gotovih proizvodov,
b) načrt nabave, porabe in zalog materiala,
c) predračun stanja in gibanja neposrednega materiala,
21
d) predračunsko kalkulacijo za TG2 in TG4,
e) predračun stanja in gibanja gotovih proizvodov.
2/9
a)
b)
c)
d)
2/10
Katera oz. katere od navedenih trditev so pravilne?
Pri predračunavanju na podlagi ničelnega izhodišča moramo vse stroške opravičevati, kakor,
da se prvič pojavljajo
Medčloveške odnose moramo pri predračunavanju povsem zanemariti
Predračunavanje je v oporo poslovodstva pri planiranju in nadzoru.
Predračune lahko uporabljamo kot sodila za presojo učinkov delovanja.
Rešite prigodke 4a, 4b, 4c in 4č v učbeniku PR!
22
3.
INFORMACIJE ZA NADZIRANJE POSLOVANJA PO MESTIH
ODGOVORNOSTI – ODGOVORNOSTNO RAČUNOVODSTVO
Za razumevanje vsebin v tej točki predelajte 5. poglavje učbenika PR, strani 257-329!
Vprašanja
1.
Kaj razumemo z mesti odgovornosti? Pojasnite, kdaj in zakaj jih oblikujemo! Kakšne prednosti in
pomanjkljivosti ter probleme je mogoče povezati z oblikovanjem mest odgovornosti in zakaj?
2.
Katere vrste mest odgovornosti razlikujemo? Po čem se razlikujejo?
3.
Katere vrste računovodskih informacij mora zagotavljati odgovornostno računovodstvo?
4.
Razložite osnovne značilnosti analize odmikov!
5.
Razložite razlike med organizacijsko enot kot ekonomsko enoto in organizacijsko enoto kot
mestom odgovornosti! V čem se razlikujejo potrebne računovodske informacije za poročanje o
organizacijskih enotah po teh dveh vidikih in zakaj?
6.
Kaj razumete s sistemom standardnih stroškov in kakšen je njegov pomen za poslovodstvo? V čem
se razlikuje od sistema ocenjenih stroškov?
7.
Kakšne vrste standardov razlikujemo in kako jih določamo?
8.
Kakšne računovodske informacije mora zagotavljati računovodstvo za nadziranje (poslovodenja)
stroškovnega mesta odgovornosti? Katere odmike lahko proučujemo pri stroških, kako jih lahko
členimo in kaj nam povedo?
9.
Kakšne računovodske informacije mora zagotavljati računovodstvo za nadziranje (poslovodenja)
prihodkovnega mesta odgovornosti? Katero sodilo uporabljamo za presojo njegovih dosežkov in
kako ga izračunamo? Katere odmike lahko proučujemo pri prihodkih, kako jih lahko členimo in kaj
nam povedo?
10. Kakšne računovodske informacije mora zagotavljati računovodstvo za nadziranje (poslovodenja)
poslovnoizidnega mesta odgovornosti? Katero sodilo lahko uporabljamo za presojo njegovih
dosežkov in kako ga izračunamo? Katere odmike lahko proučujemo pri obvladljivem dobičku, kako
jih lahko členimo in kaj nam povedo?
11. Kakšne računovodske informacije mora zagotavljati računovodstvo za nadziranje (poslovodenja)
naložbenega mesta odgovornosti? Katera sodila lahko uporabimo za presojo njegovih dosežkov in
kako jih lahko izračunamo? Katere odmike lahko proučujemo pri presojanju dosežkov naložbenega
mesta odgovornosti?
12. Katere nefinančne informacije velja spremljati poleg tradicionalnih računovodskih za spremljanje
dosežkov na posameznih mestih odgovornosti in zakaj?
13. Zakaj in kako je potrebno pri merjenju dosežkov poslovodenja upoštevati vedenjske plati?
14. Odgovorite na vprašanja v učbeniku PR na straneh od 330-336!
Naloge
3/1
Podjetje je v opazovanem obdobju proizvedlo 100 kosov proizvodov X. Za vsak proizvod je
porabilo 2,5 kg materiala M po nabavni ceni 53 d.e. za kg. Standardni potroški materiala na
enoto učinka znašajo 2 kg, standardna nabavna cena pa je 50 d.e. Izračunajte, pojasnite in
presodite ugodnost odmikov uresničenih stroškov materiala od standardnih za uresničeni
obseg proizvodnje!
23
3/2
Dani so naslednji podatki za analizo odmikov pri neposrednih stroških:
Standardi za kos izdelka X:
 za neposredni material: 3 kg/kos po nabavni ceni 80 d.e./kg
 za neposredno delo: 4 ure za kos po ceni 200 d.e./h
Uresničeno:
 število proizvedenih kosov
 porabljeni material
 vrednost nabavljenega materiala (350 kg)
 neposredni stroški dela (350 ur)
100
350 kg
29.500 d.e.
72.000 d.e.
Ugotovite in razčlenite odmike pri neposrednih stroških materiala in dela! Presodite njihovo
(ne)ugodnost in opredelite možne vzroke za njihov nastanek!
3/3
Podjetje X ima vpeljane standarde za spremljanje neposrednih stroškov materiala in dela, in
sicer:
Standardni potroški
standardna cena(urna postavka)
 delo
2,4 ure/kos
10 €/uro
 material
4,5 kg/kos
15 €/kg
V maju so proizvedli 300 kosov izdelek A, pri čemer so porabili 750 ur za neposredno delo.
Celotni stroški dela so bili maja 8.325 €, od tega je bilo 80% neposrednih. Maja so nabavili
1.500 kg izdelavnega materiala (v začetku meseca ga ni bilo nič na zalogi), konec meseca ga
je ostalo v zalogi 60 kg.
Ugotovite in razčlenite odmike pri neposrednih stroških materiala in dela! Presodite njihovo
(ne)ugodnost in opredelite možne vzroke za njihov nastanek!
3/4
Podjetje je predračunalo 50.000 d.e. stalnih posrednih proizvajalnih stroškov in 1 d.e.
spremenljivih splošnih proizvajalnih stroškov za vsako strojno uro. V maju je bila načrtovana
proizvodnja 12.500 kosov učinkov A in 25.000 standardnih strojnih ur. Proizvedenih je bilo le
11.000 kosov, za kar je bilo porabljenih 23.000 strojnih ur. Uresničeni posredni proizvajalni
stroški so znašali 73.500 d.e.; od tega je bilo 49.000 d.e. stalnih.
Izračunajte odmika pri spremenljivih in pri stalnih splošnih stroških! Prvega razčlenite na
odmik zaradi spremenjenih stroškov na enoto dejavnosti in na odmik zaradi učinkovitosti
dejavnosti! Drugega razčlenite na odmik zaradi spremenjenih potroškov in cen in na odmik
zaradi razlik v obsegu proizvodnje!
3/5
Podjetje razpolaga z naslednjimi podatki za analizo odmikov pri splošnih proizvajalnih
stroških na stroškovnem mestu A v opazovanem obdobju:
 spremenljivi del stalnih stroškov se spreminja glede na število strojnih ur
 proizvodnja učinka X v opazovanem obdobju:
. uresničeni obseg proizvodnje
1.000 kosov
. porabljene strojne ure za
uresničeni obseg proizvodnje
3.200 ur
 uresničeni splošni stroški:
24
. spremenljivi
. stalni
 standardne vrednosti:
. standardne strojne ure za kos
. upravičena poraba strojnih ur za
uresničeno proizvodnjo: 3 ure/kos x 1.000 kosov
. standardni spremenljivi del
splošnih stroškov na strojno uro
16.320 d.e.
19.250 d.e.
3 ure/kos
3.000 ur
5 d.e./uro
. celotni standardni spremenljivi
splošni stroški (za upravičeno porabljene strojne ure)
3.000 ur x 5 d.e./uro
. celotni standardni stalni stroški
 načrtovani obseg proizvodnje
15.000 d.e.
18.750 d.e.
1.250 kosov
Izračunajte in razčlenite odmike pri spremenljivih in stalnih splošnih proizvajalnih stroških!
Presodite njihovo (ne)ugodnost in opredelite možne vzroke za njihov nastanek!
3/6
Za nadziranje prihodkovnega mesta odgovornosti so na voljo naslednji podatki:
 načrtovana prodaja:
 uresničena prodaja:
 standardni spremenljivi stroški za kos:
5.000 kosov po ceni 240 d.e.
4.850 kosov po ceni 260 d.e.
100 d.e.
Oblikujte primerno sodilo za presojo dosežkov tega mesta odgovornosti in izvedite analizo
odmikov pri tem sodilu!
3/7
V organizaciji imajo enoto A, ki je organizirana kot naložbeno mesto odgovornosti. Za leto
2007 so za enoto A načrtovali tele vrednosti:
1. Prihodki od prodaje zunaj organizacije
2. Neposredni stroški
- str. materiala
- str. dela
3. Posredni stroški
Načrtovano
500.000
Uresničeno
550.000
120.000
180.000
140.000
130.000
210.000
120.000
Posredni stroški so bili razporejeni med vsemi obrati na podlagi celotnih neposrednih
stroškov.
V obratu A so imeli na voljo tale sredstva:
Povprečno načrtovana
300.000
Povprečno uresničena
310.000
Stroški kapitala znašajo 10 %.
a) S primernim sodilom presodite uspešnost enote A kot mesta odgovornosti ter razčlenite
izbran odmik!
b) Katere značilnosti morajo imeti zgoraj opredeljena sredstva, da je njihov znesek primerno
uporabiti pri oblikovanju računovodskega sodila za presojo dosežkov poslovodenja na
naložbenem mestu odgovornosti?
25
3/8
Za vsako od navedenih organizacijskih enot presodite kot katero vrsto mesta odgovornosti bi
jo kazalo spremljati in argumentirajte izbiro:
a)
b)
c)
d)
e)
3/9
proizvodni obrat za ustekleničenje v tovarni sadnih sokov
oddelek prodaje letalskih vozovnic pri velikem letalskem prevozniku
oddelek za reševanje škod v zavarovalnici
fakulteta v okviru univerze
slovensko odvisno družbo velike farmacevtske multinacionalke
Ponudnik kabelskih storitev Omrežje ima svoje poslovanje razdeljeno na 3 odseke, Mesto,
Predmestje in Zunanji. Na voljo so naslednji podatki za te odseke za leto 20xy:
Prihodki od prodaje storitev
Spremenljivi stroški
Stalni stroški, obvladljivi na ravni odseka
Neposredni stalni stroški odseka, obvladljivi na
višjih ravneh
Mesto
400.000
150.000
160.000
100.000
Predmestje
500.000
100.000
200.000
110.000
Zunanji
200.000
50.000
80.000
45.000
Podjetje je imelo razen tega še 40.000 splošnih stalnih stroškov ter nobenih drugih prihodkov
in odhodkov. Davek na dobiček pa je znašal 72.000 d.e..
Izdelajte stopenjski izkaz poslovnega izida podjetja Omrežje, razčlenjen po odsekih!
3/10
Presodite pravilnost naslednjih trditev v zvezi z vedenjskimi platmi uporabe računovodskih
informacij o dosežkih poslovodenja:
a) Ljudje pri svojem delu praviloma namenijo manj pozornosti spremenljivkam (procesom,
učinkom, …) , ki so predmet merjenja in več tistim, ki niso predmet merjenja.
b) Računovodske informacije o dosežkih poslovodenja na določenem mestu odgovornosti
smiselno oblikujemo na podlagi na tej ravni poslovodenja obvladljivih in neobvladljivih
gospodarskih kategorij.
3/11
Odgovorite na vprašanja v učbeniku PR na straneh od 330-336!
3/12
Rešite prigodke 5a, 5b, 5c, 5č, 5d, 5j, 5k in 5o v učbeniku PR!
26
4.
METODE ZA BOLJŠE OBVLADOVANJE STROŠKOV
Študijska podlaga za razumevanje vsebin v tej točki je v gradivu, ki je v e-učilnici predmeta (Korošec,
2013, Poslovodno računovodstvo 2, dopolnilno študijsko gradivo, točka 2). Del vsebin, ki se nanaša
na metodo ciljnih stroškov lahko najdete podrobneje predstavljen tudi v učbeniku PR (Turk, Kavčič,
Kokotec-Novak, 2003), na straneh 150-184.
Vprašanja
1. Predstavite ključne spremembe v pogojih in značilnostih delovanja sodobnih organizacij, ki
povečujejo potrebe po boljšem obvladovanju stroškov!
2. Katere metode je mogoče uporabiti v organizaciji za boljše obvladovanje stroškov? Pojasnite osnovne
značilnosti reaktivnih in proaktivnih postopkov!
3. Kaj razumemo z reaktivnimi metodami za zniževanje stroškov? Katere so njihove osnovne
značilnosti ( kako in kdaj ter s kakšnimi učinki jih izvajamo, kakšne koristi si lahko obetamo od
njihove uporabe in katere so njihove slabosti oziroma z njihovo uporabo povezane nevarnosti)?
4. Kaj razumemo s proaktivnimi metodami za obvladovanje stroškov in katere vrste teh metod
poznamo?
5. Kaj razumemo s ciljnim vrednotenjem učinkov in kakšna je uporabnost tega pristopa?
6. Kaj razumemo z analizo vrednosti, čemu je namenjena, kako poteka in kakšna je njena povezanost
z drugimi metodami za obvladovanje stroškov?
7. Kaj razumemo s procesnim obvladovanjem stroškov, čemu je namenjeno, kako poteka in kakšna
je lahko njegova povezanost z drugimi metodami za obvladovanje stroškov?
8. Kaj razumemo z metodo ciljnih stroškov, čemu je namenjena, in katere osnovne različice te
metode poznamo?
9. Predstavite faze izvedbe metode ciljnih stroškov!
10. Kaj razumemo s pojmom »ciljni stroški« pri metodi ciljnih stroškov in kako jih določimo?
11. S katerimi drugimi pristopi k poslovodenju oziroma metodami odločanja, ki so naravnane v kar se
da učinkovito in uspešno obvladovanje stroškov, je mogoče smiselno povezati metodo ciljnih
stroškov in kako?
12. Kaj razumemo z metodo stroškov življenjskega cikla, čemu je namenjena, kako poteka in kakšna
je lahko njena povezanost z drugimi metodami za obvladovanje stroškov?
13. Kakšna je vloga poslovodnega računovodstva za obvladovanje stroškov v organizaciji?
Naloge
4/1
a)
b)
c)
d)
Za vsako od navedenih vrst stroškov opredelite (in utemeljite svojo opredelitev) ali gre za stroške,
ki prispevajo k vrednosti (value added) ali za stroške, ki ne prispevajo k vrednosti:
proizvodnja izdelkov z napako
stroški prilagoditve standardnega izdelka (npr. omare) na drugačne mere na željo kupca
vračunani stroški popravil v garancijskem roku
dodatni stroški embaliranja zaradi uporabe trajnejše embalaže
27
4/2
Podjetje X je v procesu razvijanja novega izdelka. Proučevanja trga so pokazala, da bi bilo
mogoče prodati letno 10.000 kosov tega izdelka po ceni 200 €, če bi imel pričakovane lastnosti.
Glede na naravo dejavnosti, z njo povezanimi pričakovanji vlagateljev in glede na potrebna
vlaganja za uresničitev take proizvodnje želi doseči podjetje s proizvodnjo in prodajo novega
izdelka 240.000 € dobička.
a) Koliko znašajo dopustni stroški proizvodnje tega izdelka? Katere podatke bi še potrebovali, da bi
lahko ocenili ali so ugotovljeni dopustni stroški lahko tudi že ciljni?
b) Denimo, da je podjetje ocenilo, da bi imelo ob predvideni ravni organiziranosti in izvedbe
poslovnih procesov s proizvodnjo ocenjene količine tega izdelka skupno 1,900.000 € stroškov.
Kako bi ta podatek vlival na delovanje podjetja in opredelitev ciljnih stroškov izdelka?
4/3
Podjetje, ki proizvaja gospodinjske aparate, izvaja proces ciljnega vrednotenja učinkov (target
costing) na primeru modela pralnega stroja XY. V sklopu podrobne raziskave trga (glede pomena,
ki ga različnim značilnostim tega izdelka pripisujejo kupci) in stroškov za njegovo proizvodnjo
ob obstoječih zmožnostih organiziranja in izvedbe poslovnih procesov so pridobili podatke, ki so
povzeti v spodnji tabeli:
Lastnosti izdelka
Funkcionalnost
Videz
Vzdržljivost
Energetska/okoljska prijaznost
Deleži sestavin v standardnih
(drsečih) stroških %
Sestavni deli
2
3
Relativna
pomembnost
lastnosti pri
uporabnikih v %
48
14
25
13
31
16
15
4
10
9
/
44
29
1
4
1
3
11
9
18
Na podlagi razpoložljivih podatkov presodite za katere sestavine/lastnosti bi lahko
povečali/morali znižati stroške!
4/5
Proučite poenostavljen zgled uporabe ciljnih stroškov v učbeniku PR, na straneh 181-184!
28
5.
CELOVITO
PRESOJANJE USPEŠNOSTI
ORGANIZACIJE
IN DOSEŽKOV
Za razumevanje vsebin v tej točki predelajte 12. poglavje učbenika PR (Turk, Kavčič, Novak, 2003, v
nadaljevanju PR), strani 727-778 in gradivo, ki je v e-učilnici predmeta (Korošec, 2013, Poslovodno
računovodstvo 2, dopolnitev k poglavjem osnovnega učbenika, točka 3).
Vprašanja
1.
Kaj razumemo z uspešnostjo (poslovanja) organizacije in na kakšne načine jo lahko merimo?
2.
Kakšna je vloga ciljev pri merjenju uspešnosti organizacije in zakaj? Kaj vpliva na opredelitev
sodila uspešnosti poslovanja?
3.
Kaj razumemo s kazalci in kaj s kazalniki uspešnosti in kakšna je njihova uporabnost za
presojanje uspešnosti?
4.
Predstavite značilne kazalce in kazalnike poslovnoizidne in denarne uspešnosti organizacije
(kako jih opredelimo in kaj nam povedo o poslovanju)!
5.
Kaj razumemo s kazalcem EVA™ (Economic Value Added / gospodarski dobiček ) in kako ga
izračunamo? Kakšna je razlika med kazalcem EVA in računovodskim dobičkom?
6.
Razložite na kak način opredelimo vhodne podatke za izračun kazalca EVA!
7.
Katere različice kazalca EVA poznamo glede na vrsto prilagoditev vhodnih podatkov za njegov
izračun?
8.
V kakšnih razponih se lahko giblje gospodarski dobiček, kaj nam povedo njegove vrednosti v
teh razponih in kako lahko organizacija poveča gospodarski dobiček?
9.
Katere vrste prilagoditev gospodarskega dobička poznate, kaj je vsebina vsake prilagoditve in
katere vrste gospodarskega dobička dobimo na podlagi vsake prilagoditve?
10.
Katere so najpogostejše prilagoditve računovodskih podatkov za potrebe izračuna
gospodarskega dobička, kakšna je njihova vsebina in kako jih upoštevamo?
11.
Kaj razumemo s poslovno naloženim celotnim kapitalom in kako določimo tehtane povprečne
stroške poslovno naloženega celotnega kapitala pri izračunu gospodarskega dobička?
12.
Na katerih področjih oziroma za kakšne namene lahko uporabljamo gospodarski dobiček kot
sodilo in zakaj? Predstavite koristi oziroma prednosti in slabosti gospodarskega dobička kot
sodila uspešnosti poslovanja!
13.
Katere vrste sistemov sodil uspešnosti poslovanja poznamo?
14.
Katere kazalnike razčlenjujemo z Du Pont sistemom in kako ter kakšna je uporabnost takšnega
sistema kazalnikov za presojanje uspešnosti poslovanja?
15.
Zakaj obstaja potreba po merjenju uspešnosti poslovanja, ki upošteva denarno in nedenarno
izražena sodila in več interesnih skupin organizacije?
16.
Kaj razumemo z uravnoteženim sistemom kazalnikov (BSC, uravnoteženo merjenje uspešnosti
poslovanja), kateri vidiki so upoštevani v njem in kaj pomenijo?
17.
Zakaj in kako lahko v uravnoteženem sistemu kazalnikov upoštevamo vidik kupcev? (Različici:
vidik notranjih poslovnih procesov, vidik učenja in rasti)?
18.
Kakšen je pomen finančnega vidika v uravnoteženem sistemu kazalnikov (BSC) in s katerimi
kazalniki ga lahko upoštevamo?
19.
Kaj in kako ponazarjamo z verigo vzrokov in posledic v uravnoteženem sistemu kazalnikov
poslovanja (BSC)?
29
20.
Kateri so koraki pri oblikovanju uravnoteženega sistema kazalnikov (BSC) in ocenite njihovo
zahtevnost?
21.
Predstavite prilagoditve in nadgradnje osnovnega modela uravnoteženega merjenja uspešnosti
poslovanja (BSC)!
22.
Kako lahko upoštevamo oziroma podpiramo trajnostno naravnano delovanje organizacij v
modelih merjenja njihove uspešnosti?
23.
Predstavite še katere druge sisteme merjenja uspešnosti poslovanja, ki vključujejo denarno in
nedenarno izražena sodila, razen uravnoteženega merjenja uspešnosti poslovanja (BSC)!
Naloge
5/1
Dve podjetji načrtujeta za prihodnje leto naslednji enak povprečni obseg vloženih sredstev (v
€):
Osnovna sredstva:
 Neopredmetena
20.000
 Opredmetena
110.000
Obratna sredstva:
 zaloge materiala
 zaloge nedokončane proizvodnje
 zaloge gotovih proizvodov
 terjatve do kupcev
6.000
1.000
6.000
7.000
Obe načrtujeta, da bosta v poslovnem letu dosegli 18.000 € dobička iz rednega delovanja.
Prvo podjetje (A) vsa sredstva financira z lastnimi viri. Drugo (B) pa bo potrebovalo ob lastnih
virih za financiranje vlaganj še 30.000 € tujih virov. Njihova povprečna cena bo 8%. Za
prihodnje leto ne načrtujejo nobenih izrednih prihodkov in odhodkov.
a) Kakšni sta donosnosti virov sredstev za obe podjetji in kakšni sta donosnosti kapitala njunih
lastnikov?
b) Za podjetje A izračunajte, kakšna bi bila donosnost povprečno vloženih osnovnih in obratnih
sredstev, če bi se:

koeficient obračanja zaloge materiala povečal za 50 %,

povprečni čas vezave terjatev do kupcev podaljšal za 50 %,

koeficient obračanja zalog gotovih proizvodov zmanjšal za 80 %?
c) Kaj bi se zgodilo z obema donosnostima (podjetja kot celote in kapitala) v podjetju B, če bi se
povečala cena tujih virov na 10 %? S kakšnim učinkom finančnega vzvodja se srečujemo v
podjetju B?
5/2
Kako vplivajo na donosnost povprečno vloženih sredstev in donosnost kapitala naslednje
spremembe:
a)
b)
c)
d)
e)
zmanjšanje porabe materiala,
znižanje amortizacije,
znižanje zavarovalnih premij,
zvišanje vračunanih plač,
zmanjšanje obrestnih mer za najeta posojila (za nespremenjen obseg posojil),
30
f) povečanje obsega prejetih dividend za nespremenjen obseg finančnih naložb,
g) povečanje koeficienta obračanja gotovih proizvodov,
h) zmanjšanje koeficienta obračanja terjatev do kupcev?
5/3
Na voljo imamo naslednje podatke iz izkaza poslovnega izida podjetja A za leto 20xy:
Prihodki od prodaje
Proizvajalni str. v prodanih proizvodih
Kosmati donos
Stroški prodaje
Stroški uprave
Drugi poslovni prihodki
Drugi poslovni odhodki
34.000
23.000
11.000
2.000
3.300
500
1.500
V opazovanem obdobju so lastniki in posojilodajalci financirali skupaj povprečno 40.000 d.e.
sredstev podjetja (v enakih deležih). Pričakovana donosnost lastniških virov je 12%,
posojilodajalcev pa 8%. Stopnja davka na dobiček je 20%.
a) Izračunajte gospodarsko dodano vrednost (EVA) in presodite njeno ugodnost!
b) Ali obstajajo še kakšni drugi možni izračuni gospodarske dodane vrednosti, razen tega ki je bil
izvedljiv iz gornjih podatkov? Katere vrste dodatnih podatkov so zanje potrebne?
5/4
Predlagajte vsaj po dva smiselna kazalnika za spremljanje dosežkov v uravnoteženem sistemu
kazalnikov (BSC) za:
 vidik strank in za
 vidik notranjih procesov
za podjetja naslednjih vrst dejavnosti:
a) proizvodnja malih gospodinjskih aparatov
b) hotelirstvo
c) žičničarstvo
d) steklarstvo
31
6. POSLOVODNI RAČUNOVODJE IN ETIKA
Za razumevanje tega dela vsebin predstavljata izhodiščno podlago del A (str. 6-19) in del C (str. 151165) Kodeksa etike za računovodske strokovnjake, ki ga je oblikovala Mednarodna zveza
računovodskih strokovnjakov (IFAC, 2012. Kodeks je sprejel tudi Slovenski inštitut za revizijo in je v
slovenskem
prevodu
dostopen
na
njegovi
spletni
strani
(http://www.sirevizija.si/revizorji/dokumenti/kodeks_etike_iesba.pdf).
Vprašanja
1. Kateri kodeks zavezuje k etičnosti delovanja preizkušene poslovodne računovodje v Sloveniji in
kakšna je njegova temeljna zasnova?
2. Katera so temeljna načela poklicne etike računovodskih strokovnjakov, opredleejna v Kodeksu etike
za računovodske strokovnjake (IFAC, 2012)?
3. V čigavem interesu delajo poklicni računovodje in komu so strokovno etično zavezani pri svojem
delovanju?
4. Kaj razumemo z načelom neoporečnosti računovodskega strokovnjaka?
5. Kaj razumemo z načelom nepristranskosti računovodskega strokovnjaka?
6. Kaj razumemo z načelom strokovne usposobljenosti in potrebne skrbnosti računovodskega
strokovnjaka?
7. Kaj razumemo z načelom zaupnosti računovodskega strokovnjaka?
8. Kaj razumemo z načelom poklicu primernega obnašanja računovodskega strokovnjaka?
9. Za vsako do temeljnih načel etike za računovodske strokovnjake navedite primer, s katerim lahko
ponazorimo njegovo uresničevanje (kršitev)!
10. Na kak način oziroma s katerimi aktivnostmi mora
uresničevanje načel poklicne etike?
računovodski strokovnjak skrbeti za
11. Katere vrste nevarnosti lahko ogrožajo uresničevanje temeljnih načel poklicne etike računovodij pri
njihovem delu? Navedite možne primere za vsako od njih!
12. Kaj predstavlja varovala pri uveljavljanju poklicne etike računovodij?
13. Kako lahko(naj) ravna računovodja v primeru, da je ogroženo uresničevanje etičnih načel njegovega
poklicnega delovanja?
Naloge
32