STROŠKOVNO RAČUNOVODSTVO mag. LIDIJA ROBNIK KAJ JE STROŠKOVNO RAČUNOVODSTVO ? z analitično računovodstvo z namenjeno notranjim uporabnikom in njegovim potrebam po odločanju z delitev (računovodstvo plač, materialno računovodstvo, računovodstvo proizvodnje, blagovno računovodstvo) DELITEV STROŠKOVNEGA RAČUNOVODSTVA z računovodstvo sredstev in prvin z računovodstvo ustvarjanja poslovnih učinkov oz. proizvodnje z računovodstvo gotovih učinkov in prodaje z računovodstvo notranje poslovne uspešnosti NARAVNE VRSTE STROŠKOV z material, z storitve, z amortizacija z delo. in PREDRAČUNSKI (NAČRTOVANI) IN OBRAČUNSKI (DEJANSKI) STROŠKI Upoštevamo časovni vidik ugotavljanja stroškov. Načrtovani stroški so zajeti v predračunih, ki jih ugotovimo pred začetkom proizvajalnega procesa. Dejanske stroške ugotavljamo po končanem proizvajalnem procesu. Za poslovne odločitve je ta vidik razvrščanja stroškov med najpomembnejšimi, ker se poslovna odločitev sprejema na podlagi načrtovanih stroškov. IZVIRNI IN IZVEDENI STROŠKI delitev je narejena z vidika, ali so stroški posamezne enote posledica sodelovanja znotraj ali zunaj podjetja. Členitev je pomembna za poslovne odločitve, zlasti kadar so enote podjetja pri svojih odločitvah samostojne in njihove odločitve lahko tudi škodijo podjetju kot celoti. DEJANSKI, OCENJENI IN STANDARDNI STROŠKI Dejanski stroški so zmnožki dejanskih potroškov in dejanskih cen, Ocenjeni stroški le ocenjene količine in cene. Standardni stroški so zmnožki teoretično upravičenih potroškov in cen. STROŠKI GLEDE NA CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI POSLOVANJA Pogoj za vsako podjetje, da preživi je, da vse svoje poslovne aktivnosti opravi brezhibno in z minimalno porabo prvin poslovnega procesa, s tem, da ohrani in zagotovi visoko raven kakovosti. Zato predstavlja vidik razvrščanja stroškov povezanih s kakovostjo in aktivnostmi za njihovo preprečitev na: stroške preventive, stroške ocenjevanja in stroške napak. OBVLADLJIVI IN NEOBVLADLJIVI STROŠKI Obvladljivi stroški so tisti, o katerih odloča in je tudi odgovoren za prekoračitev vodja mesta odgovornosti. Neobvladljivi stroški so tisti, ki so mestu odgovornosti predpisani od zunaj (vodja mesta odgovornosti nima vpliva na njihovo višino). OPORTUNITETNI STROŠKI so izražene vrednosti izgubljenih priložnosti (ne glede na to kakšna priložnost je bila), ker ni bila sprejeta »druga boljša odločitev« (primerjava doseženega in drugega boljšega poslovnega izida). Ti stroški niso knjigovodsko evidentirani vendar imajo velik vpliv na poslovno odločitev. DODATNI IN MEJNI STROŠKI z z mejnimi (spremenljivi) stroški. Slovenska podjetja morajo zato imeti jasno strategijo, ko določajo prodajne cene na nivoju spremenljivih stroškov. Na dolgi rok morajo biti prodajne cene takšne, da omogočajo pokritje vseh stroškov podjetja ter še ustvarjanje zahtevanega dobička. Mejne stroške povzroča zadnja enota proizvodnje, dodatni stroški, so spremenljivi stroški in razlika v stalnih stroških zaradi prehoda na novo raven obsega dejavnosti. Dodatne stroške povzroča dodatna proizvodnja. STROŠKI OBDOBJA IN POSLOVNIH UČINKOV SRS upoštevajo, da se v zalogah poslovnih učinkov lahko zadržujejo le tisti stroški proizvajanja, druge stroške mora podjetje pokriti iz sprotnih prihodkov. Tako ločimo stroške učinkov in stroške obdobja. STROŠKI PROIZVAJANJA IN DRUGIH POSLOVNIH FUNKCIJ SRS dajejo pomembnost razvrščanja stroškov na stroške proizvajanja in neproizvajanja in priporočajo vrednotenje poslovnih učinkov po stroških proizvajanja. STALNI IN SPREMENLJIVI STROŠKI z z stalni – na njihovo višino ne vplivajo spremembe obsega dejavnosti (npr. amortizacija, najemnine, plače poslovodij in režije, stroški prispevkov in dajatev, komunalo, stavbna zemljišča, članarine, ipd.). Večji je obseg dejavnosti manjši so na enoto in spremenljivi – na njihovo višino vplivajo spremembe obsega dejavnosti. Na količinsko enoto so vedno enaki. OSTALE VRSTE STROŠKOV (1) z z neomejeno (absolutno) stalni – na njih obseg dejavnosti sploh ne vpliva, saj je njihov znesek enak pri velikem ali majhnem obsegu dejavnosti. Čim večjo količino ustvari poslovni sistem v nekem obdobju, tem manjši del stroškov odpade na količinsko enoto poslovnega učinka; omejeno (relativno) stalni – na njih sprememba obsega dejavnosti ne vpliva v določenih meja – ko so te meje prekoračene, se stroški sunkovito povečajo, vendar do prve naslednje meje nanje spet ne vpliva obseg dejavnosti. stroški kurjave, razsvetljave in podobno, OSTALE VRSTE STROŠKOV (2) z z sorazmerno (proporcionalno) spremenljivi na količinsko enoto poslovnega učinka so vedno enaki. To so stroški izdelovalnega materiala ali plače, ki so obračunane glede na ustvarjene količine; napredujoči (prograsivno) spremenljivi – so stroški, ki se povečujejo hitreje kot obseg dejavnosti, povečujejo se na količinsko enoto poslovnega učinka, kadar poslovni sistem v enakem obdobju napravi več, OSTALE VRSTE STROŠKOV (3) z nazadujoči (degresivno) spremenljivi – so tisti stroški, ki se ne povečujejo kot obseg dejavnosti, na količinsko enoto poslovnega učinka se zmanjšujejo, kadar se povečuje obseg dejavnosti. NEPOSREDNI IN POSREDNI (SKUPNI, SPLOŠNI) STROŠKI Neposredne stroške - pripišemo posameznim proizvodom ali storitvam (neposredni stroški materiala, storitev, amortizacije, dela). Posredni stroški - so povezani s celotnim poslovanje in jih ne moremo v celoti obremeniti določen proizvod ali storitev (najemnine, bančni stroški, literatura, stroški dela delovne sile, obresti, reklama, reprezentanca, elektrika, kanalščina, prispevki za stavbno zemljišče, certifikati ISO, ipd.). Delitev s pomočjo različnih podlag (ključev, razdelilnikov, odstotkov). KLJUČ ZA RAZPOREJANJE POSREDNIH STROŠKOV splošni stroški / osnova * 100 Osnova za razporejanja posrednih stroškov so lahko: z neposredni stroški dela, z neposredni stroški materiala, z skupni neposredni stroški, z ure neposrednega dela, z ure strojnega dela, z število zaposlenih in podobno. STROŠKOVNO METO IN STROŠKOVNI NOSILCI Stroškovno mesto – vsebuje naziv in šifro, na njem ugotavljamo uspešnost poslovanja in pokritost vseh stroškov (oddelki, delavnice, servis ipd.), Stroškovni nosilec – je povzročitelj stroškov (izdelek, storitev, program ipd.) in z njim pokrijemo vse stroške. METODE VREDNOTENJA ZALOG MATERIALA z Fifo metoda (prve nabavne cene) z Drseče povprečne cene (upoštevajo se porabe in nabave) z Tehtane povprečne cene (upoštevajo se nabave) Vpliv na vrednost aktive in poslovni izid! OBRAČUN PORABE - FIFO 1.1. vrednost zalog 100 kg po 20 € = 2.000 € 10.1. nabava 12.1. nabava 13.1. poraba 14.1. nabava 20.1. poraba 20 kg po 22 € = 440 € 15 kg po 24 € = 360 € (105 kg = (2.110 €)* 20 kg po 21 € = 420 € (35 kg = (795 €)* *vzamemo vedno prve nabave OBRAČUN PORABE – TEHTANE POVPREČNE CENE 1.1. vrednost zalog 10.1. nabava 12.1. nabava 13.1. poraba 14.1. nabava 20.1. poraba 100 kg po 20 € = 2.000 € 20 kg po 22 € = 440 € 15 kg po 24 € = 360 € (105 kg po 20,74 € = (2.178 €)* 20 kg po 21 € = 420 € (35 kg po 20,77 € = (727 €)* *izračunamo vedno novo povprečno ceno OBRAČUN PORABE – TEHTANE DRSEČE CENE 1.1. vrednost zalog 10.1. nabava 12.1. nabava 13.1. poraba 14.1. nabava 20.1. poraba 100 kg po 20 € = 2.000 € 20 kg po 22 € = 440 € 15 kg po 24 € = 360 € (105 kg po 20,74 € = (2.178 €)* 20 kg po 21 € = 420 € (35 kg po 20,84 € = (729 €)* *izračunamo vedno novo povprečno ceno KNJIGOVODSKE LISTINE - MATERIAL z z z z z z z z z z prejemnica, zapisnik o količinskem in kakovostnem prevzemu, oddajnica, zahtevnica, vračilnica, odpravnica v dodelavo, prejemnica iz predelave, izločilnica, zbirniiki materiala in razdelilniki stroškov materiala. PREDRAČUN, OBRAČUN IN ANALIZIRANJE MATERIALA z predračun materiala in porabe materiala, z predračun neposrednih in posrednih stroškov materiala (NS in PS), z obračun materiala, porabe in NS ter PS, z analitska poročila materiala PREDRAČUN, OBRAČUN, ANALIZIRANJE NS IN OOS z predračun NS in OOS, z predračun amortizacije, z obračun NS in OOS in amortizacije, z analitska poročila NS IN OOS KNJIGOVODSKE LISTINE – DOLGOROČNIH SREDSTEV z z z z z z z z register OOS, prejemnica OOS (zapisnik o prevzemu), usposobilnica OOS, predajnica v najem, vračilnica iz najemna, izločilnica, odpravnica OOS, izničnica OOS. PREDRAČUN, OBRAČUN, ANALIZIRANJE PLAČ z predračun plač (izobrazba, vrste učinkov, SM, SN), z obračun plač (izobrazba, vrste učinkov, SM, SN), z analitska poročila plač KNJIGOVODSKE LISTINE - PLAČE z pogodba o zaposlitvi (podlaga obračuna), z delovni list, z evidenca navzočnosti na delovnem mestu, z odtegljaji. METODE VREDNOTENJA ZALOG PROIZVODNJE IN GOTOVIH PROIZVODOV z proizvajalni stroški (proizvodnja in prodaja enakomerna) z zožena lastna cena (proizvodnja enakomerna in prodaja neenakomerna) z spremenljivi stroški (proizvodnja neenakomerna in prodaja enakomerna) KNJIGOVODSKE LISTINE - PROIZVODNJA z predračun stroškov za obračunsko obdobje, z predračunska kalkulacija stroškov po stroškovnih nosilcih PREDRAČUN, OBRAČUN, ANALIZIRANJE DOKONČANIH PROIZVODOV z predračun dokončanih proizvodov, z predračun neposrednih prodajnih stroškov, z obračun dokončanih proizvodov in prodajnih stroškov, z analitska poročila dokončanih proizvodov METODE VREDNOTENJA ZALOG TRGOVSKEGA BLAGA z nabavna vrednost (nakupna cena + odvisni stroški) z prodajna vrednost (nakupna cena + odvisni stroški = nabavna cena + razlika v ceni) z prodajna vrednost z DDV (nakupna cena + odvisni stroški = nabavna cena + razlika v ceni = prodajna cena + DDV) PREDRAČUN, OBRAČUN, ANALIZIRANJE TRGOVSKEGA BLAGA z predračun neposrednih stroškov nabave, z predkalkulacija nabave trgovskega blaga z predračun trgovskega blaga, z obračun trgovskega blaga, z analitska poročila trgovskega blaga RAČUNOVODSTVO STORITEV z proizvajalne, z neproizvajalne z finančne in KNJIGOVODSKE LISTINE - STORITEV z prejemnica storitev (prejet račun), z odpisnica ali izničnica storitev. PREDRAČUN, OBRAČUN, ANALIZIRANJE STORITEV z predračun kupljenih storitev, z obračun kupljenih storitev, z analitska poročila dokončanih proizvodov VRSTE KALKULACIJ - z vidika časa – predračunske, obračunske in tekoče kalkulacije, z vidika namena – kalkulacije stroškovne cene, prodajne cene in nabavne cene ter z vidika odvisnosti od metode kalkulacije – delitvene kalkulacije stroškov (množinska ali procesna proizvodnja) in kalkulacije stroškov z dodatki (posamična ali serijska proizvodnja). ZNAČILNOST DELITVENE KALKULACIJE vsi stroški so neposredni – ni potrebno celotnih stroškov deliti na neposredne in posredne (v praksi malo uporabna), ZNAČILNOST KALKULACIJE Z DODATKI z enostavnim dodatkom splošnih stroškov z z razčlenjenim dodatkom po vrstah splošnih stroškov z z razčlenjenimi dodatki po vrstah po stroškovnih mestih KAJ JE POMEMBNO ZA KALKULACIJE Z DODATKI ? za vsako skupino istovrstnih proizvodov so poznani neposredni stroški. Zato je pomembno celotne stroške razdeliti na neposredne in posredne stroške in na stalne in spremenljive stroške (težave pri delitvi posrednih stroškov) !