1. No category

PROGRAM KONFERENCE <EnRe>
20. junij 2013
PLENARNO ZASEDANJE
Gaudeamus, Trg mladosti 7, VELENJE, velika predavalnica, I. nadstropje
Moderator: Tadeja JEGRIŠNIK
07.30 – 08.30
PRIJAVA UDELEŽENCEV KONFERENCE
POZDRAVNI NAGOVORI
Bojan KONTIČ, župan Mestne občine Velenje
08.30 – 09.00
prof. dr. Danijel REBOLJ, rektor Univerze v Mariboru
mag. Bojan KUMER, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor
Blaž KOŠOROK, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne
VABLJENA PREDAVANJA
09.00 – 09.45
Jugovzhodna Evropa, energija in
sodelovanje – realizem in izzivi
Prof. dr. Slavčo NEJKOV, direktor
pisarne za odnose z institucijami
EU
Zamenjava fosilnih goriv z vetrom in
soncem
Prof. dr. Rafael MIHALIČ, Fakulteta
za elektrotehniko, Univerza v
Ljubljani
KAKO V SLOVENIJI URESNIČUJEMO NAČRTE V ZVEZI Z
IZKORIŠČANJEM VIROV ENERGIJE?
Premog, pomemben energetski vir tudi v
21. stoletju
Milan MEDVED, predsednik
uprave,
Premogovnik Velenje
Potek izgradnje nadomestnega bloka 6 TE
Šoštanj
Jože LENART, član projektne
skupine,
Termoelektrarna Šoštanj
Razvojni vidiki oskrbe z zemeljskim plinom
v Sloveniji
Marjan EBERLINC, glavni direktor,
Plinovodi d.o.o.
09.45 – 10.45
10.45 – 11.15
11.15 – 13.45
ODMOR
Vloga jedrske opcije v Sloveniji
Aleš BURŠIČ, Danijel LEVIČAR,
GEN Energija
Uresničevanje določil Načrta za doseganje
ciljnega deleža energije iz obnovljivih virov
v končni porabi energije do leta 2020
Djani BREČEVIČ, direktor,
Inštitut za raziskave v energetiki,
ekologiji in tehnologiji
Delovanje elektroenergetskega sistema z
vidika vključevanja OVE
Boris ŽITNIK, direktor,
Elektroinštitut Milan Vidmar
11
Priložnosti za razvoj energetike iz izhodišč
Nature 2000, primer Srednje Save
Matjaž EBERLINC,
Djordje ŽEBELJAN,
Holding Slovenske elektrarne
Predstavitev raziskovalnih usmeritev
Fakultete za energetiko, Univerze Maribor
Bojan ŠTUMBERGER, dekan,
Fakulteta za energetiko, Univerza
Maribor
Nadaljnji razvoj študijskega programa
Ekotehnologija in varovanje okolja
Boštjan POKORNY, dekan,
Visoka šola za varstvo okolja
RAZPRAVA
13.45 – 15.30
ODMOR, KOSILO
OKROGLA MIZA
»Razvoj evropskih energetskih trgov; podoba po letu 2014«
Soorganizator okrogle mize je slovenski komite WEC
Moderator: dr. Franc ŽLAHTIČ, predsednik SNK WEC
15.30 – 16.45
Udeleženci:
• mag. Irena PRAČEK, direktorica Javne agencije RS za energijo, Maribor
• dr. Franc KRIŽANIČ, EIPF Ljubljana
• dr. Tomaž ŠTOKELJ, izvršni direktor trženja HSE, Ljubljana
• mag. Karlo PERŠOLJA, direktor, BORZEN Ljubljana
• Marjan MAČKOŠEK, direktor Štore STEEL, Štore
• mag. Matjaž JAUŠOVEC, izvršni direktor trženja, Elektro Maribor
• mag. Bojan KUMER, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor
STROKOVNE EKSKURZIJE:
17.00 – 19.00
1. skupina: TEŠ 6
2. skupina: Muzej premogovništva Slovenije
3. skupina: Vodeni ogled znamenitosti mesta Velenje
19.15 – 19.30
Pijača dobrodošlice, prostori Muzeja premogovništva
19.30 – 20.15
Svečani koncert Rudarskega okteta Velenje
20.15 – 21.30
SVEČANI SPREJEM ZA UDELEŽENCE KONFERENCE
12
21. junij 2013
SEKCIJA 1: ENERGETSKE TEHNOLOGIJE V 21. STOLETJU?
Gaudeamus, Trg mladosti 7, VELENJE, modra predavalnica, I. nadstropje
Moderatorja: izr. prof. dr. Jurij AVSEC, izr. prof. dr. Bojan ŠTUMBERGER
Jurij AVSEC, Zdravko PRAUNSEIS,
Ivana TRŠELIČ, Sonja NOVAK,
Urška NOVOSEL
Uporaba in preizkušanje jekel za energetsko Zdravko PRAUNSEIS, Jurij AVSEC,
procesno industrijo
Sonja NOVAK
Analiza in racionalna raba ejektorskega
Dušan STRUŠNIK, Jurij AVSEC
sistema parne kondenzacijske turbine
08.00 – 10.00
Nano- in mikroenergetske tehnologije,
Jurij AVSEC, Zdravko PRAUNSEIS,
uporabne v Sloveniji
Ivana TRŠELIČ
Razvoj metod za preizkušanje transportnih
Florin PĂUN, Sorin BURIAN,
trakov, ki se uporabljajo v potencialno
Mihaela PĂRĂIAN, Niculina VĂTAVU
eksplozivnih okoljih
Sorin BURIAN, Constantin LUPU,
Dejavniki, ki vplivajo na protieksplozijsko
Emilian GHICIOI, Jeana IONESCU,
zaščito nizkotokovnih naprav, delujočih na Marius DARIE, Tiberiu CSASZAR,
območjih, kjer je prisoten premogov prah
Lucian MOLDOVAN,
Adriana ANDRIŞ
Alternativne energetske tehnologije,
primerne za osrednjo Evropo
RAZPRAVA
10.00 – 10.15 ODMOR
Izboljšanje energijskega izplena
fotonapetostnih modulov s hlajenjem
Uporaba nanopremazov v fotovoltaiki
Merilni sistem za preizkušanje eksplozijsko
varne opreme
Napredno upravljanje naprav v
gospodinjstvu na osnovi dinamične tarife
10.15 – 12.15
distributerja električne energije
Jan ŠLAMBERGER, Sebastijan SEME
Sebastijan SEME, Jan ŠLAMBERGER
Miralem HADŽISELIMOVIĆ, Danilo
JEZERNIK, Bojan ZORKO, Bojan
JEZERNIK, Franci ŽERDIN,
Bojan ŠTUMBERGER
Bojan KOTNIK, Iztok BLAZINŠEK,
Amor CHOWDHURY
Merilna celica za ugotavljanje vetrnega
potenciala
Dalibor IGREC, Amor CHOWDHURY,
Miralem HADŽISELIMOVIĆ,
Bojan ŠTUMBERGER
Ugotavljanje kakovosti romunskega
premoga iz doline Jiu s posledicami za
okolje
Irina NĂLBOC, Maria PRODAN,
Andrei SZÖLLÖSI-MOŢA
RAZPRAVA
12.15 – 12.30 ODMOR
13
Sodelovanje Premogovnika Velenje v
projektu Lowcarb, sofinanciranem iz
raziskovalnega sklada za premog in jeklo
Uporaba brezžičnega omrežja za
komunikacijo in prenos podatkov v
Premogovniku Velenje v okviru evropskega
projekta OPTI-MINE
Pregled električnih strojev, primernih za
vgradnjo v vetrne generatorje
12.30 – 14.30 Ocenjevanje zanesljivosti oskrbe z
električno energijo
Pomen optimizacije delovanja energetskih
sistemov za učinkovitejšo rabo energije v
nestanovanjskih stavbah
Ovrednotenje emisij onesnaževal zraka iz
velikih kurilnih naprav v skladu z romunsko
nacionalno zakonodajo
Matjaž KAMENIK
Boštjan ŠKARJA
Bojan ŠTUMBERGER
Iztok ZLATAR, Gorazd SKUBIN
Barbara PETELIN VISOČNIK,
Marko PEČKAJ, Boris SUČIĆ
Marius KOVACS, Lorand TOTH,
Gheorghe GHEŢIE, Angelica
DRĂGHICI, Cosmin ILIE
RAZPRAVA
14.30
ODMOR, KOSILO
SEKCIJA 2: ENERGETIKA IN OKOLJE
Gaudeamus, Trg mladosti 7, VELENJE, predavalnica, II. nadstropje
Moderatorja: doc. dr. Natalija ŠPEH, mag. Ludvik GOLOB
08.00 – 10.00
Okoljska sanacija Šaleške doline
Samar AL SAYEGH PETKOVŠEK,
Ida JELENKO, Nataša KOPUŠAR,
Zdenka MAZEJ GRUDNIK,
Helena POLIČNIK, Rudi RAMŠAK,
Nives VRBIČ KUGONIČ, Meta
ZALUBERŠEK, Boštjan POKORNY
Kemija hitre pirolize lesne biomase
Nataša KOVAČIĆ
Vloga biooglja v energetski izrabi biomase,
skladiščenju ogljika in izboljšanju kvalitete
tal
Maja ZUPANČIČ JUSTIN
Energetska sanacija starejših lesenih hiš
Zdravko PRAUNSEIS, Jurij AVSEC,
Simon MARČIČ, Renato STROJKO
Prostorska razporeditev zračnih onesnažil
kot kazalec kakovosti bivalnega okolja
Natalija ŠPEH, Blaž BARBORIČ,
Nataša KOPUŠAR,
RAZPRAVA
10.00 – 10.15 ODMOR
14
CCS aktivnosti na Premogovniku Velenje
Pregled dosedanjih raziskav podzemnega
uplinjanja premoga v Sloveniji
Preliminarna določitev energetske izrabe
procesa podzemnega uplinjanja premoga
na Premogovniku Velenje
Izvajanje in rezultati RFCS projekta
10.15 – 12.15
CoGasOUT
Možnosti energetskega izkoriščanja
deponijskega plina iz starih odlagališč
komunalnih odpadkov
Izvajanje raziskovalnega projekta GHG2E
Simon ZAVŠEK, Jože PEZDIČ, Blaž
JELEN, Janja ŽULA, Ludvik GOLOB
Gorazd BERČIČ
Damjan KONOVŠEK
Sergej JAMNIKAR, Simon ZAVŠEK,
Ludvik GOLOB
Jože KORTNIK
Jerneja LAZAR, Simon ZAVŠEK,
Ludvik GOLOB
RAZPRAVA
12.15 – 12.30 ODMOR
12.30 – 14.30
Emisije vonjav pri procesu podzemnega
pridobivanja premoga in deponiranja
premoga na površini
Gregor URANJEK, Simon ZAVŠEK,
Ludvik GOLOB
Možnosti za geološko skladiščenje CO2 v
Sloveniji in izven nje
Klara OREŠNIK, Miloš MARKIČ,
Zdenka MAZEJ GRUDNIK, Marko
MAVEC, Marijan KRALJIĆ, Željko
VUKELIČ, Martin TANCAR
Projekt ACHIEVE – zmanjševanje rabe
Tomislav TKALEC, Lidija ŽIVČIČ
energije v energetsko revnih gospodinjstvih
Učinkovito upravljanje z energijo v
Rajko PIRNAT
Premogovniku Velenje
RAZPRAVA
14.30
ODMOR, KOSILO
15
SEKCIJA 3: ENERGETSKI VIRI V 21. STOLETJU?
Gaudeamus, Trg mladosti 7, VELENJE, zelena predavalnica
Moderatorja: dr. Adnan GLOTIČ, mag. Milena PEČOVNIK
Vloga jedrske energije v EU in v OECD
državah
Preprečevanje vnosa tujkov v odprte
sisteme in komponente NEK
Vpliv vodil iz nerjavnega jekla na
reaktivnostne parametre sredice Nuklearne
08.00 – 10.00 elektrarne Krško
Daljinsko ogrevanje mesta Pljevlja z lesno
biomaso
Pridobivanje lesne biomase iz nasadov
hitrorastočih drevesnih vrst, primer nasada
Velenje
Potencial izrabe sodobnih tehnologij
obnovljivih virov energije v Mestni občini
Celje
Samo FÜRST, Tomaž ŽAGAR
Marko ŽIVIČ
Marjan KROMAR, Bojan KURINČIČ
Avdo AJANOVIĆ
Nike KRAJNC, Tina JEMEC,
Mitja PIŠKUR
Jure OBLAK, Jurij AVSEC
RAZPRAVA
10.00 – 10.15 ODMOR
Obnovljivi energetski potenciali in
sonaravno kmetijstvo širšega območja
Šaleške doline
Prispevek geotermalne energije k
energetski neodvisnosti Slovenije
Možnosti za izboljšave na področju
bioplinskih tehnologij
Kmetijske bioplinske naprave v Sloveniji –
10.15 – 12.15 stanje in trendi
Manergy – Utiranje poti v smeri
samozadostne regijske oskrbe z energijo, ki
temelji na konceptih trajnostne energije in
obnovljivih virih
Analiza potenciala obnovljivih virov energije
v občini Pljevlja v Črni gori
Natalija ŠPEH, Nataša KOPUŠAR
Joerg PRESTOR,
Simona PESTOTNIK
Viktor JEJČIČ, Andrej SIMONČIČ,
Tomaž POJE
Tomaž POJE, Viktor JEJČIČ,
Andrej SIMONČIČ
Franjo PRANJIĆ, Peter VIRTIČ
Jelena VUKOVIĆ, Peter VIRTIČ
RAZPRAVA
12.15 – 12.30 ODMOR
Vodikove tehnologije v samozadostnem
energetskem sistemu z obnovljivimi viri
energije
16
Rok LACKO, Boštjan DROBNIČ,
Andrej PIRC, Miran LEBAN
12.30 – 14.30
Arnel GLOTIĆ, Igor TIČAR, Jože
Optimizacija proizvodnje električne energije
PIHLER, Peter KITAK, Djordje
v HSE: hidroelektrarne na reki Dravi
ŽEBELJAN, Adnan GLOTIĆ
Napoved in blaženje vplivov vodnega udara Anton BERGANT, Jernej MAZIJ,
v hidroelektrarnah na okolje
Uroš KARADŽIĆ, Janez GALE
Izkoristek sončnih elektrarn šolskega centra
Jože POŽUN, Sebastijan SEME
Krško-Sevnica
Jurij AVSEC, Natalija ŠPEH, Ludvik
Izraba energetskega potenciala v SAŠA
GOLOB, Urška NOVOSEL, Ivana
regiji
TRŠELIČ, Damjan KONOVŠEK,
Milena PEČOVNIK
RAZPRAVA
14.30
ODMOR, KOSILO
SEKCIJA 4: ENERGETSKI MANAGEMENT
Gaudeamus, Trg mladosti 7, VELENJE, velika predavalnica, I. nadstropje
Moderatorja: Špela ŠELIGA, Boštjan KRAJNC
Digitalna kartografija energetskega stanja
zgradb
Podatkovne baze o rabi energije kot osnova
za energetsko načrtovanje
08.00 – 10.00 Vpliv energetskih strategij na izvajanje
projektov OVE in URE v lokalnih skupnostih
Lokalno/regijsko planiranje izkoriščanja OVE
– projekt SEAP Plus
Inovativna uporaba nizkotemperaturnih
virov v Sloveniji in jugovzhodni Evropi
Izobraževanje inštalaterjev malih sistemov
obnovljivih virov energije
Gregor TEPEŽ, Siro MARTELLO,
Boštjan KRAJNC
Vlasta KRMELJ
Sonja NOVAK, Boštjan KRAJNC,
Jurij AVSEC, Zdravko PRAUNSEIS
Bojan VOGRINČIČ, Štefan ŽOHAR
Gregor TEPEŽ, Siro MARTELLO,
Boštjan KRAJNC
Miran PAPEŽ, Nedeljko GRABANT,
Uroš LUKIČ
RAZPRAVA
10.00 – 10.15 ODMOR
Trajnostna mobilnost v Mestni občini
Velenje
Uvedba avtomatiziranega sistema izposoje
mestnih koles – sistema BICY
Potencial Razvojnega centra Energija pri
spodbuditvi energetske specializacije v
Savinjsko-šaleški regiji
Evropska trgovalna shema z emisijskimi
10.15 – 12.15
dovolilnicami in njen vpliv na trg z
električno energijo
Razvoj kadrov za energetske družbe
Ukrepi za zmanjšanje emisij v lokalnih
skupnostih v BiH kot rezultat pristopa h
Konvenciji županov
RAZPRAVA
17
Marko GOVEK
Špela ŠELIGA
Marta SVETINA VEDER,
Drago POTOČNIK
Tomaž CENTRIH, Marko TROŠT,
Zvonko PETAN
Niko MARTINEC, Janez DEKLEVA
Brian SCHJERTZER, Aleksandra
STANIVUKOVIĆ
12.15 – 12.30 ODMOR
Modeliranje dinamike konflikta z uporabo
mehke logike
Razvoj računalniških programov CORD in
DMR v ZEL-EN PE GEN Energija – pregled
statusa
Razširjeni geodetski monitoring
Premogovnika Velenje
12.30 – 14.30 Pristop k certificiranju hidroelektrarn v
Sloveniji
Občina kot center varstva podnebja in
okolja
Mehko linearno programiranje pri
optimizaciji energetskega sistema
RAZPRAVA
14.30
ODMOR, KOSILO
18
Janez USENIK, Tit TURNŠEK
Mladen STANOJEVIĆ
Drago POTOČNIK, Janez ROŠER,
Milivoj VULIČ
Nataša SMOLAR-ŽVANUT, Sabina
BLUMAUER, Alida REJEC
Jan LÜKE
Janez USENIK
Smart energy savings
Pomen optimizacije delovanja
energetskih sistemov za
učinkovitejšo rabo energije v
nestanovanjskih stavbah
Barbara Petelin Visočnik, Boris Sučić, Marko Pečkaj
Institut “Jožef Stefan”
Center za energetsko učinkovitost
Konferenca EnRe
Velenje | 20. - 21. junij 2013
Institut “Jožef Stefan”
Center za energetsko učinkovitost
IJS - CEU
Zakaj Re-Commissioning?
Prerazporejanje ljudi
Spremembe
namembnosti prostorov
Prilagajanje
notranje strukture
trenutnim potrebam
Vsaka
stavba se
s časom
spreminja!
Dobro za poslovanje
Slabo za “delovanje” stavbe, ki
spremembam ni prilagojeno:
- slabši delovni pogoji
- višji stroški za energijo in
vzdrževanje
IJS - CEU
Re-Commissioning (1)
Ponovna optimizacija delovanja
energetskih sistemov s poudarkom na
izvajanju neinvesticijskih ukrepov oz.
ukrepov s kratko dobo vračanja
Tipično 5 do 15 % nižja raba energije z
dobo vračanja izvedenih ukrepov krajšo od 2 let






Manjši stroški za energijo in vzdrževanje
Boljši delovni in bivalni pogoji (in produktivnost)
Manjši vpliv na okolje
Večja skladnost z zakonodajo
Boljše obratovanje in vzdrževanje
Dobro izhodišče za izvajanje drugih ukrepov URE …
IJS - CEU
Re-Commissioning (2)

Sistematični pristop, ki vključuje :
pregled obstoječih energetskih sistemov v
stavbi, njihovega delovanja, vzdrževanja in
interakcije z uporabniki
načrtovanje in izvedbo ustreznih
neinvesticijskih ukrepov URE in ukrepov
URE z nizkimi investicijskimi stroški z
namenom optimizacije delovanja
spremljanje učinkov izvedenih ukrepov
in zagotavljanje kakovosti



LJUDJE
POSTOPKI IN
ZNANJE
M
OPREMA
Poudarek ni samo na
tehničnih rešitvah,
pomembni so tudi
ekonomski, finančni,
organizacijski in pravni
vidiki delovanja sistemov
IJS - CEU
1. Predpriprava
Re-Co
proces

Cikel stalnih izboljšav,
načrtuj-izvedipreveri-ukrepaj
2. Pregled
• Identifikacija
ukrepov URE
• Analiza stroškov in
koristi
3. Izvedba
• Izvedba ukrepov URE
• Optimizacija in
obratovanje
4. Vrednotenje
• Doba vračanja in
učinkovitost celotnega
Re-Co procesa
5. Stalen proces
• Spremljanje delovanja
energetskih sistemov
(angl. Plan-Do-Check-Act)

Skladen s standardom
ISO 50001 – Sistemi
upravljanja z energijo
• Identifikacija objektov
• Določitev strateških
ciljev projekta in
kazalnikov uspeha
Re-Co raziskava
IJS - CEU
Osnovni podatki

Potek raziskave:




Marec – maj 2012
176 vprašalnikov iz osmih držav
34,7 % bolnišnice, 18,9 % izobraževanje
Glavni rezultati:



Učinkovita raba energije je zelo ali
izjemno pomembna za 76,6 % organizacij
Za Re-Commissioning še nikoli ni slišalo
68,8 % vprašanih
Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na
odločitev o izvajanju projektov ReCommissioninga, so pričakovano zmanjšanje
rabe in stroška energije ter cena projekta
IJS - CEU
Re-Co raziskava
Glavne ovire za izvajanje Re-Co
Za izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije ni na
voljo finančnih sredstev
Tehnično osebje nima časa za izvajanje dodatnih
nalog
Uporabniki energije so nenaklonjeni potrebnim
spremembam vedenja
Znanja za izvedbo neinvesticijskih ukrepov oz.
ukrepov s kratko dobo vračanja je premalo
55,7%
48,9%
36,9%
20,5%
Koncept Re-Commissioninga je premalo poznan
17,6%
Za izvedbo projekta ni na razpolago dovolj podatkov
o oskrbi in rabi energije
15,9%
Energetska učinkovitost vodstvu ni pomembna
10,8%
Ni motivacije za izvajanje ukrepov učinkovite rabe
energije
10,2%
Drugo
6,8%
0%
20%
40%
60%
IJS - CEU
Re-Co pilotni projekti

Osnovni podatki:


15 pilotnih projektov
480.000 m2 neto tlorisne površine
Raba energije
Stroški energije
GWh
%
GWh
%
Toplota
83,3
60,4
4,1
43,1
Električna
energija
54,9
39,6
5,5
56,9
138,7
100,0
9,6
100,0
Skupaj

Zastavljeni cilji:


10 % manjša raba energije (13,9 GWh)
Do začetka marca 2013 identificiranih za
9,6 GWh ukrepov URE (69,4 % cilja)
IJS - CEU
BGU Ludwigshafen
Osnovni podatki

Eden največjih centrov za zdravljenje
ponesrečencev v Evropi

7 stavb

Leto gradnje: 1968 / 1999

418 postelj, 33.000 bolnikov (2010)

Neto tlorisna površina: 68.041m²

Raba energija (2010): 27,6 GWh

Stroški energije (2010): 2,9 mio €
Vir: Ursula Knapp, STZ: Re-Co interno gradivo, 2011, 2012, 2013
IJS - CEU
BGU Ludwigshafen
Diagram energijskih tokov
Prezračevalni
sistemi
Sanitarna topla
voda
Električna energija
Raba energije
Strom
Ogrevanje
Daljinska
toplota Wärme
Ostalo
Kälte
Gas
Daljinski hlad
Razsvetljava
Zemeljski plin
Kuhinja & sterilizacija
(para)
Energy flow chart (BGU Ludwigshafen 2009)
Vir: Ursula Knapp, STZ: Re-Co interno gradivo, 2011, 2012, 2013
Izgube
(para)
BGU Ludwigshafen
IJS - CEU
Zmanjšanje rabe energije za prezračevanje (1)


Izvajanje ukrepov na energetsko najbolj
potratnih prezračevalnih sistemih
Izvedeni ukrepi:

Ugašanje sistema v nočnem času

Prilagoditev delovanja sistema dejanskim potrebam

Znižanje tlaka in/ali pretoka zraka v sistemu:
Izvedba ukrepa URE
Vir: Ursula Knapp, STZ: Re-Co interno gradivo, 2011, 2012, 2013
BGU Ludwigshafen
IJS - CEU
Zmanjšanje rabe energije za prezračevanje (2)


Izračunani prihranki energije za različne
prezračevalne sisteme:
povprečno –38 % glede na prvotno stanje
Trenutno doseženi prihranki
(električna energija, toplota, hlad):


Raba energije:
Stroški energije:
6,7 %
6,2 %
Vir: Ursula Knapp, STZ: Re-Co interno gradivo, 2011, 2012, 2013
IJS - CEU
Knjižnica Tehnične univerze
v Braunschweigu (1)
Osnovni podatki
 Leto gradnje: 1971
 Neto tlorisna površina: 14.409 m²
 Raba toplote (2011): 513 MWh
 Raba električne energije (2011):
1.750 MWh
 Sistem upravljanja stavb, sistem
upravljanja z energijo
Izvedeni ukrepi učinkovite rabe energije
 Skrajšan čas delovanja razsvetljave v
razstavnih vitrinah
 Zamenjava neonskih sijalk z LED razsvetljavo
 Čiščenje mreže na dovodu zraka v centralni
prezračevalni sistem
 Zamenjava dušilca zvoka v centralnem kanalu
prezračevalnega sistema
Vir: Stefan Plesser, Adrian Görtgens, Nicolas Ahrens-Hein, edb: Re-Co interno gradivo, 2011, 2012, 2013
Knjižnica Tehnične univerze
v Braunschweigu (2)
IJS - CEU
Izvedeni ukrepi učinkovite rabe energije
Transportni trak
za knjige
Razsvetljava pod
streho
Prvotno stanje
Stalno obratovanje
Stalno obratovanje
Izveden ukrep
Obratovanje traku
sproži knjižničar
Vgradnja senzorjev
za dnevno svetlobo
Strošek ukrepa
0€
1.000 €
↓ rabe energije
33 MWh/leto
7,5 MWh/leto
↓ stroškov energije
5.280 €/leto
1.200 €/leto
19.000 kgCO2/leto
4.510 kgCO2/leto
↓ emisije CO2
Dodatni predvideni ukrepi

Izolacija razvoda klimatiziranega zraka

Dovod svežega zraka v odvisnosti od stopnje CO2

Optimizacija nadzora delovanja centralne klimatske naprave

Optimizacija delovanja hladilnih naprav (nadzor, urnik obratovanja)
Vir: Stefan Plesser, Adrian Görtgens, Nicolas Ahrens-Hein, edb: Re-Co interno gradivo, 2011, 2012, 2013
Geriatrični zdravstveni
center Gradec
IJS - CEU
Osnovni podatki

6 stavb

270 zaposlenih (2011)

325 postelj, 1.871 bolnikov (2011)

Neto tlorisna površina: 34.657 m²

Električna energija, daljinska toplota

Raba energija (2011): 4,9 GWh

Stroški energije (2011): 402.400 €
Vir: Reinhard Ungerböck, GEA: Re-Co interno gradivo, 2011, 2012, 2013
IJS - CEU
Geriatrični zdravstveni
center Gradec
Kako učinkovito z energijo ravnamo ljudje?
Vir: Reinhard Ungerböck, GEA: Re-Co interno gradivo, 2011, 2012, 2013
IJS - CEU
Geriatrični zdravstveni
center Gradec
Spodbujanje učinkovitejše rabe energije

Skupina za učinkovito ravnanje
z energijo


Tehnično osebje (1 na stavbo),
po 1 predstavnik administracije,
zdravnikov, bolniške nege, čiščenja

Predlog izvedljivih ukrepov URE

Prenos informacij ostalim zaposlenim

Spodbujanje k učinkovitejši rabi
Ime akcije: Energija na terapiji

Opaženi simptomi
(toplota, električna energija)

Predlogi za zdravljenje
(toplota: ogrevanje, prezračevanje;
električna energija: uprava in pisarne,
bolniške sobe, tehnika)
Vir: Reinhard Ungerböck, GEA: Re-Co interno gradivo, 2011, 2012, 2013
IJS - CEU
Geriatrični zdravstveni
center Gradec
Ravnanje z energijo na “zdravljenju”
Odprti naj bodo samo radiatorji,
ki jih potrebujemo
Redno preverjajte sobno temperaturo:
Ali res potrebujemo več kot 23 °C?
Oblecite se primerno letnemu času
Pravilno uporabljajte termostatske
ventile
Postopoma zmanjšajte sobno temperaturo
(1 °C višja temperatura = 6 % več toplote)
Radiatorji naj ne bodo s čim prekriti
Zaposleni morajo biti aktivno
vključeni v pripravo in izbiro
izvedljivih ukrepov
Vir: Reinhard Ungerböck, GEA: Re-Co interno gradivo, 2011, 2012, 2013
IJS - CEU
Re-Co pilotna projekta
Brežice in Golnik
Osnovni podatki
Leto 2012
Brežice
Golnik
7
13
7.814
20.320
Število postelj
143
216
Število zaposlenih
304
475
Letna raba energije (GWh)
2,4
7,1
Število stavb
Neto tlorisna površina (m2)
IJS - CEU
Re-Co pilotna projekta
Brežice in Golnik
Primeri ukrepov






Optimizacija pogodb za dobavo
energije/energenta
Nižanje temperature prostorov
v nočnem času
Optimizacija priprave sanitarne vode
Nižanje temperature ogrevalne vode
Optimizacija delovanja električnega
sterilizatorja
Motiviranje uporabnikov za
gospodarnejše ravnanje z energijo




Pravilno prezračevanje (pozimi, poleti)
Pravilna uporaba split klimatskih
naprav, termostatskih ventilov …
Ugašanje električnih naprav
Komunikacija tehnično vzdrževalnega
osebja z ostalimi zaposlenimi
Re-Co projekt
IJS - CEU
Glavne ugotovitve

Veliko nestanovanjskih stavb ne deluje optimalno
 možnosti za optimizacijo obstajajo
(v okviru projekta identificirani potenciali do 18 %)

Lastniki/uporabniki imajo različna pričakovanja
(manjša raba in stroški energije, boljša kakovost zraka, večje ugodje …)

Podpora vodstva je ključnega pomena!

Glavni izzivi pilotnih projektov





Časovno zahtevno sodelovanje z lastniki/uporabniki stavb
pri pridobivanju podatkov in usklajevanju ukrepov
Predvideno je aktivno sodelovanje tehničnega osebja –
pojavlja se problem pomanjkanja časa tehničnega osebja
Vprašanje dokazovanja doseženih prihrankov
Pomen pravilne komunikacije z
lastniki/uporabniki/tehničnim osebjem stavbe
(Energetska učinkovitost ni zmanjševanje udobja!)
Vsaka storitev nekaj stane!
IJS - CEU
Re-Co projekt
(Re-Commissioning – Optimizacija delovanja energetskih
sistemov v obstoječih nestanovanjskih stavbah)
09/2011 – 05/2014
10 projektnih
partnerjev iz 8
evropskih držav
15 pilotnih projektov
- 10 bolnišnic
-
3 univerze
-
2 pisarniški stavbi
9 partnerjev za
promocijo rezultatov
projekta
Dodatne informacije
Institut “Jožef Stefan”
Center za energetsko učinkovitost
Jamova cesta 39
1000 Ljubljana
mag. Barbara Petelin Visočnik
Telefon: 01/588 53 94; 01/588 52 10
E-pošta: [email protected]
Splet: http://www.rcp.ijs.si/ceu/
Spletna stran
projekta Re-Co:
http://www.re-co.eu