1. No category

Podpeška cesta 380, 1357 Notranje Gorice
IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO PROJEKTNE NALOGE
»INFORMACIJSKO IN INTRPRETACIJSKO SREDIŠČE
KOLIŠČARJI IN BARJE«
Notranje Gorice, maj 2014
Pripravila:
Dejan Veranič, Barbara Zupanc
1
A UVOD
Izhodišča za pripravo projektne naloge »Informacijsko in intrpretacijsko središče koliščarji in barje«
(delovno ime daje IIS)obravnavajo prezentacijo in interpretacijo kolišč in narave na območju
UNESCO Svetovne kulturne dediščine na Igu. Izhodišča zato združujejo na tem mestu organsko
povezana elementa kulturne in naravne dediščine. Načrtovani projekt sistemsko reši zaščito obeh
dediščin z dopolnjujočimi varstvenimi ukrepi. Podporo in sprejemljivost aktivnostim ohranjanja pa
omogoča prezentacija in interpretacija naravne in kulturne dediščine. Ta svojevrsten izziv je predmet
obravnave številnih strok in deležnikov. Za zagotavljanje strokovnih standardov je v okviru KP
Ljubljansko barje ustanovljena delovna skupina za prezentacijo koliščarske kulture.
Kolišča okoli Alp so bila leta 2011 vpisnina kot serijski vpis na UNESCO seznam svetovne dediščine
(WHL), skupaj 111 kolišč Švice, Francije, Nemčije, Italije, Avstrije in Slovenije.
Prezentacija svetovne kulturne dediščine ima zato širši pomen ne le za Občino Ig, kjer se nahajata
obe skupini devetih kolišč. Območje kolišč hkrati sovpada z najvrednejšo prvo varstveno cono
Krajinskega parka Ljubljansko barje, ki je del Nature2000. Z ukrepi varovanja narave se hkrati varuje
Arheološke plasti. Poglavitna ukrepa sta vzdrževanje visoke gladine podtalnice in preprečevanje
invazivnih metod kmetovanja (globoko oranje, kopanje drenažnih jarkov in podobno) na mokrotnih
travnikih.
Kolišča so na kolih postavljene vasi na obrežjih alpskih jezer. Pojavljajo se v času od mlajše kamene
dobe do železne dobe (5000 - 500 pr.n.št.); Na Ljubljanskem barju pa od neolitika do srednje
bronaste dobe (4600 - 1600 pr.n.št.). Zaradi stalne prisotnosti vlage so se organski ostanki (koli,
arhitekturni elementi, kuhinjska oprema, orodja, tekstil, ostanki rastlin in živali …) odlično ohranili. Ti
so najbolj izpovedne priče vsakdanjega življenja koliščarjev. Z interdisciplinarnim raziskovanjem
obdobja so naravoslovne znanosti pomembno doprinesle k boljšemu vpogledu v vsakdan
prazgodovinskega človeka. Gradivo iz kolišč hkrati predstavlja referenco za ostala sočasna najdišča,
kjer se organski materiali niso ohranili.
Pobud za ureditev kolišč na Ljubljanskem barju je bilo v preteklosti veliko, vendar zaradi večplastnosti
prezentacije in pomanjkanja sredstev ni prišlo do realizacije. Ideje o postavitvi rekonstrukcije
koliščarske vasi so prisotne v skoraj vseh občinah Ljubljanskega barja, še posebej na Igu, V Ljubljani in
na Vrhniki, vendar pa je edino občina Ig umestila območje v svoj prostorski načrt. Na Igu je posebej
aktivno društvo Fran Govekar, ki je v zadnjih enajstih letih s svojimi aktivnostmi precej prispevalo k
prepoznavnosti koliščarjev: Predavanja »Barje ali te poznam?«, odprtje stalne razstava o koliščarjih,
postavitev kipov koliščarjev, poleg tega zadnjih 6 let prireja prireditev Koliščarski dan ter koliščarski
mladinski tabor.
2
1. CILJI – IIS KOLIŠČARJI IN BARJE
1.1 Aktivno varstvo in učinkovito upravljanje z naravno in kulturno dediščino
Cilj je z aktivnostmi in ukrepi na projektnem območju zagotoviti ohranitev najmanj obstoječega stanja
biotske raznovrstnosti krajinske pestrosti, ugodnega stanja ogroženih in mednarodno varovanih
prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst in njihovih habitatov ter najmanj obstoječega obsega in
kakovosti habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju. S tem se zagotavlja tudi
dolgoročno varstvo kulturnih plasti in ostankov spomeniškega območja kolišč ki so zaradi svoje
univerzalne vrednosti uvrščeni na UNESCO Seznam svetovne dediščine. Za ohranitev kolišč je
ključno, da nivo talne vode ostane dovolj visok, da pokriva kulturno plast, ter da se preprečijo
mehanske poškodbe (globoko oranje, kopanje jarkov, težka mehanizacija…).
1.2 Interpretacija narave in kulturne dediščine območja
Cilj je z različnimi oblikami klasičnih in najsodobnejših interpretacijskih metod in infrastrukture
prikazati organsko povezanost področja varstva narave in kulturne dediščine. Interpretacija kulture
koliščarjev, ki so živeli v naravi in z naravo služi kot izhodišče za interpretacijo naravne dediščine.
Interpretacija kulture kolišč je potrebna zlasti zaradi narave ostankov naselji, ki niso vidni na površini,
podobno kot so na prvi pogled neopazne tudi številne ekosistemske storitve (kot rezultat ohranjene
narave) Ljubljanskega barja. Cilj je tudi izboljšati zavedanje o pomenu ohranjene narave in dediščine
Ljubljanskega barja ter s tem prispevati k njegovi večji prepoznavnosti, izboljšani javni podobi in
spremembi odnosa ter obnašanja do naravovarstveno in zgodovinsko pomembnih območij nasploh.
1.3 Spodbujanje lokalnega gospodarstva
Cilj je v načrtovanje, izvedbo in nadaljnje delovanje informacijsko-interpretacijskega središča in nanj
vezanih dejavnosti ( ponudba za obiskovalce in servisne podporne dejavnosti) vključiti čim več
lokalnih subjektov, ki imajo tudi po zaključku projekta pomembno vlogo pri nadaljnjem upravljanju s
IIS infrastrukturo. Pomembno je, da se projekt oblikuje tako, da bodo lokalni subjekti ( lokalna
skupnost, zasebna podjetja, lastniki zemljišč, prebivalci, nevladne organizacije) v njem prepoznali nove
poslovne priložnosti, možnost odpiranja novih delovnih mest in investicij v lokalni gospodarski
razvoj.
1.4 Podpora nadaljnjim znanstvenim raziskovanjem dediščine projektnega območja
Cilj je v okviru informacijsko interpretacijskega središča vzpostaviti živo sodelovanje in delovanje
različnih strok in raziskovalnih organizacij, tako da infrastruktura ni namenjena samo obiskovalcem,
ampak se vsebine za obiskovanje prepletajo z najnovejšimi dognanji različnih strok, ki na območju
tudi izvajajo raziskave, monitoringe, sondaže in druge oblike raziskav. S tem se popularizira znanost,
povečuje razumevanje in javna podpora raziskovalni dejavnost.
2. OSNOVNA NAČELA ZA IZDELAVO PROJEKTNE NALOGE
2.1 Dosledno upoštevanje naravovarstvenih in kulturovarstvenih izhodišč:
Posegi so predvideni na območju Natura 2000 in v prvem varstvenem območju KP Ljubljansko barje,
poleg tega gre za spomeniško območje, vpisano na UNESCO Seznam svetovne dediščine in območje
kulturnega spomenika državnega pomena.
2.2 Trajnostni vidik
Upošteva se načela trajnostnega razvoja, ki vključujejo okoljski, socialni in ekonomski vidik.
Načrtovana interpretacijska infrastruktura je energetsko varčna, uporabljajo se tradicionalni lokalni
materiali in lokalni izvajalci. Obisk je usmerjan in skladen z nosilno kapaciteto okolja. V ponudbo se
vključuje pretežno lokalna ponudba. Teži se k doseganju dolgoročne ekonomske vzdržnosti (razmerje
javna sredstva nasproti tržnim prihodkom).
3
2.3 Vključevanje oz. partnerstvo z lokalnimi deležniki
V pripravo projekta se od začetka vključujejo lokalni subjekti (občina, javne institucije, pomembnejši
zasebni subjekti, lokalno prebivalstvo), kar zagotavlja ustrezno podporo in prevzemanje lokalne
odgovornosti za delovanje središča v prihodnje.
2.4 Organska povezanost naravovarstvenih in kulturno zgodovinskih vsebin
Interpretacijska infrastruktura enakovredno in povezano predstavlja okolje – in naravovarstvene
vsebine ter koliščarsko kulturo, pri čemer izhodišče prestavlja trajnostno in z naravo povezano
življenje koliščarjev. Dodatno se v projektu zagotovi tudi površine, na katerih se dosledno uveljavlja
naravovarstveno ustrezno upravljanje s travniškimi habitati.
2.5 Postopnost izvedbe
Projektna naloga zajema za celovit projekt ureditve območja, ki ga je možno izvajati fazno, pri čemer
po zaključku vsake posamezna faze projekta ta že služi svojemu namenu.
2.6 Avtentičnost, kakovost, sodobnost, upoštevanje strokovnih dognanj
Projektna naloga upošteva najnovejša dognanja naravoslovne, arheološke, zgodovinske,
interpretacijske in druge stroke. Zasleduje se čim večja avtentičnost predstavitev, kadar pa to ni
primerno ali mogoče pa se za interpretacijo uporabljajo sodobne metode.
2.7 Raziskovalno in eksperimentalno središče
Interpretacijsko središče predstavlja tudi za različne javnosti odprto raziskovalno središče, kjer in situ
in posredno (literatura) potekajo aktualne raziskave, monitoringi, sondiranja… (center znanja).
2.8 Dostopnost za funkcionalno ovirane osebe
Projektna naloga naj upošteva možnost dostopa in predlog načina interpretacije (delno) za
funkcionalno ovirane osebe.
B IZHODIŠČA
3 OPIS OBMOČJA
3.1 Zgodovina
Kolišča na Ljubljanskem barju je prvi raziskal Dragotin Dežman l. 1875. Od takrat so s prekinitvami
potekale arheološke raziskave na območju celotnega Ljubljanskega barja. Danes poznamo okoli 40
kolišč. V železni dobi je bilo na griču nad Igom (Pungart) gradišče. Po prihodu Rimljanov, so se
staroselci romanizirali in se naselili na uravnanem prostoru današnjega Iga. Iz te dobe se je ohranilo
okoli sto rimskih nagrobnih kamnov pretežno s staroselskimi imeni. Po zatonu antike so na območje
prišli Slovani in še imeli stik s staroselci. V srednjem veku so bili na Pungartu oziroma njegovem
pobočju trije gradovi, od katerih se je do danes ohranil eden. Do Izgradnje Ižanske ceste je bila glavna
prometnica reka Ižica, ki izvira na Igu in ki teče tudi mimo kolišč.
3.2 Lega v regiji
Območje Iga je prostorsko zamejeno s Krimskim in Mokriškim pogorjem na jugu in zahodu, medtem
ko na je na severu Ljubljansko barje, ki se razteza do Ljubljane. Ižansko je močno povezano z glavnim
mestom, kjer večina prebivalstva tudi dela. Ljubljansko barje in Iški vintgar na drugi strani predstavlja
tudi veliko površino za rekreacijo v naravi.
4
Sl.1: Lokacija na Ljubljanskem barju. (GOLJA A., 2014, Koliščarji na Ljubljanskem barju – Seminar FA)
Sl.2: Glavna prometnica do Ljubljane z začetkom poti in z večjim krogom označeno območje interpretacije
koliščarske kulture in narave (GOLJA A., 2014, Koliščarji na Ljubljanskem barju – Seminar FA).
5
3.3 Meje obravnavanega območja
Območje leži v Krajinskem parku Ljubljansko barje, pretežno v prvi varstveni coni, ki je prvenstveno
namenjena ohranjanju narave. Območje se delno prikriva z vplivnim območjem kolišč, ki obsega
516.65 ha, medtem ko sta znotraj tega območja jedrni območji kolišč (t.i. core zone) veliki 19.20 ha
(severna skupina) in 26.10 ha (južna skupina). Na območju Iga je prepoznanih devet kolišč, ki se
raztezajo na območju severovzhodno in severno od Iga. Najverjetnejša lokacija za prezentacijo kolišč
je območje ob reki Ižici, ki je že vrisano v OPN Občine Ig.
3.4 Naravne razmere v obravnavanem območju
Ocena stanja narave skupaj z predlaganimi ukrepi so bili narejeni v Naravovarstvenih izhodiščih
ZRSVN aprila 2014 (glej priloga 1).
3.4.1 Topografske značilnosti
Pretežni del Iga je na produ Iškega vršaja, ki prehaja v barje, kjer je poplavna ravnica. Na tem mestu
so tudi kolišča.
3.4.2 Voda
Kraška reka Ižica ne presahne in ima pa spomladanski in jesenski ekstrem, ki je povezan s padavinami.
V času ekstremov pride do obsežnih poplav takoj po vstopu na barje. Septembra 2010 je bilo na
območju kolišč do 1 metra vode.
3.4.3 Geomehanika tal
Na Ljubljanskem barju je bilo v zemeljski zgodovini ugotovljenih več ojezeritev. Zadnja je bila v času
koliščarjev. Sedimenti ki so nastali na jezerskem dnu vsebujejo večje število polžev in so gobo
meljaste do fino peščene granulacije. Nad plastjo jezerskega dna je kulturna plast (na območju kolišč),
kateri sledijo plasti organskega izvora, ki so se začele nalagati po zamočvirjenju jezera. Postopoma je
iz nizkega barja nastalo visoko barje. Vendar je danes višina organskih plasti, na področju kolišč nižja
za okoli dva metra, zaradi rezanja šote in njenega naravnega propada. Povečini se barje poseda le na
redkih mestih se dviguje. Gre za neprekinjeno spreminjanje reliefa.
3.5 Ustvarjene razmere v obravnavanem območju
Regulacijo Ižice, Želimelščice in Resnikovega prekopa (Dremavščice) je mogoče primerjati na
ortofotografiji in zemljiškem katastru.
3.6 Lastništvo
Prevladujejo zasebni lastniki. Občina Ig postopno pridobiva zemljiško pravico na predvidenem
območju prezentacije kolišč.
3.7 promet
3.7.1 Stanje
Glavna prometnica je Ižanska cesta, ki povezuje območje z Ljubljano. Sledijo ji povezave s Škofljico na
vzhodni rob barja in dalje na Dolenjsko. Iz zahoda je povezava predvsem do zahodnega dela
Ljubljanskega barja. Na jugu so vasi na mokriškem pogorju. Urejena je povezava mestnega avtobusna
19I. Kolesarske poti po kolovozih so odmaknjene od glavnih prometnic. Redek, vendar možen prevoz
je tudi s čolni na vesla po Ižici.
3.7.2 Usmeritve
Od nosilnosti infrastrukture je odvisno tudi število parkirnih mest.
Postajališče za redni avtobusni promet je urejeno. Za morebitno večje število avtobusov prostora še
ni. Čolnarjenje na Ižici je predstavlja alternativni pristop iz Iga do območja kolišč. Ob povprečnem
vodostaju reke Ižice je za manjše čolne na vesla možna povezava iz oziroma v Ljubljano.
6
Sl.3.: Dostop do Iga.(GOLJA A., 2014, Koliščarji na Ljubljanskem barju – Seminar FA)
3.8 GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA
3.8.1 VODOVOD, KANALIZACIJA, ENERGETIKA
Je zagotovljena v vasi Ig, ne pa tudi na območju prezentacije.
3.9 ELEKTROENERGETSKA INFRASTRUKTURA
Nedaleč od območja interpretacije na Resnikovem prekopu je nizkonapetostni daljnovod. Z
adaptacijami je mogoča uporaba obstoječe infrastrukture za morebitne potrebe po elektriki.
4. VAROVALNI REŽIMI
4.1 Kulturna dediščina
Območje kolišč pri Igu ima status UNESCO svetovne dediščine. Kolišča okoli Alp so bila leta 2011
vpisnina kot serijski vpis na UNESCO seznam svetovne dediščine (WHL), skupaj 111 kolišč Švice,
Francije, Nemčije, Italije, Avstrije in Slovenije. Vplivno območje UNESCO sovpada z območjem
spomenika državnega pomena, ki opredeljuje tudi varovalne režime. Osnova zanje je Odlok o
razglasitvi Kolišč na Igu za kulturni spomenik državnega (Uradni list RS, št. 02/14).
Varovane sestavine državnega spomenika so:
– ostaline prazgodovinskih kolišč, katere je odkril in med 1875–1877 raziskoval Dragotin (Karel)
Dežman: Kepje (prvo Dežmanovo kolišče), Partovski kanal (drugo Dežmanovo kolišče), Parte (sklop
tretjega Dežmanovega kolišča), Spodnje mostišče (četrto Dežmanovo kolišče), Strojanova voda (peto
Dežmanovo kolišče), Parte-Iščica,
– ostaline preostalih ovrednotenih prazgodovinskih kolišč: Resnikov prekop, Maharski prekop,
Gornje mostišče,
– vse arheološke ostaline, starejše od 100 let,
– kulturna krajina s prevlado barjanskih, nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov.
7
Varovalni režimi:
– ohranjanje značilne rabe zemljišč, parcelacije, značilne vegetacije, zlasti prevladujočega deleža
barjanskih travnikov, mejic in odvodnikov ter prostorskih dominant,
– varovanje spomeniškega območja pred posegi in rabo, ki lahko poškodujejo arheološke plasti,
spreminjajo arheološki kontekst ali sestavine kulturne krajine; prepovedano je predvsem odkopavati
in zasipavati teren, odlagati odpadke, globoko orati, rigolati, meliorirati zemljišča, vključno z gradnjo
jarkov, ter spreminjati oblike in dna strug vodotokov,
– prepovedano je postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in
prezentacijo spomeniškega območja,
– omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomeniškega območja ali njegovih
sestavin,
– v reki Ižici je prepovedano potapljanje z avtonomno potapljaško opremo, razen ob predhodnem
soglasju ministra, pristojnega za kulturno dediščino; prepoved potopov z avtonomno potapljaško
opremo ne velja za reševalne intervencije, vendar se o tem seznani Zavod,
– dovoljeni so posegi služb za urejanje voda, vendar s predhodnim soglasjem Zavoda.
Sl.4.: Območje državnega spomenika Kolišča na Igu (Uradni list RS, št. 122/08).
8
4.2 NARAVNA DEDIŠČINA
Obravnavno območje kolišč pri Igu je hkrati območje Nature 2000. Varstveni režimi za ta status so
opredeljeni v Uredbi o ustanovitvi Krajinskega parka Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 122/08).
Prva varstvena cona predstavlja pretežni del območja. Manjši del pa sodi tudi v tretjo varstveno cono
KP Ljubljanskega barja.
Značilnosti in nameni varstvenih območij:
(1) Krajinski park je razdeljen na tri varstvena območja: prvo, drugo in tretje varstveno območje.
(2) Prvo varstveno območje je naravovarstveno najpomembnejše in je prednostno namenjeno
uresničevanju varstva in ohranjanju naravnih vrednot, ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst,
njihovih habitatov ter tistih elementov krajine, ki zagotavljajo njihov obstoj. Na prvem varstvenem
območju se izvaja kmetijska dejavnost, ki je prilagojena doseganju ugodnega stanja rastlinskih in
živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov. Prvo varstveno območje obsega predvsem:
območja najvrednejših in najbolj ogroženih habitatnih tipov v območju pogostih poplav (travnikov s
prevladujočo stožko ter nižinske in montanske do alpinske hidrofilne združbe z visokim steblikovjem,
ilirsko hrastovo-belogabrovega gozda), osrednji del habitata velikega škurha, sloke, kosca in varovanih
vrst metuljev, habitatov tistih živalskih vrst, ki se pojavljajo lokalno oziroma imajo posebne zahteve
glede habitata (vidra, vodomec, čapljica, močvirska sklednica in zavarovane vrste rib) in območja
večjih vodotokov ter stoječih voda. V prvem varstvenem območju so tudi območja razpršene
poselitve in razpršene gradnje ter objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture. (3) Drugo
varstveno območje je naravovarstveno pomembno in je namenjeno uresničevanju varstva in
ohranjanju naravnih vrednot ter biotske raznovrstnosti in pestrosti krajine. Na drugem varstvenem
območju se opravljata tudi sonaravna kmetijska dejavnost in trajnostna raba drugih naravnih virov
tako, da sta za naravo čim manj moteči. Drugo varstveno območje obsega predvsem: območja
najvrednejših travniških habitatnih tipov zunaj območij pogostih poplav,
preostale habitate velikega škurha, sloke, kosca in varovanih vrst metuljev, ki niso zajeti v prvem
varstvenem območju, del habitatov ogroženih vrst metuljev in malega podkovnjaka ter bistvene dele
habitatov drugih travniških in grmovnih vrst ptic. V drugem varstvenem območju so tudi območja
razpršene poselitve in razpršene gradnje ter objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture.
(4) Tretje varstveno območje je prednostno namenjeno ohranjanju krajinske pestrosti in spodbujanju
trajnostnega razvoja, na katerem sta dovoljeni raba prostora in pozidava tako, da sta usklajeni s cilji
krajinskega parka. Namenjeno je tudi ohranjanju narave, vsaj v trenutni kakovosti, in preprečitvi
vnosa novih obremenjujočih dejavnosti, ohranjanju kulturne dediščine in kulturnih vrednot ter
spodbujanju kmetijske in turistične dejavnosti. To je območje travniških, grmovnih, vodnih in
obvodnih habitatnih tipov, ki so habitati tistih mednarodno varovanih vrst, ki so prisotne na
pretežnem delu krajinskega parka, in naravnih vrednot ter območij značilne krajine Ljubljanskega
barja. V tretjem varstvenem območju so naselja, območja razpršene poselitve in razpršene gradnje
ter objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture.
Splošni varstveni režimi:
(1) V krajinskem parku ni dovoljeno ravnati, posegati, umeščati ali opravljati dejavnosti in aktivnosti v
obsegu, času in na način, ki bi lahko ogrozil cilje krajinskega parka in poslabšal hidrološke,
geomorfološke in ekološke lastnosti krajinskega parka.
(2) V krajinskem parku zlasti ni dovoljeno:
1. izvajati posegov in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali ekološke razmere in posledično slabo vplivali na
ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;
2. izvajati posegov in dejavnosti na naravnih vrednotah tako, da se uničijo, poškodujejo ali bistveno
spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu
in na način, ki znatno spremeni druge lastnosti naravne vrednote;
3. izvajati posegov in dejavnosti, ki bi lahko spremenili za krajinski park značilne krajinske elemente
ter značilne
9
krajinske vzorce opredeljene v načrtu upravljanja;
4. izvajati novih melioracij, ki bi lahko škodljivo vplivale na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst,
njihovih habitatov in habitatnih tipov;
5. odstranjevati, požigati in rezati šote ali drugače spreminjati stanja habitatov nizkega barja, ostankov
visokega barja in šotišč;
6. odkopavati in nasipavati materiala zunaj stavbnih zemljišč oziroma zunaj zemljišč, ki so s
prostorskimi akti določena za odlaganje tega materiala; razen za nasipavanje kolovozov in poljskih
poti, v okviru obstoječih gabaritov poti;
7. podeljevati vodne pravice, v skladu s predpisi, ki urejajo vode, razen za oskrbo s pitno vodo, za
rabo termalne vode ter za opravljanje kmetijske in ribiške dejavnosti;
8. sproščati gensko spremenjenih organizmov v okolje in jih uporabljati;
9. naseljevati rastlin in živali tujerodnih vrst;
10. namerno vznemirjati in odvzemati rastline in živali iz narave za komercialne namene;
11. uničevati ali poškodovati prostorov, na katerih se živali razmnožujejo ali zadržujejo;
12. izvajati posegov, ki vplivajo na vodni režim površinskih in podzemnih voda, vodnih in priobalnih
zemljišč ter mokrišč in poplavnih območij, tako da je pri tem ogroženo doseganje ciljev krajinskega
parka, in sicer: zasipavati, prekrivati ali poglabljati ali spreminjati vidne podobe vodotokov, izvirov,
barjanskih oken, stoječih voda in jarkov, utrjevati bregov, odvzemati proda, peska, mivke in zemlje ter
izvajati hidroregulacijskih del, razen vzdrževanja obstoječih melioracijskih jarkov in posegov, ki trajno
izboljšajo poplavno varnost naselij;
13. izvajati vzdrževalnih del na vodotokih, jarkih, stoječih vodah in linijskih vegetacijskih strukturah v
obdobju med 15. marcem in 30. septembrom;
14. redčiti, sekati in strojno krčiti lesne vegetacije v obdobju med 15. marcem in 30. septembrom;
15. ograjevati novih zemljišč za gojitev divjadi ali živali tujerodnih vrst ter urejati novih ribogojnic in
komercialnih ribnikov;
16. urejati novih območij za pridobivanje mineralnih surovin;
17. spreminjati namembnosti obstoječih kmetijskih objektov zunaj stavbnih zemljišč;
18. voziti se z vozili na motorni pogon zunaj javnih cest ter parkirati ali puščati vozila zunaj za to
določenih prostorov, razen za potrebe lastnikov in najemnikov zemljišč, za opravljanje kmetijske in
gozdarske dejavnosti ter upravljanje krajinskega parka;
19. taboriti, šotoriti, kuriti, urejati prostorov za piknike ter objektov in naprav za vadbo ali rekreacijo,
postavljati bivalnih prikolic oziroma drugih začasnih bivalnih vozil in objektov ter prirejati športnih,
kulturnih in drugih prireditev zunaj za to v načrtu upravljanja in v prostorskih aktih določenih
območij;
20. izvajati športnorekreacijskih dejavnosti v obsegu, času in na način, da bi lahko neugodno vplivale
na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst;
21. vzletati in pristajati z motornimi zrakoplovi zunaj za to v načrtu upravljanja in v prostorskih aktih
določenih območij ter leteti z njimi pod višino 300 metrov, z ultralahkimi letalnimi napravami pa pod
višino 150 m;
22. leteti z modeli letal in podobnimi napravami zunaj za to v načrtu upravljanja in v prostorskih aktih
določenih območij;
23. graditi novih letališč in vzletišč;
24. urejati novih območij vrtičkarstva;
25. kuriti vegetacije in odpadnega materiala;
26. urejati novih odlagališč odpadkov ali širiti obstoječih;
27. pritrjevati tujih teles ali konstrukcij na debla ali druge rastlinske dele;
28. postavljati objektov za oglaševanje.
(1)V drugem varstvenem območju poleg prepovedi iz prejšnjega člena ni dovoljeno:
1. bistveno spreminjati obstoječih površin ekstenzivnih travnikov v druge rabe;
2. graditi novih objektov, razen kozolcev, čebelnjakov in senikov, ki so namenjeni izključno kmetijski
dejavnosti;
3. vzletati in pristajati z zrakoplovi, dovoljeni so le zasilni pristanki;
4. voditi psov brez povodca;
10
5. jahati in kolesariti zunaj poti in za to določenih območij.
(1) V prvem varstvenem območju poleg prepovedi iz 10. člena te uredbe in prvega odstavka prejšnjega člena
ni dovoljeno:
1. gojiti živali in rastlin tujerodnih vrst;
2. odvzemati rastlin in živali iz narave, razen pri izvajanju kmetijske, gozdarske, lovske in ribiške
dejavnosti ter izvajanju raziskav v skladu s predpisi, ki urejajo te dejavnosti, in sprejetimi načrti na teh
področjih;
3. intenzivirati obstoječih kmetijskih rab, če to slabo vpliva na ugodno stanje rastlinskih in živalskih
vrst, njihovih habitatov ali habitatnih tipov;
4. spreminjati obsegov in struktur habitatov in mozaične krajine, zlasti mokrišč in vodnih površin,
sestojev visokega šašja, lok, barjanskih gozdov, močvirnih gozdnih združb;
5. izvajati hidromelioracij in agromelioracij ter osuševati tal, razen vzdrževanja obstoječih
melioracijskih jarkov;
6. pluti s plovili na motorni pogon na vodotokih v obsegu in tako, da bi vznemirjali živali;
7. pluti s skuterji in smučati na vodi;
8. postavljati plavajočih ploščadi, nameščati priveznih in signalnih boj ter drugih ureditev zunaj za to v
načrtu upravljanja določenih mest;
9. pluti z modeli plovil.
(2) Za plovbo iz 6. točke prejšnjega odstavka, ki ne vznemirja živali, se šteje zlasti plovba, ki:
– je v skladu s predpisi, ki urejajo plovbo po celinskih vodah s plovili na motorni pogon;
– je v skladu s predpisi, ki urejajo rabo vode;
– se ne izvaja na mestih in v obdobjih, ki so bistvenega pomena za ohranjanje ugodnega stanja
živalskih vrst;
– se dnevno izvaja od sončnega vzhoda in sončnega zahoda, pri čemer plovba več plovil ne poteka
sočasno;
– se izvaja z motornimi plovili, katerih dolžina ne presega 10 m, širina 5 m in ugrez plovila ni večji od
60 cm, ima ravno dno ter njihova hitrost ne presega 8 km na uro;
– na plovilih ne dovoljuje predvajanja glasbe in uporabe zvočnikov ter zadrževanja na plovilih, ko
plovba ni dovoljena;
– se izvaja po sredini vodotoka, razen kadar fizične lastnosti vodotoka tega ne dopuščajo.
(3) Pristanišča in vstopno-izstopna mesta v krajinskem parku se določijo v načrtu upravljanja in v
prostorskih aktih parkovnih lokalnih skupnosti. Zunaj teh območij privezi plovil niso dovoljeni.
(4) V načrtu upravljanja se varstveni režimi iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena
podrobneje prostorsko in časovno umestijo in opredelijo.
11
4. VSEBINA INTERPRETACIJE, PROGRAMI IN DEJAVNOSTI
4.1 VSEBINA INTERPRETACIJE:
4.1.1 Kolišča:
1. Prostorski in časovni kontekst kolišč.
2. Kolišča kot prve stalne vasi.
Predstavitev vasi in kolibe, maketa, ostanki hiš, orodja za izdelavo hiš, s prikazom
dendrokronologije se predstavi postavljanje hiš.
3. Ljudje
Kdo so bili koliščarji? Predstavi se sledi različnih družbenih skupin. Moda, nakit.
Od kod so prišli?
Koliščarska družba kot družba pretežno mladih ljudi.
Higiena, medicina,
Religija,
4. Dnevno življenje in obrt.
Poljedelstvo, živinoreja, lov, ribolov, nabiralništvo, shranjevanje in konzerviranje hrane,
lončarstvo, tkalstvo, tesarstvo, metalurgija bakra in kasneje brona, pletenje košar …
5. Trgovina in kulturni stiki
6. Smrt in spominjanje
7. Osnovni princip predstavitve načina življenja je z didaktičnimi prijemi, ki odgovarjajo na
ključna vprašanja, ki si jih obiskovalec zastavi. Kdo so bili koliščarji in od kod so prišli,
koliščarji kot kmetje, lovci, lončarji, metalurgi …
8. Nadgradi se podoba koliščarjev, ki jih je opisal Janez Jalen, v romanu Bobri, s sodobnimi
arheološkimi spoznanji.
9. Prikaže se načine mobilnosti ter stike s sosednjimi pokrajinami.
10. Predstavitev modernih interdisciplinarnih raziskav kolišč in delovanja arheologije.
Naravoslovne vede so močno dopolnile razumevanje preteklega okolja in življenja koliščarjev.
4.1.2 Narava:
1. V obravnavanem območju predstavi iz različnih naravoslovnih vidikov:
Ekosistemske storitve barja:
Naravna razlivna površina
Naravna čistilna naprava
Naravna hladilna naprava
Vir pitne vode
Biotska pestrost
100 vrst ptic gnezdi, dodatnih 150 ob preletu/migracijah
89 vrst metuljev
48 vrst kačjih pastirjev
70% vseh vrst dvoživk v Sloveniji
Učilnica na prostem
Sledovi človeka na barju.
Prikaz trajnostne in netrajnostne rabe travnika.
2. Geološki razvoj območja, življenjski krog - jezero, nizko barje, visoko barje.
3. Mozaična krajina kot pogoj za biotsko raznovrstnost.
Med navedenimi vsebinami se izpostavi predvsem tiste, ki najbolje ilustrirajo medsebojno odvisnost
človeka in narave ( v prazgodovini in danes)!
12
4.2 PROGRAMI IN DEJAVNOSTI
Ponudba živih programov je osnovna dejavnost upravljavca interpretativnega središča. katere temelj
je raziskovalna dejavnost (ključen element za nadaljnji razvoj živih programov) in je podprta z
zunanjimi partnerji. V IIS je urejen prostor, namenjen za študij s knjižnico, ki vsebuje literaturo
povezano z barjem. Prav tako je prostor namenjen za predavanja in delavnice.
4.2.1 Cilji
Obiskovalec razvija pozitiven odnos do narave s spoznavanjem načina koliščarskega življenja, ki ga
danes poznamo kot trajnostnega. Primerjava prazgodovinskega z današnjim načinom življenja. S
sprejemanjem pretekle kulture gojimo medkulturno strpnost v sedanjosti.
Glavni namen interpretacije je spodbujanje zanimanja in ne poučevanje. Poleg naravoslovnega in
humanističnega vidika je pomemben vidik rekreacija in druženje. Prepletanje več funkcij infrastrukture
še dodatno opravičuje njen obstoj Spodbuja obisk IIS, ki ni nujno vezan na izobraževanje.
4.2.2 Slogan
»Koliščarji so živeli v naravi in z naravo«.
4.2.3 Ciljne skupine obiskovalcev
Domačini, šolske skupine, mlade družine, upokojenci, dodatno še rekreativci, domače in tuje
turistične skupine – dodatna ponudba obiskovalcu Ljubljane.
4.2.4 »Živi« programi
-
-
Dogodki: Koliščarski dan, dogodki na temo narave in kolišč, predavanja.
Koliščarski tabori za zaključene skupine in mladino, trajajo od enega do več dni.
Vodeni ogledi: Eksperimentalna delavnica je osnovna enota vodenja. Na časovne intervale bo
mogoče vodenje za nenajavljene skupine. Omogočena bo demonstracija koliščarskih
aktivnosti, medtem ko je za najavljene skupine možna tudi udeležba na delavnicah. Vodenje se
razlikuje po starostnih skupinah in času trajanja vodenja.
Ogledi in sodelovanje pri delu raziskovalcev med delom na tem območju služi za
popularizacijo znanosti, vendar ne sodi v redni program.
4.2.5 Dopolnilna podporna dejavnost
Ponudba hrane in pijače, trgovine s spominki in lokalnimi izdelki in pridelki, sanitarije…
4.3 INFRASTRUKTURA
Infrastruktura IIS omogoča interpretacijo in jo lahko razdelimo na tri dele: sprejemno interpretativno
središče, ki je v vasi Ig z vsemi podpornimi servisi; območje interpretacije narave in kolišč na barju ter
krožno potjo, ki ju povezuje.
Funkcija interpretativnega središča je komunikacija z obiskovalci, stalno razstavo o koliščarjih ter
potrebni prostori za delovanje IIS. Na drugi strani središče predstavlja izhodišče ter zaključek krožne
poti. Ob objektu se uredi prostor za izvajanje delavnic na prostem. Poleg tega je v tukaj prikazan že
del prezentacije. Za skupine z omejenim časom obiska zato ni potrebno obiskati območja
interpretacije. S tem se zmanjša obremenitev prostora in infrastrukture. Pomembna funkcija središča
je tudi raziskovalni vidik. S knjižnico, ki bo vsebovala gradivo različnih strok in študijskim prostorom
bo olajšan dostop do raziskovanja barja širši javnosti. Vse servisne dejavnosti za delovanje IIS in tržna
dejavnost so umeščene v naselje. S tem se izginemo nepotrebnim posegom na barju in ločitev od
interpretativnega dela. Določi in uredi se območje, kjer bo omogočeno gojenje rastlin, ki so jih
koliščarji gojili in uporabljali.
13
Podrobna ureditev območja interpretacije narave in kolišč je predmet celostnega pristopa
različnih strok. Zanj je predvideno območje 1,5 ha, ki ga je Občina Ig umestila v svoj prostorski načrt.
Nahaja se na barju 1,5 km zračne razdalje od Iga, na robu vplivnega območja UNESCO svetovne
dediščine. Poleg prezentacije koliščarske kulture se na tem mestu uredi prostor za aktivnosti večjih
skupin. Prezentacija teži k čim minimalnem arhitekturnem posegu v prostor.
Povezovalna pot je namenjena izključno pešcem. Združuje interpretacijo z rekreacijo in druženjem.
Ta dva dejavnika morata biti vključena v interpretacijo, saj pomembno vplivata na uporabo
infrastrukture. Ob poti se uredijo dodatni prostori za interpretacijo, kjer se lahko skupina umakne s
povezovalne poti in izvede aktivnost/delavnico.
Sl.5: Shematski prikaz krožne poti.
14
PRILOGE:
"Prazgodovinska kolišča okoli Alp" skupna nominacija za vpis na UNESCO seznam svetovne dediščine
Členi iz prostorskega načrta Občine Ig, ki se navezujejo na prezentacijo kolišč. V- Uradni list RS
2012/35.
Naravovarstvena izhodišča za upravljanje območja UNESCO na Ljubljanskem barju, ZRSVN april
2014.
Priloga 1.
"PRAZGODOVINSKA KOLIŠČA OKOLI ALP" SKUPEN VPIS NA UNESCO SEZNAM SVETOVNE
DEDIŠČINE - Kolišča na Ljubljanskem barju kot del svetovne kulturne dediščine
Ljubljansko barje v neposredni bližini glavnega mesta Ljubljane cenimo kot enkratno kulturno krajino.
Njene vrednote so preplet pomenov, simbolov in asociacij, ki jih v nas zbujajo idilična pokrajina,
bogata narava, kulturni spomeniki in območja ter še posebej arheološka najdišča. Slednja predstavljajo
dragocen del človekove preteklosti in zgodovine arheološke znanosti v tem delu Evrope.
Dobrih dvajset let po odkritju kolišč v Švici je bil leta 1875 Kranjski deželni muzej v Ljubljani pod
ravnateljstvom Dragotina Dežman obveščen, da so severno od današnjega Iga na Ljubljanskem barju
pri poglabljanju obcestnega jarka odkrili vertikalne kole, ostanke lončenine in stare kosti. Dežman, ki
je takoj doumel pomen teh najdb, je z izredno naglico organiziral prvo uradno arheološko
izkopavanje na Kranjskem, ki se je nadaljevalo še naslednji dve leti. Odmevnost odkritja in najdb
(okrašenih keramičnih posod, antropo- in zoomorfnih keramičnih idolov, metalurških pripomočkov in
kovinskih predmetov) je bila tolikšna, da je bil leta 1879 v Ljubljani organiziran celo prvi avstrijski
antropološki in prazgodovinski kongres. Kmalu se je zelo povečalo število novoodkritih naselbin na
Barju. Raziskave so vseskozi vodili raziskovalci kot so: Walter Schmid, Rajko Ložar, Josip Korošec in
Tatjana Bregant, ki so vsi pustili pomemben pečat v arheologiji.
Od tedaj je bilo na več kot 150 km barjanskih površin odkritih 42 prazgodovinskih koliščarskih
naselbin, zadnja nedavno v naseljenem delu na robu ožjega centra mesta (Špica/Prule). Koliščarske
naselbine so s prekinitvami živele v obdobjih neolitika, eneolitika (bakrene dobe) in bronaste dobe, t.
j. v času od prve polovice petega do prve polovice drugega tisočletja pred našim štetjem, ko je
današnjo poplavno ravnino na Ljubljanskem barju še prekrivalo jezero. Koliščarji, ki so v posameznih
obdobjih poseljevali obrobja tedanjega jezera, niso bili vase zaprte skupnosti. Analize sekir in drugih
kamnitih najdb kažejo, da so vseskozi vzdrževali stike z Balkanom, od četrtega tisočletja dalje pa tudi z
območji na severu Apeninskega polotoka in globoko v Alpah, prav tako so koliščarji odlično poznali
naravo, znali živeti z njo in jo tudi spoštovali. Raziskave na sorodnih naselbinah okoli alpske verige v
Srednji Evropi kažejo, da lahko govorimo o civilizaciji, ki je zaživela že precej pred obdobjem, ko so v
Egiptu gradili znamenite Velike piramide, in ga na Ljubljanskem barju tudi nekoliko preživela.
Ljubljansko barje je zaradi specifičnih okolijskih danosti, v katerih se prvovrstno ohranijo predmeti
organskega izvora tudi več tisoč let, zagotovo eno najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji.
V vlažnih tleh se zaradi specifičnih in stabilnih okolijskih danosti prvovrstno ohranijo predmeti
organskega izvora tudi več tisoč let in tako so se do danes ohranili ostanki prazgodovinskih
koliščarskih naselbin. Med najbolj pomembne najdbe prištevamo ostanke lesenega kolesa z osjo, ki so
jih arheologi odkrili zgodaj spomladi leta 2002 na območju kolišča Stare gmajne na jugozahodu
15
Ljubljanskega barja. Raziskave kažejo, da gre za podvozje prazgodovinskega voza, ki je bil narejen in v
uporabi pred približno 5200 leti, detajli pa dokazujejo, da je najdbo izdelal vrhunski prazgodovinski
kolar.
Slovenska kolišča lokacijsko in kulturno povezujejo območja v Avstriji in Italiji. So del loka
prazgodovinskih kolišč okoli Alp in pomemben arheološki vir v mozaiku skupnega spomina človeštva.
Skupen serijski transnacionalna vpis "Prazgodovinska kolišča okoli Alp"
Dediščina z izjemnimi univerzalnimi vrednotami se prepoznava, varuje in razvija v skladu s Konvencijo
o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, sprejeto na Generalni skupščini UNESCO v Parizu
23.11.1972. Republika Slovenija, ki je pogodbenica omenjene konvencije od leta 1992, ima na Seznam
svetovne dediščine doslej vpisane samo Škocjanske jame kot naravno znamenitost. V letih 2009 in
2010 je Odbor za svetovno dediščino (v nadaljevanju: Odbor) obravnaval skupno serijsko
medcelinsko nominacijo Španije, Slovenije in Mehike "Živo srebro in srebro. Almadén in Idrija s San
Luis Potosíjem.", ki ni dobila zadostne podpore za vpis. Odbor je izglasoval odlog vpisa celotne
nominacije s priporočilom, da države ponovno preučijo in predložijo dopolnjeno nominacijo.
Vlada RS je sprejela Strategijo za varstvo kulturne dediščine in naravnih vrednot v Republiki Sloveniji
v skladu z mednarodnimi pravnimi instrumenti in aktivnostmi (sklep št. 62000-3/2007/3 z dne 27. 12.
2007). V njej je med drugim določila prioritetni vpis Ljubljanskega barja s kolišči na nacionalni
poskusni seznam, in sicer kot dediščino, ki ima realne možnosti za vpis na Seznam svetovne dediščine
kot sestavni del serijske oz. čezmejne nominacije.
V letu 2009 je Vlada RS sprejela Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št.
112/08), s katero je med cilje zavarovanja opredelila ohranjanje kulturne dediščine in kulturnih
vrednot ter ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora, kar se v veliki meri nanaša tudi na
prazgodovinska kolišča in njihovo kulturo. Na podlagi omenjene uredbe je bil ustanovljen Javni zavod
Krajinski park Ljubljansko Barje (Uradni list RS, št. 55/09). Tako sta naravna in kulturna dediščina
Ljubljanskega barja pridobili pooblaščenega upravljavca.
RS je s sklepom Vlade RS št. 62234-2/2007/15 z dne 26.11.2007 pristopila k sodelovanju pri pripravi
skupne serijske transnacionalne nominacije z naslovom "Prazgodovinska kolišča okoli Alp" (Prehistoric
Pile Dwellings around the Alps), v katerem sodelujejo še Švica (vodilni partner), Francija, Nemčija
(Baden-Württemberg in Bavarska), Avstrija in Italija. V slovenski del nominacije, ki ga vodi Ministrstvo
za kulturo, sta vključeni dve območji v Občini Ig in sicer južna in severna skupina kolišč. S svojo
kompleksnostjo predstavljata vse bogastvo in raznolikost koliščarske dediščine v tem delu alpskega
obrobja, z vključitvijo v skupno nominacijo pa pomembno prispevata k izjemnim univerzalnim
vrednotam (outstanding universal value) prazgodovinskih kolišč okoli Alp.
Švica je k aktivnostim v sklopu priprave nominacije aktivno pristopila leta 2004 z vpisom svojih
prazgodovinskih kolišča na UNESCO Poskusni seznam svetovne dediščine, med 2004 in 2007 je
potekalo strokovno evidentiranje dediščine prazgodovinskih kolišč v skladu s Konvencijo in navodili
Operativnih smernic za izvajanje Konvencije. Decembra 2007 je v Bernu na sedežu Zveznega
ministrstva za kulturo potekal prvi formalni sestanek pooblaščenih predstavnikov in nacionalnih
koordinatorjev vseh šestih sodelujočih držav, 2009 pa je Švica UNESCO Centru za svetovno
dediščino v Parizu predložila osnutek dosjeja nominacije. Uradna predaja dosjeja skupne nominacije
"Prazgodovinska kolišča okoli Alp" je potekala 26. 1. 2010 na UNESCO Centru za svetovno dediščino
16
v Parizu. Po tem koraku je bila tudi formalno ustanovljena mednarodna koordinacijska skupina, ki se
redno srečuje in usklajuje delo (naslednji sestanek je predviden 15. novembra na Dunaju). Dosje
kandidature, ki vsebuje informacijo o 156 od skupaj približno 1000 znanih najdišč prazgodovinskih
kolišč v šestih državah, je plod tesnega sodelovanja dela 130 arheologov in drugih strokovnjakov
preko 30 ustanov iz omenjenih držav med 2007 in 2010. Obsežen dokument v dolžini 1300 strani
vključuje standardiziran inventar najdenih predmetov kot tudi poglavja glede zadostitve kriterijem,
stanja ohranjenosti, zaščito in upravljanje ter monitoring. Skladno s postopkom obravnave nominacije
je bilo potrebno prvo opraviti terenske in teoretične preglede strokovnih svetovalnih teles UNESCO,
ki pripravijo tudi končen predlog, o katerem na letnem zasedanju odloča Odbor, ki so ga sestavljali
predstavniki 21 držav (od 187 pogodbenic Konvencije). Vpis je bil izvršen 27. Junija 2011.
17
Priloga 2
Uradni list Št. 35 Ljubljana, ponedeljek 14. 5. 2012
O D L O K o Strategiji prostorskega razvoja Občine Ig
3. člen
(strategija)- izsek
Osrednji del Ljubljanskega barja, ki leži na ozemlju občine in je zavarovan z Uredbo o Krajinskem
parku Ljubljansko Barje, je velik strateški izziv za prostorski razvoj občine. Strategija je varovati
krajinske in biotske značilnosti Barja, prezentirati njegov razvoj in pojavne oblike z ustrezno učno,
vzgojno in rekreacijsko-turistično ponudbo. Pri tem so pomembne tudi načrtovana koliščarska
naselbina in opazovalnica ptic Iški Morost. Ohranja naj se tudi trajnostno kmetijstvo ob upoštevanju
omejitev, ki za zadevne habitate veljajo.
Ob Iščici se uredi manjše kolišče v velikosti ca. 3000 m2, ob njem pa se neguje kulturna in naravna
krajina na način, ki omogoča najprimernejšo predstavitev kolišča, barjanskih biotopov še posebej
varstvo in vzdrževanje biotopa Barjanskega Okarčka z učno potjo.
Uradni list Št. 35 Ljubljana, ponedeljek 14. 5. 2012
O D L O K o prostorskem redu Občne Ig
69. člen
(IG13 – hipodrom)
(1) Za območje IG13-1, IG13-2 in IG13-3 se izdela občinski podrobni prostorski načrt za kasaški
hipodrom oziroma prireditve s konji. V slopu tega se v severnem delu območja ohranja ekološko
pomemben habitat metulja barjanskega okarčka, z opazovalno potjo, ki ne posega v sam habitat in
opisnimi tablami, ter omogoča pot do kolišč.
Vse načrtovane ureditve morajo biti skladne s cilji in režimi, ki jih določa Uredba o krajinskem parku
Ljubljansko barje ter v sodelovanju z upravljavcem parka v delu, ki se nahaja znotraj krajinskega parka.
(2) Pri izdelavi občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba v severovzhodnem delu območja
predvideti naslednje ukrepe:
– ohranjanje ekstenzivnega gospodarjenja s travnato površino s habitati,
– največ enkrat letno košnja ob koncu ali ob pričetku vegetacijske sezone,
– odstranitev pokošene vegetacije iz habitata,
– ohranjanje trenutnih vlažnostnih razmer v habitatih na območju.
(3) Pri izdelavi občinskega podrobnega prostorskega načrta je potrebno upoštevati usmeritve za
varstvo narave, podanih v okoljskem poročilu. Vodni režim izven območja steze hipodroma se ne
sme spremeniti. Uporabiti je treba popolnoma zasenčena svetila s čim manjšo emisijo UV svetlobe.
Svetila naj imajo vgrajene senzorje za prižiganje in samodejen izklop.
(4) Parkiranje za potrebe hipodroma je zagotovljeno v enoti IG13-1 na parkirišču vzdolž Škofeljske
ceste na njenem južnem delu
70. člen
(IG16-2 – rekonstrukcija koliščarske naselbine)
(1) V prostorski enoti IG16-2 se izdela občinski podrobni prostorski načrt za rekonstrukcijo
koliščarske naselbine iz predantične dobe.
Vse načrtovane ureditve morajo biti skladne s cilji in režimi, ki jih določa Uredba o krajinskem
parku Ljubljansko barje ter usklajene z upravljavcem parka. Pri izvedbi vseh ureditev se zagotavlja
ohranitev habitatov vrst, habitatnih tipov in migracijskih koridorjev prostoživečih vrst, ter upošteva
umilitvene ukrepe iz okoljskega poročila.
Projektna dokumentacija za območje mora vsebovati tudi načrt krajinske arhitekture.
18
(2) Osnovo koliščarske naselbine predstavlja tloris kolišča, ki ga je v 70-ih letih narisala prof. T.
Bregant pri izkopavanjih na najdišču Maharski prekop pri Igu. Pri rekonstruiranju bo tloris nekoliko
prirejen, v prezentacijo pa bodo vključena najmodernejša spoznanja arheologije in drugih ved.
Z rekonstrukcijo kolišča želimo opozoriti na več stvari:
– pomen kulturne dediščine,
– čimbolj avtentično prikazati življenje pred tisočletji na Ljubljanskem barju,
– čimbolj avtentično prikazati nekdanje življenjsko okolje na Ljubljanskem barju,
– izpostavljen bo pomen ohranitve naravnega okolje za sodobnega človeka (arheološki park bo
tudi naravovarstveni park).
(3) KOLIŠČARSKA VAS
Za koliščarsko vas je predvideno območje, ki bo delno umetno ojezerjeno in delno na suhem
oziroma vlažnem/travnatem terenu.
Koliščarska vas bo postavljena na površini do tri tisoč kvadratnih metrov. Na tej površini je
predvidena postavitev lesenih objektov in dvojna palisada, tj. dvojna ograja, sestavljena iz vertikalnih
kolov.
Dostop do koliščarske vasi se uredi s pešpotjo iz naravnih materialov, širine največ 2 m. Dostop
do objektov, ki bodo na vodi, bo mogoč z drevakom/čolnom izdolbencem. Ogled območja mora biti
voden s potmi, informacijskimi tablami ali vodičem.
Območje naj ne bo ograjeno.
Za gradnjo koliščarske vasi in poti se bodo uporabljali naravni materiali, les (hrast, jesen, jelša), za
kritino bo uporabljena slama ali/in skodle, stene hiš bodo ometane z blatom itd.
84. Člen
(ukrepi)
(7) Občina bo še posebej sodelovala pri projektih znotraj krajinskega parka barje. To so predvsem
rezervat kosca Vrbovski tali, naravni rezervat Kozlerjeva gošča in projekt rekonstrukcije
predantičnega kolišča ob Iščici.
(9) Prednostna naloga občine je tudi izboljšati povezanost s sosednjimi občinami, predvsem Ljubljano.
Prednostna je navezava Škofeljske ceste na Škofeljsko obvoznico in preko te na avtocestni križ.
(10) Občina bo sodelovala v programih Evropske unije zlasti pri izvajanju projektov razvoja podeželja
in razvoja v območjih Natura 2000, ter gradnji komunalne infrastrukture.
(11) Občina bo aktivno delovala na področju pridobivanja zemljišč v javno korist, za razvoj šolstva,
zdravstva, socialnega varstva, infrastrukture …
(13) Občina bo izvajala striktno in odločno prostorsko politiko in z državo, sosednjimi občinami in
občani sodelovala pri inšpekcijskem nadzoru. S preprečevanjem nedovoljenih posegov bo varovala
okolje pred onesnaženjem, prostor pa pred razvrednotenjem.
(14) Vse nove nelegalne posege v prostor bo občina takoj zaustavila in dosegla vrnitev v prvotno
stanje.
(18) Občina bo razvijala in vzpodbujala turizem, in izgradnjo komunalne infrastrukture.
Občina bo pristopila v lokalno akcijsko skupino ki bo vodila LEADER program.
(19) Za poživitev gospodarstva v občini bo občina nadaljevala z aktivnostmi v zvezi s poslovno cono
Ig.
19