NAJDIŠČE: Ljubljana - Kulturna krajina Ljubljansko barje (EŠD 11819) in Ljubljana - Arheološko območje Ljubljansko barje (EŠD 9368). OBJAVA O ARHEOLOŠKEM PODPOVRŠINSKEM TERENSKEM PREGLEDU S STROJNO TESTNO SONDO (OPPN ZA DEL OBMOČJA UREJANJA VS 10/1-1 VNANJE GORICE) Na parcelah št . 1328, 1326, 1327, vse k.o. Brezovica Poročilo št. F09/2011 Avtor poročila: Enej Filipidis, univ. dipl. arheolog Koblarji, maj 2011 1. UVOD Predvideno območje, parcele št. 1328, 1326, 1327, vse k.o. Brezovica, leži znotraj območja registrirane enote kulturne dediščine, ki je v Registru nepremične kulturne dediščine vpisana kot: Ljubljana - Kulturna krajina Ljubljansko barje (EŠD 11819) in Ljubljana - Arheološko območje Ljubljansko barje (EŠD 9368). Na območju pregleda je bil opravljen arheološki podpovršinski terenski pregled s strojnim izkopom testne sonde. Podpovršinski terenski pregled s strojno testno sondo je potekal 7. maja 2011 pod vodstvom Gojka Tice, univ. dipl. arheologa in s sodelovanjem Eneja Filipidisa, univ. dipl. arheologa. Nadzor je vršila Mija Topličanec, univ. dipl. arheologinja, konservatorka iz pristojnega zavoda, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenjije, Območna enota Ljubljana. 2. METODOLOGIJA DELA Na območju pregleda je bila strojno izkopana ena testna sonda, ki je bila umeščena na prostoru, parcelna št. 1328, k.o. Brezovica, kjer je bil poseg mogoč. Testna sonda je bila izmerjena in vrisana na tlorisni načrt. Opisno in fotografsko je dokumentiran le en profil, saj je bilo sosledje plasti pri vseh profilih enako. Plasti so opisno in fotografsko dokumentirane in vpisane v seznam. V seznam so vpisane vse dokumentarne fotografije in najdbe. Najdbe se je pobiralo med samim izkopom, pregledan pa je bil tudi kup odkopane zemlje. Vsa dokumentacija je digitalizirana. 3. OBMOČJE PREGLEDA Podpovršinski terenski pregled s strojno testno sondo je potekal v obmestnem naselju Vnanje Gorice, ki se nahajajo jugozahodno od mesta Ljubljana. Vnanje Gorice ležijo med naselji Brezovica, Črna vas, Tomišelj, Jezero, Notranje Gorice, Plešivico in Žabnico (priloga 1: slika 1). Območje pregleda, parcela št. 1328, k.o. Brezovica, se nahaja na skrajnem jugovzhodnem robu Vnanjih Goric (priloga 1: slika 2). Ljubljansko barje je eno najjužnejših visokih barij v Evropi in tvori skrajni, južni del Ljubljanske kotline. Gre za široko tektonsko udorino, ki se pojavlja na stiku dveh tektonskih enot. Nastalo je pred približno dvema milijonoma let (Velušček 2001). 2 Jezerska kreda oziroma »polžarica« se je pričela odlagati pred 10 000 leti (Brenčič 2007) in predstavlja sediment , ki je bil naplavljen le v globljem delu zadnjega jezera (Brodar in drugi 1955). Nad jezersko kredo se pojavlja šotna plast, ki tvori skoraj povsod površje barja. Samo v najnižjih krajih, predvsem ob potokih, rekah in kanalih je šotna plast prekrita z ilovico (Brodar in drugi 1955). Ljubljansko barje je izredno bogato z arheološkimi kulturnimi ostalinami mlajše kamene in bakrene dobe. Doslej je bilo na Ljubljanskem barju odkritih več kot 40 koliščarskih naselij, a so le redka sistematično raziskana. Eno najstarejših kolišč je stalo ob Resnikovem prekopu, ki je bilo obljudeno v 5. tisočletju pred našim štetjem. Najdišča pri Notranjih Goricah in Blatni Brezovici ter Maharski prekop pri Igu so iz druge polovice 4. tisočletja. V prvi polovici 3. tisočletja je bilo gosto poseljeno območje Dežmanovih kolišč severno od Iga ter barjanski zaliv pri Kamniku pod Krimom (Velušček 1999, 65). Med Kostanjevico, Medvedico in Bevkami so leta 1892 našli deblak, ki še vedno leži pod šoto. Južno od Bevk se nahaja grič Gradišče, ki ima nepravilen šesterostranični plato z obsegom 800 m. Na vrhu Gradišča so pri zemeljskih delih odkrili temelje zidovja stavb, opeko in številne črepinje. Na polju poleg griča Medvedica so odkrili pet novcev, ki pripadajo poznorepublikanskemu in zgodnjecesarskemu obdobju (ANSL 1975, 206). V strugi Ljubljanice pod Bevkami je bil leta 2001 najden mejnik med Akvilejo in Emono. Mejnik je izdelan iz nabrežinskega apnenca in najverjetneje sodi v avgustejsko obdobje (Šašel Kos 2002). V Bevkah so leta 2010 potekala arheološka izkopavanja naselbinskega konteksta iz bronaste dobe. V Brezovici pri Ljubljani so na posestvu Franca in Antona Remžkarja oziroma na dvorišču, vrtu in ob njem, na griču med Skandrom in Potokarjem, odkrili sledi večje antične opekarne z zidovjem in oboki pod zemljo. Tu so našli predvsem tegule in drugo opeko, pa tudi bronast zvonec, ključ, oljenko in Hadrianov novec. Ob omenjenem najdišču je bil najden danes pogrešani miljnik. Ob cesti pod Tomažinom pa so bili najdeni sarkofagi. Okoli današnje Brezovice je vodila rimska cesta, ki leži pod sedanjo cesto in vodi mimo Pečovnika. Pri Potokarju je zavila na levo stran današnje ceste k Tomažinu in od tu proti Podsmreki. Pod kmetijo Jurjevec je ponekod še vidna. Na območju Brezovice so odkrili bronasto sulično ost in latensko fibulo. Iz barja pri Brezovici sodi tudi antična bronasta fibula in lesena lovska past (ANSL 1975, 175-176). 3 Pred osuševalnimi deli v 19. stoletju je bilo barje težko prehodno močvirje (Velušček 2001). Za odvajanje površinskih voda so bili na barju izkopani številni kanali in jarki (Mencelj 1990). V prvi polovici 19. stoletja se je na tem območju, današnja parcela št. 1328, k.o. Brezovica, nahajala travnata površina, kar je razvidno iz francistejskega katastra (priloga 1: slika 3). 4. STROJNA TESTNA SONDA Na območju pregleda smo strojno izkopali eno testno sondo, ki je v dolžino merila 480 cm, v širino pa 200 cm. Izkop je potekal do globine 170 cm, vse do podtalnice. Sonda je z daljšima stranicama potekala v smeri severovzhod - jugozahod. Izkopana je bila na območju, kjer je bil poseg mogoč oziroma na makadamskem dvorišču, severozahodno od novo zgrajenega stanovanjskega objekta (priloga 2: slika 1). Strojna testna sonda je opisno in fotografsko prikazana v prilogi 3. 4.1. UGOTOVITVE IN OPISI PLASTI Namen testnega sondiranja je bilo: - ugotoviti ali gre za arheološko najdišče. - zamejiti obseg arheološkega najdišča. - ugotoviti stopnjo poškodovanosti arheološkega najdišča. - ugotoviti naravo in globino stratigrafije. Ugotovitve: - nasutje se pojavlja do globine 100 cm. - pod nasutjem se pojavljajo geološke plasti. Gre za sediment melja, gline in mivke mešane z glino. - sledi o arheoloških strukturah ali najdbah ni bilo. 4 4.2. REZULTATI PODPOVRŠINSKEGA TERENSKEGA PREGLEDA Pri arheološkem podpovršinskem terenskem pregledu smo našli le 3 odlomke gradbenega materiala. Gre za moderne odlomke strešnikov, ki smo jih našli v nasutjih. 5. SKLEP Na pregledanem območju ni sledi, ki bi kazale na človeško aktivnost v dalnji preteklosti. Še v prvi polovici 19. stoletja se je tu razprostiral travnik, kar je razvidno na francistejskem katastru. Na to območje je človek posegal le v moderni dobi, kar dokazujejo številna nasutja in najdbe modernih strešnikov v njih. Pod nasutji se pojavljajo geološke plasti melja, gline in glinene mivke vse do globine 170 cm, kjer se je v času arheološkega pregleda pojavila podtalnica. 5 6. VIRI IN LITERATURA Arheološka najdišča Slovenije - ANSL 1975. Brenčič, M. 2007. Hitrost posedanja Ljubljanskega barja v holocenu – Geologija 50/2. Geološki zavod Slovenije. Brodar, S., Grafenauer, B., Klemenc, J., Korošec, J. in Rakovec, I. 1955, Zgodovina Ljubljane. Prva knjiga: geologija in arheologija. Grosman, D. 1989, Tehnike terenskega pregleda, ARHEO 9, 58-63. Mencelj, Z. 1990, Prodni zasipi pod jezerskimi sedimenti Ljubljanskega barja – Geologija 31/32. Geološki zavod Slovenije. Novaković, P., Grosman, D., Masaryk, R., Novšak, M. 2007, Minimalni standardi izkopavalne dokumentacije: pregled stanja in predlogi standardov, Ljubljana. Register nepremične kulturne dediščine, INDOK: http://rkd.situla.org/. Šašel Kos, M. 2002, Mejnik med Akvilejo in Emono, Arheološki vestnik 53, 373-382. Velušček, A. 1999, Kolišča na Ljubljanskem barju – Zakladi tisočletij, Založba Modrian, 65 – 67. Velušček, A. 2001, Srednja bakrena doba v osrednji Sloveniji – doktorsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za Arheologijo. Zemljevid Slovenije: http://zemljevid.najdi.si/. 6 7. PRILOGE PRILOGA 1 Slika 1: Tlorisni pogled na lego naselja (rdeča puščica) Vnanje Gorice (podlaga:http://zemljevid.najdi.si). Slika 2: Arheološki podpovršinski terenski pregled (rdeča puščica) je potekal na skrajnem jugovzhodnem robu Vnanjih Goric (podlaga:http://zemljevid.najdi.si). 7 Slika 3: Francistejski kataster (1823-1869). Tlorisni pogled na obravnavano območje (rdeča puščica) arheološkega podpovršinskega terenskega pregleda (podlaga: http://giskds.situla.org/giskd/). 8 PRILOGA 2 Slika 1: Tlorisni načrt parcele št. 1328, k.o. Brezovica, z lego strojne testne sonde. 9 PRILOGA 3 Slika 1: Jugovzhodni profil strojne testne sonde. Foto: Enej Filipidis. SE 001 0 - 10 cm: sipek grob pesek (100%) bledo rumene barve (2.5Y 8/4) - površinsko nasutje dvorišča. SE 002 10 - 60 cm: sipek grob pesek (80%) sive barve s lečami rdeče rjavega glinenega melja (15%) s kamenjem do vel. 8 cm - premešane in nasute plasti. SE 003 60 - 70 cm: mehak melj (100%) zelo temno sive barve - nasutje. SE 004 70 - 90 cm: rahlo sprijeta plast kamenja do vel. 23 cm (70%) s peščenim meljem (20%) zelo temno sivo rjave barve (10YR 3/2) in grobim peskom (10%) - nasutje. SE 005 90 - 100 cm: grob pesek (100%) sive barve - nasutje. SE 006 90 - 135 cm: mehak melj (100%) rjave barve (10YR 4/3) s kovinskimi oksidi - geološka plast. SE 007 135 - 170 cm: čvrsta glina (100%) temno sive barve (10YR 4/1) - geološka plast. SE 008 . 170 - 175 cm (neprebita): mehka glinena mivka (100%) rumeno rjave barve (10YR 5/6) - geološka plast. 10