2000 LET EMONE V čolne so vstopali skozi okna Prebivalci Ljubljane so že pred stoletji iskali načine, kako preprečiti poplave, in s tem povezano, kako izsušiti Ljubljansko barje. Pomembna pridobitev je bil Gruberjev kanal, ki je bil v času gradnje največji tehnični podvig ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Evropi. / Vanja Brkic »Poplave so bile grožnja, s katero so prebivalci Ljubljane stalno živeli, saj so jih pestile že od naselitve na obrežju Ljubljanice. Izjema so samo prebivalci rimske Emone,« pove nekdanji direktor mestne uprave Vasja Butina, ki zadnja leta po arhivih in knjižnicah brska za informacijami o poplavah v prestolnici. Naročnik: MESTNA OBČINA LJUBLJANA Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati! Kliping d.o.o. Rimljani so redno čistili vodotoke »Rimljani so se s poplavami soočali od samega začetka, saj je njihovo prvo mesto zraslo ob Tiberi, ki je pogosto in intenzivno poplavljala. In eden od pomembnih, ne pa primarni ali celo edini razlog za izbor lokacije za izgradnjo rimske Emone je bil gotovo tudi poplavna varnost,« je pritrdila kustosinja za antiko v Mestnem muzeju Bernarda Županek. Emona namreč ni bila umeščena neposredno ob strugi Ljubljanice. Ravno Rimljani naj bi bili prvi, ki so se na tem območju tudi že ukvarjali z regulacijo rek. Zupankova je pojasnila, da naj bi Rimljani »porezali« ostre zavoje Ljubljanice, s čimer so si olajšali plovbo, ki je bila za njihovo mesto pomembna. Hkrati pa so iz reke redno odstranjevali prepreke, kot so podrta drevesa, je dodala Zupankova, ki meni, da so s tem prispevali k večji poplavni varnosti svojega mesta. Gradaščica si je poželela drugo korito Najstarejšo poplavo je v Slavi Vojvodine kranjske zabeležil Valvasor, je izbrskal Butina. Ljubljanica je leta 1190 zaradi kar tri tedne trajajočega dežja na- rasla tako visoko, da so se morali Ljubljančani po njej voziti s čolni, Butina povzame Valvasorja. Nekdanji direktor mestne uprave je pri iskanju podatkov za knjigo o poplavah v prestolnici naletel na razne podrobnosti, ki razkrivajo, kako so se ljudje spopadali z ujmo. Denimo ob neki poplavi je voda odnesla živino, umrlo je nekaj ljudi, voda pa je bila tako visoka, da so morali v čolne iz nekaterih hiš vstopali skozi zgornja okna. Leta 1703 je Ljubljanica trnovsko cerkev poplavila »za pol moža visoko«. Čevljarski in Špitalski most so ' obtežili z mlinskimi kolesi, da ju ni odnesla voda, pove Butina. Poleg Ljubljanice sta tudi Gradaščica in Mali graben že od nekdaj delala sive lase Ljubljančanom. V Črticah o bivši občini Vič publicist Ante Beg spomni na povodenj iz sredine 17. stoletja, ko je Gradaščica čez travnike vdrla v korito Malega grabna. Obilna količina vode, ki jo je s seboj prinesla »vsiljivka«, je strugo tako razširila, da so morali most čez Mali graben podaljšati za 60 metrov. Mimogrede, od tod Dolgemu mostu ime. Mlin na Viču zaradi pomanjkanja vode v rečnem kanalu Gradaščice menda ni imel vodnega pogona kar tri leta. Gradaščico je v svojo staro strugo nato vrnil neki Ižanec, ki je blizu gradu Bokal ce napravil jez in Gradaščico preusmeril nazaj na njeno pot. Kdo je bil ta rešitelj, si zgodovina žal ni zapomnila. - Ljubljansko barje kot žitnica Kranjske Butina je opozoril, da Ljubljančani že stoletja razmišljajo, kako preprečiti poplave, saj je slovensko izobraženstvo že v 16. stoletju tuhtalo, kako se lotiti tega projekta in zraven mogoče še izsušiti barje. »Valvasor je zapisal, da je bilo leta 1554 v Ljubljani posvetovanje o gradnji kanala. Izdelali so celo načrte za kanal, ki bi potekal približno na mestu sedanjega Gruberjevega kanala. To je prvi znani projekt za osušitev Barja, ki pa je bil uresničen dobri dve stoletji kasneje,« je poudaril Butina. Kljub slabim izkušnjam s poplavami se gradnje Gruberjevega kanala mogoče sploh ne bi lotili, če cesarice Marije Terezije ne bi mikala ideja o Ljubljanskem barju kot žitnici Kranjske. Dvor je gradnjo zaupal jezuitu patru Gabrielu Gruberju, ki je izračunal, da bo projekt stal nekaj več kot 82.700 goldinarjev. A še preden so opravili polovico del, je račun narasel na več kot 139.000 goldinarjev. Verjetno si ni težko predstavljati nezadovoljstva cesarice, a ravno ona je kljub pozivom gospode, da bi prekopani kos zasuli, ukazala, naj se Gruber umakne in delo dokonča Vincenc Struppi. Odprtje prekopa 25. novembra 1780 je pospremil strel z gradu. »Mnogi menijo, daje bilo kopanje tega prekopa in poglabljanje Ljubljanice tisti čas največji tehnični podvig v Evropi,« izpostavi Butina, za kako pomemben ukrep gre. Ljubljansko barje so kolonizirali Da bi lahko pridelovali poljščine, je bilo barje treba osušiti tudi z izkopom jarkov. Pionir na tem področju je bil plemič Zorn Mildenheim, ki je na Dunaju konec 18. stoletja izprosil zemljo pod Tržaško cesto. S 180 delavci je izkopal kanal (današnji Curnovec) do Ljubljanice in voda je iz zemlje odtekla. Ker so na dvoru videli, da je barje mogoče uspešno osušiti, so dali tamkajšnjo zemljo razkosati in z nizkimi cenami pritegnili kupce zanjo, je v knjigi Kolonizacija Ljubljanskega barja zapisal geograf Anton Melik. Novi lastniki so morali upoštevati določena pravila, med drugim so morali svojo parcelo obdati z jarki in obljubiti, da bodo zemljo kultivirali. Istočasno je nastala prva barjanska kolonija, kot je zapisal Melik. Njeno ime je bilo Volar, danes pa nam je bolj znana kot Črna vas. Toda prebivalci so s časom začeli zanemarjati kanale in jarke, intenzivno so začeli sežigati in nato kopati šoto za prodajo, barje pa se je vse bolj posedalo, je naštel Melik. »Povodnji so zaradi tega postale pogostejše, voda pa se je zadrževala dalj časa,« je dodal Butina. Zaradi poplave iz druge polovice 18. stoletja naj bi bilo »Ljubljansko barje čez in čez enako jezeru«. Butina je pojasnil, da naj bi se visoka voda razlivala na kar 14.000 hektarjih, ponekod pa je bila visoka tudi dva metra. In spet so Ljubljančani staknili glave. Prišli so do ideje, da bi zgradili še en kanal, ki bi se od barja raztezal vse do Zaloga. »Stroka tega predloga v ce- loti nikoli ni podprla, tudi zato, ker bi to pomenilo kršenje osnovnega protipoplavnega načela, da je treba vodo zadrževati, ne pa spuščati sosedom spodaj ob toku,« je Butina razložil, zakaj nikoli ni bil zgrajen. Pri listanju dokumentacije je Butina našel vire in pričevanja o mnogih poplavah v zadnjih 150 letih, a pravi, da si jih tudi brez teh virov lahko predstavljamo, »če se spomnimo poplave leta 2010. Problemi in obramba so bili podobni.« x ALI STE VEDELI? Cesar Franc I. se je ze- Zupan Hradecki je re- Pater Gabriel Gruber lo zanimal za izsuše- dno obiskoval in opo- vanje in naseljevanje Ljubljanskega barja, zato so prvo naselje gumljal kolonizatorje barja, katerih delo je bilo izjemno težko. kolonistov na Lju- Nosil jim je krompir, fižol, zelje in druge poljščine, saj bi se zaradi pomanjkanja mnogi kaj kmalu preselili drugam. naj bi v Rusijo pobegnil zaradi očitkov, da je med gradnjo dragega kanala špekuliral z denarjem. A v resnici se je Gruber, goreči jezuit, v Rusijo preselil, bljanskem barju poimenovali Karolinška Naročnik: MESTNA OBČINA LJUBLJANA Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati! Kliping d.o.o. zemlja v čast njegovi ženi, cesarici Karolini. Mestni predel Kolezija je svoje ime dobil po mlinarju Petru Kolesi., ki je konec 15. stoletja kupil mlin na desnem bregu Gradaščice. Ko je mlinarska dejavnost po stoletjih ker seje po ukazu papeža Klementa XIV. jezuitski red ohranil le še Rusiji. ugasnila, so prostore mlina nekaj časa uporabljali v gostinske namene. ?S|BB_I_HB^BBV^BP_R_H^^H^^4-B_BI-HH_H^^^^^| __________________________^__!f * smmmmmmsssj/gp. ■***' J^ m 9Wf __F >v ■ **~ 4_i________________________M__2__^K&___^_I^^^^^^^^IH_^__i im^^^^^^^^^^^^^^^mmmBmm^^^^^^^^m^^mAm^^^m^m ___________________________M________l_i___l^__________________________^__6 ______-_______________________K_-__HM___BN___________i____S______________ .,nmr- _-™^_____. mmimrni J^mMi l^M mM ____ 1 ____________________________________ __________________________________________________________r^ ______________________________________________________■&.. ~__L '_» M?r Ai^____ ______r °-_______S-___-_HE_S_____^P^te!_^?_____S :^^ <^^^ l_-ffffi ■ _______ flt "* _________________________________________P ______________________________________________________Hp ■' ■ j^Bh 1952 je v Ljubljani zapadlo 146 centimetrov snega, zato ni Leta čudno, da seje pod težo snega udrlo precej streh. Čez ozke ulice so se pešci prebijali skozi tunele v snegu. Sneg na ulicah so morali plužiti s konjsko vprego s tudi po tremi pari konj. Naročnik: MESTNA OBČINA LJUBLJANA Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati! Kliping d.o.o. Poplavne vode so uničile pridelke, večkrat pa so s seboj odnesle tudi bili pogosto lačni. Marjan Ciglič HSE™ * -_ 1 živino, zato seje stiska poplavljencev nadaljevala tudi po tem, ko je narasla voda odtekla, saj so