1/2015 Uvodnik Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. … A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova Vsebina Zanimivo Volkovi prihajajo nazaj. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 (Tone Pavček) Poljedelstvo Zdaj zatrite voluharje na naraven način!. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Težak boj za peso. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Reportaža Miklavž prinesel »kompostni« hlev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Živinoreja Stare pasme perutnine v Sloveniji po zgodovinskih virih do leta 1945 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ugoden vpliv travniške krme. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Avtomat ali vedro? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Dostava mleka za teleta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 14 16 18 Tehnika Posamezno vpetje in vzmetenje sprednjih koles . . . . . . . . . . . . Novo registrirani traktorji v novembru 2014. . . . . . . . . . . . . . . . Dve zlati in tri srebrne medalje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zetor od 2015 in 2016 tudi z Deutz motorji. . . . . . . . . . . . . . . . . Novosti na Eima 2014 in Antarctica 2. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Avtomatsko krmljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mešalno krmilne prikolice. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vračanje h koreninam. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zmanjšanje proizvodnje kmetijskih strojev. . . . . . . . . . . . . . . . . John Deere X500 – prava izbira za vsak letni čas. . . . . . . . . . . . 19 19 20 20 22 24 26 30 31 32 Gospodarjenje Mobilne Android blagajne – PANTHEON za blagajniško poslovanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Obvestila Akcija v mesecu decembru in januarju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Glasilo Društva kmetijskih svetovalcev Slovenije Obvestila Zveze strojnih krožkov Član EUROFARM združenja vodilnih kmetijskih časopisov Član žirije za izbor traktorja leta Izdajatelj: Kmetijska založba d.o.o. Uredniški odbor: Marjan Dolenšek (kmetijska tehnika, gradnje), Tatjana Čop Veronika Valentar Zorica Abraham Panič Naslovnica: Jerneja Golob Glavni in odgovorni urednik: Andrej Golob Tehnični urednik, oblikovanje: Janez Grabec Grafična priprava: Kmetijska založba d.o.o Tisk: Malex, d.o.o. Naklada: 5000 izvodov Naslov uredništva: KMETOVALEC, Stari trg 278, 2380 Slovenj Gradec tel.: 02 88 56 700 in 05 90 10 576 E pošta: [email protected], http:www.kmetovalec.com Naročnine in oglasno trženje: KMETIJSKA ZALOŽBA d.o.o. Stari trg 278, 2380 Slovenj Gradec tel.: 05 90 10 576 E pošta: [email protected] Cena posamezne številke: 4,8 € Letna naročnina (12 številk): 48 €, za tujino: 75 € 9,5% DDV vključen v ceno Stopimo v novo leto z verzi Toneta Pavčka. Ne bojmo se preprek, ki nas čakajo na poti, ampak jih poskušajmo premagati ali obiti. Čas okoli božiča in novega leta je bil vedno namenjen pogledu nazaj, obračunu in delanju načrtov za prihodnost. Seveda tudi letos ne bo drugače. Potem ko smo Slovenci preživeli žled in poplave, pa še dvojne volitve in vedno bolj neumne politike na oblasti in je že vse kazalo, da se gospodarstvo pobira ter se nam nasmiha novo obdobje razcveta, da se spet dvigamo proti krovu, so se izza Urala začeli dvigovati črni oblaki nove svetovne gospodarske krize. Na prvi pogled začetni udarci v obliki močnega znižanja cen nafte in drugih surovin Sloveniji in kmetijstvu ne prinašajo nič slabega, saj so to stvari, ki jih kupujemo, torej se nam bodo stroški znižali. Vendar pa nas zgodovina uči, da cene kmetijskih pridelkov hitro sledijo padanju cen nafte. Stanje je zelo podobno letu 2008, ko je najprej strmoglavila cena nafte, nato pa še cena kmetijskih pridelkov. Cena nafte se je sicer hitro popravila, žal pa pri dviganju cene kmetijskih pridelkov ne sledijo ceni nafti tako kot pri padanju. Torej lahko v prihodnjem letu pričakujemo znatno znižanje cen kmetijskih pridelkov. Če se je cena nafte skoraj prepolovila, verjetno tudi kmetijski pridelki ne bodo veliko zaostajali, za marsikaterega (pšenico, krompir, meso) pa je bila cena že letos mizerna. Torej bo prihodek kmetom močno upadel in kljub nižjim stroškom bo dohodka manj kot letos ali lani. To bo najhuje prizadelo kmetije, ki so močneje obremenjene s krediti ali lizingi, saj se mesečni obrok ne bo zmanjšal in se bo proporcionalno močno povečal njegov delež v mesečnem prihodku. Najhuje bo udarilo intenzivnejše kmetije, ki so do sedaj največ investirale in so verjetno tudi najmočneje obremenjene z vračanjem kreditov. Na udaru bodo predvsem živinorejske (poljedelce je udarilo že letos) in kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi, ki dejansko živijo od prodaje kmetijskih pridelkov. Poslovni načrti so bili narejeni za sedanje prodajne cene. Če te padejo za 30 odstotkov ali celo več, se seveda celotna finančna konstrukcija podre. Za povrh bodo ti zabeležili še precejšen izpad pri subvencijah, ker je pač trenutna kmetijska politika kljub javnemu zagovarjanju samooskrbe usmerjena ravno nasprotno – v onemogočanje pridelave. Vedno več ekonomistov tudi napoveduje, da je pred nami deflacijsko obdobje. Vsi, ki smo preživeli velik del življenja v obdobju inflacije, smo nekako navajeni „kupiti danes, ker bo jutri dražje“. V času deflacije pa se stvar obrne na glavo: zakaj bi kupil danes, saj bo jutri ceneje. In ker za vsakim jutri pride nov jutri, se nakupi odlagajo, potrošnja se manjša. Zaradi manjšega povpraševanja se ponudba veča, ker se izdelovalci želijo znebiti blaga, mu spuščajo ceno in krog se ponovi le za nekaj odstotkov nižje. Kar naenkrat smo v špirali, ki tone vedno globlje. Vedno manj je zaposlenih, ljudje imajo vedno manj denarja, kljub vedno nižjim cenam si lahko privoščimo vedno manj .... Skratka, nižanje cen ne prinaša nič dobrega, kot tudi pretirana inflacija ne. Kako zgleda deflacija, bodo kmalu začutili tisti, ki so si že nabavili mineralna gnojila po „ugodnih“ predsezonskih cenah, saj bo sezonska cena precej nižja od predsezonske. Ravno tako ne kaže hiteti s predsezonskimi nakupi strojev, kajti zaloge po evropskih tovarnah se že kopičijo in kmalu bodo trgovci začeli oglaševati izredne popuste .... Obeti za gospodarstvo in kmetijstvo niso nič kaj rožnati. Na drugi strani oblast in javni sektor nimata nobenega posluha za težave prvih, imata pa kar naprej na jeziku besede o socialni državi. A spet gre za lepe besede, ki prekrivajo gnusna dejanja. Tom Palmer ugotavlja, da socialna država ne pomaga revnim, saj ti dobijo le majhen del pogače. Pogosto celo nosijo večje finančno breme v primerjavi s subvencijami, ki jih dobijo. Predvsem omogoča bogatim, da pod krinko solidarnosti še bolj bogatijo. To utemeljuje na primeru kmetijskih subvencij: EU naj bi s subvencijami pomagala malim kmetom, da jim ne bi bilo treba tekmovati na trgu. V praksi pa so največji prejemniki kmetijskih subvencij razmeroma premožni ljudje. Francoski ekonomist Frédéric Bastiat pa socialno državo opisuje kot „vzajemno ropanje“. Ljudje razmišljajo takole: če ne dobim državne pomoči, jo bo pa nekdo drug. In vsak je spodbujen, da vir izčrpava, dokler je to mogoče. Ljudje niso več usmerjeni v ustvarjanje nečesa, ampak v iskanje ugodnosti (subvencij), „da bodo dobili nazaj, kar so plačali z davki“. Čeprav nekateri dobivajo veliko več, kot so kdaj dali. Vsi si prisvajajo, kar si lahko. Vlade so preštevilnim obljubile preveč ugodnosti, zato sistem ni vzdržen. Toda nihče izmed prejemnikov se noče odreči ugodnostim. Morda bi se jim odrekli v zameno za nižje davke, a te možnosti nimajo na izbiro. Vlade si izposojajo denar in prelagajo težave z davki na pozneje oziroma do naslednjih volitev, ko bodo obljubile še več, to pa bo financirano s še številčnejšimi posojili. Se vam zdi to znano? A kot sem že velikokrat napisal, ljudje gredo na lepe besede kot muhe na med. Dejansko potrebujemo manj, ne več socialne države. Naj država pusti delati tistim, ki hočejo, ne pa jim z vedno bolj nemogočimi predpisi zbijati moralo. In podpre naj samo tiste, ki delati res ne morejo, ne pa vseh lenuhov. Naj zaključim z najboljšimi željami za prihodnje leto, predvsem vam želim miren božič. In poslušajte Pavčka: Ne se vdati, poskusi znova in znova. Vaš urednik 3