Program dela za leto 2014 - Inšpektorat Republike Slovenije za
Številka: 007-17/2014-1
PROGRAM DELA INŠPEKTORATA RS ZA KMETIJSTVO
IN OKOLJE
ZA LETO 2014
VSEBINA
UVOD .............................................................................................................................................................. 1
SLUŽBA ZA SPLOŠNE, KADROVSKE IN FINANČNE ZADEVE ............................................................ 2
ORGANIZACIJA ............................................................................................................................................... 2
KADROVSKI VIRI ............................................................................................................................................ 2
FINANČNI VIRI................................................................................................................................................. 3
PROGRAMI DELA INŠPEKCIJ .................................................................................................................... 4
KMETIJSKA INŠPEKCIJA............................................................................................................................ 4
UVOD
............................................................................................................................................................. 4
STRATEŠKI CILJI ................................................................................................................................................... 4
PRAVNE PODLAGE ZA DELO KMETIJSKE INŠPEKCIJE V LETU 2014 ........................................................................ 5
PROGRAM DELA PO ZAKONODAJNIH PODROČJIH ................................................................................................... 5
Zakon o kmetijskih zemljiščih .............................................................................................................................. 6
Zakon o živinoreji................................................................................................................................................ 8
Zakon o kmetijstvu ............................................................................................................................................ 12
Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov ....................................................... 15
Zakon o varstvu okolja ...................................................................................................................................... 16
Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu ............................................................... 17
Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata ................................ 17
Zakon o mineralnih gnojilih .............................................................................................................................. 18
Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami ........................................... 18
Zakon o vodah ................................................................................................................................................... 19
Uredbe o VVO za vodna telesa vodonosnikov................................................................................................... 20
Uredba o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijstva zaradi ukrepov na VVO ...................................... 20
Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov ....................................................................................... 21
Zakon o triglavskem narodnem parku ............................................................................................................... 21
Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju ......................................................................................... 21
Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju ..................................................................................... 22
Zakon o motornih vozilih .................................................................................................................................. 22
Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč ....................................................................................................... 22
PROGRAM VZORČENJA ZA LETO 2014 ................................................................................................................. 23
VINARSKA INŠPEKCIJA ............................................................................................................................ 24
UVOD ........................................................................................................................................................... 24
ZAPOSLENI ...................................................................................................................................................... 25
LABORATORIJI URADNEGA NADZORA ....................................................................................................... 25
VZORČENJE VINA IN ENOLOŠKIH SREDSTEV ........................................................................................... 26
STRATEŠKI CILJI ........................................................................................................................................... 26
MERILA ZA OPRAVLJANJE INŠPEKCIJSKEGA POSTOPKA IN ODVZEM VZORCEV ........................ 27
INŠPEKCIJSKI PREGLEDI ............................................................................................................................. 27
Registracija vinogradov v RPGV ...................................................................................................................... 27
Prijava pridelka in zalog v RPGV ..................................................................................................................... 27
Pridelava mošta, vina in drugih proizvodov ter uporaba enoloških postopkov in sredstev .............................. 28
Promet z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi ................................................................................ 28
Enološka sredstva v prometu ............................................................................................................................ 29
Označevanje mošta, vina in drugih proizvodov ................................................................................................ 30
Kontrola pooblaščenih organizacij ................................................................................................................... 30
Kontrola izkrčitve vinogradov ........................................................................................................................... 31
Inšpekcijski nadzori s pooblastilom kmetijske inšpekcije .................................................................................. 31
Sodelovanje z ostalimi inšpekcijami ................................................................................................................ 31
GOZDARSKA INŠPEKCIJA ........................................................................................................................ 32
STRATEŠKI CILJI ................................................................................................................................................. 32
PRAVNA PODLAGA: ............................................................................................................................................ 32
Materialni predpisi ........................................................................................................................................... 32
Procesni zakoni ................................................................................................................................................ 32
Naloge: ............................................................................................................................................................ 33
Načrt dela v številkah: ...................................................................................................................................... 34
LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA ......................................................................................................... 37
CILJI PROGRAMA ................................................................................................................................................ 37
PRAVNA PODLAGA ............................................................................................................................................. 37
NALOGE ........................................................................................................................................................... 38
Razdelitev dela: ................................................................................................................................................. 39
POSTOPKI PRI IZVAJANJU INŠPEKCIJSKEGA DELA ............................................................................................... 39
RAZPOLOŽLJIVI KADRI ....................................................................................................................................... 40
INŠPEKCIJA ZA OKOLJE IN NARAVO................................................................................................... 41
OSNOVNI NAČRT NADZORA INŠPEKCIJE ZA OKOLJE IN NARAVO ................................................... 41
PRISTOJNOSTI NADZORA IN DELOVNA PODROČJA.............................................................................. 41
Količinska opredelitev načrta nadzora ............................................................................................................. 45
UKREPI ZA POVEČANJE UČINKOVITOSTI ................................................................................................ 45
Izobraževanje .................................................................................................................................................... 45
Denarne kazni ................................................................................................................................................... 46
Kontrolni monitoring ........................................................................................................................................ 46
Izvršilni postopki po drugi osebi ....................................................................................................................... 46
Preventivno delovanje ....................................................................................................................................... 46
Zakonodajni postopek ....................................................................................................................................... 46
VSEBINSKE OPREDELITVE ........................................................................................................................... 47
OKOLJSKI INŠPEKCIJSKI NAČRT NADZORA IPPC/IED ZAVEZANCEV ................................................... 48
Splošna ocena pomembnih okoljskih vprašanj .................................................................................................. 49
Register obratov, ki jih zajema okoljski načrt nadzora IED/IPPC obratov ...................................................... 50
Dejavnosti industrije po IED direktivi: ............................................................................................................. 50
PROGRAM VZORČENJA ZA LETO 2014 ................................................................................................................. 59
UVOD
Poslanstvo inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje (IRSKO) je prispevati k varovanju javnega interesa
na področjih, ki v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi sodijo v njegov delokrog. Svoje
poslanstvo IRSKO uresničuje z izvajanjem inšpekcijskega nadzora nad spoštovanjem predpisov oziroma
skladnostjo s predpisi.
V IRSKO deluje pet inšpekcij, in sicer:
- Kmetijska inšpekcija,
- Vinarska inšpekcija,
- Gozdarska inšpekcija,
- Lovska in ribiška inšpekcija,
- Inšpekcija za okolje in naravo.
V okviru posamezne inšpekcije se opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora nad izvrševanjem predpisov
s področja kmetijstva, razvoja podeželja, ukrepov kmetijske politike, zootehnike, mineralnih gnojil, vina
in drugih proizvodov iz grozdja in gena, gensko spremenjenih organizmov, soobstoja genskih
spremenjenih kmetijskih rastlin, gozdarstva, lovstva in ribištva, dobre kmetijske prakse, varstva okolja
in narave ter ekološkega nadzora na državni meji, vodnega režima, urejanja voda in gospodarjenja z
njimi, sežiga, sosežiga ter odstranitve na odlagališču živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih
proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, maloprodaje organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal
in njihove uporabe na obdelovalnih ter pašnih površinah.
Program inšpekcijskega nadzora posamezne inšpekcije temelji na ocenah tveganja, ki se določajo glede
na prioritete po posameznih vsebinah oziroma zakonih in na podlagi izkušenj iz preteklih let. Ena izmed
metod dela v postopku inšpekcijskega nadzora je tudi odvzem vzorcev v analize, izvedba meritev,
monitoringov, katerih rezultat so podlaga oziroma pomoč inšpektorjem pri odločanju v konkretni
inšpekcijski zadevi.
1
SLUŽBA ZA SPLOŠNE, KADROVSKE IN FINANČNE
ZADEVE
1 Služba za splošne, kadrovske in finančne zadeve opravlja naloge, ki se nanašajo na:
- organizacijo dela in zagotavljanje pogojev za delo organa,
- upravljanje s človeškimi viri,
- izvajanje uslužbenskega sistema,
- izvajanje plačnega sistema,
- pripravo, izvrševanje in spremljanje izvrševanja finančnega načrta,
- pripravo in izvedbo postopkov javnega naročanja,
- delovanje, vzdrževanje, nadgradnjo in razvoj informacijskega sistema inšpektorata,
- varnost in zdravje pri delu,
- upravljanje z dokumenti in dokumentarnim gradivom.
ORGANIZACIJA
IRSKO deluje na 23 lokacijah po Sloveniji, in sicer:
- 1 sedež inšpektorata,
- 8 območnih enot (na 9 lokacijah),
- 13 inšpekcijskih pisarn (Mozirje, Dravograd, Velenje, Sežana, Postojna, Grosuplje, Trbovlje,
Kamnik, Kočevje, Ptuj, Ormož, Lendava, Brežice).
KADROVSKI VIRI
V skladu z Enotnim kadrovskim načrtom MKO za leta 2013, 2014 in 2015 je dovoljeno število zaposlenih
v IRSKO na dan 31.12.2014 150. Na dan 01.01.2014 je v inšpektoratu zaposlenih 148 javnih
uslužbencev za nedoločen čas, od tega na:
- inšpektorskih delovnih mestih 123,
- delovnih mestih nadzornikov 5,
- uradniških delovnih mestih 8,
- strokovno tehničnih delovnih mestih 12.
Število inšpektorjev, ki opravljajo neposreden inšpekcijski nadzor na terenu, po posamezni inšpekciji
je naslednje:
- kmetijska inšpekcija: 26,2
- inšpekcija za okolje in naravo: 54
- vinarska inšpekcija: 12,5
- gozdarska inšpekcija: 15
- lovska in ribiška inšpekcija: 10,3
2
FINANČNI VIRI
Proračun za leto 2014 je določen v višini 6.024.520,57 EUR.
Razporeditev sredstev po proračunskih postavkah je naslednja:
PP
Naziv proračunske postavke
Proračun 2014
452410 Materialni stroški
718.890,00
261810 Certifikati, informatika, obrazci
in registri
27.989,00
597010 Plače
4.931.190,57
772010 Investicije in inv. vzdrževanje
69.718,00
261910 Analize odvzetih vzorcev inšpekcije
in izvedenci
182.694,00
683510 Izvedenska mnenja
2.301,00
677510 Izvršbe inšpekcijskih odločb
91.738,00
Skupaj
6.024.520,57
3
PROGRAMI DELA INŠPEKCIJ
KMETIJSKA INŠPEKCIJA
Uvod
V letu 2013 je kmetijska inšpekcija na terenu delovala z 22 inšpektorji, oziroma 21,5 FTE. Na Uradu
glavne inšpektorice deluje direktor kmetijske inšpekcije ter še dva zaposlena, kot podpora. Na Območni
enoti Koper, Izpostava Postojna je zaposlena še kmetijska inšpektorica za polovični delovni čas. V
primerjavi z letom 2012, ko je kmetijska inšpekcija delovala z 36 inšpektorji na terenu. Zato program
dela temelji na številu izvedenih pregledov, zapisnikov in odločb, ki so bili v letu 2013 izvedeni. Program
prikazuje načrt dela, prednostne naloge in kriterije za izbiro nalog za posamezno zakonsko podlago, ki
je v pristojnosti kmetijske inšpekcije.
Predvideva se, da bo kmetijska inšpekcija v letu 2014 opravila skupaj okvirno 6.000 pregledov. Znotraj
posamezne zakonodaje se predvideva izvedba pregledov na podlagi rednih pregledov, pripravljenih
akcij, prijav s poostrenim nadzorom ter na podlagi predhodno pripravljenih skupnih akcij z drugimi
inšpektorati.
Strateški cilji
Poudarek programa je delovanje na področju zakona o kmetijskih zemljiščih, zakona o kmetijstvu,
zakona o živinoreji, Uredbi o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov ter
podzakonskimi akti, ki so izdani na podlagi zakona o vodah. pri tem je potrebno iskati sinergije pri
nadzoru z ostalimi inšpekcijskimi službami na področju okolja, vinarstva in gozdarstva ter drugimi
inšpekcijskimi službami v okviru regijskih koordinacij inšpekcij.
Med strateške cilje kmetijske inšpekcije sodjio naslednje naloge:
-
preprečevanje zaraščanja in degradacije kmetijskih zemljišč in s tem ohranjanje fonda trajno
varovanih kmetijskih zemljišč za boljše upravljanje z zemljišči;
nadzor nad delovanjem javnih služb in organizacij s področja kmetijstva in živinoreje in
ohranjanje finančne discipline;
nadzor dobre kmetijske prakse na varovanih in vodovarstvenih območjih za upoštevanje
kmetijsko okoljskih načel ter upravljanja z vodami;
nadzor dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter registrov za preprečevanje sive ekonomije;
Poleg tega bo kmetijska inšpekcija v letu 2014 bo nadaljevala z monitoringom in odvzemom
inšpekcijskih vzorcev tal na območju VVO-jev, vzorčenjem konoplje na prisotnost THC, vzorčenjem
mineralnih gnojil na vsebnost deklariranih elementov in morebitno prisotnost težkih kovin in vzorčenje
zelenih delov rastlin na morebitno prisotnost GSO rastlin. Zaradi ugotavljanja stopnje degradacije in
onesnaževanja kmetijskih zemljišč bo opravila tudi vzorčenja tal v zvezi kemično onesnaženostjo zaradi
kmetijske in druge dejavnosti na teh območjih, še posebej ob uporabi biološko razgradljivih odpadkov.
Tako se predvideva odvzem okvirno 264 vzorcev v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi.
4
Pravne podlage za delo kmetijske inšpekcije v letu 2014
V spodnji preglednici so predstavljene pravne podlage, ki je v pristojnosti kmetijske inšpekcije.
Naslednja podpoglavja v programu dela za leto 2014 so na osnovi v preglednici navedenih pravnih
podlagah.
Št.
Pravne podlage
1.
Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. RS, št. 71/11 in 58/12)
2.
Zakon o kmetijstvu (Ur.l. RS, št. 45/08, 90/12)
3.
Zakon o živinoreji (Ur.l. RS, št. 18/02, 45/04, 90/12)
4.
Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (Ur.l. RS, št.
41/09)
5.
Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (Ur.l. RS, št. 23/05, 21/10, 90/12)
6.
Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (Ur.l. RS, št. 26/11 in 57/12)
7.
Zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06 Skl.US: U-I-51/06-5, 39/06-UPB1,
49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/07-ZPNačrt, 57/08ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12) *
8.
Zakon o vodah (Ur.l. RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZzdrI-A, 41/04-ZVO-1, 57/08, 57/12) *
9.
Zakon o zaščiti živali (Ur.l. RS, št. 43/07)
10. Zakon o mineralnih gnojilih (Ur.L. RS, št. 29/06, 90/12)
11. Zakon o motornih vozilih (Ur.l. RS, št. 106/10)
12. Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur.l. RS, št. 5/2013)
13. Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Ur.l. RS, št. 16/1995)
14. Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov
(Ur. l. RS, št. /2013)
15. Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Ur.l. RS, št. 4/2006)
16. Zakon o triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/2010)
17. Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/2005-UPB1, 90/2007,
102/2007)
* - neuradno prečiščeno besedilo
Program dela po zakonodajnih področjih
V spodnji podpoglavjih so predstavljene zakonske podlage, načrt dela, prednosten naloge in kriteriji
izbire nalog po posameznem zakonu.
5
Zakon o kmetijskih zemljiščih
Zakonske podlage
Krovni zakon je Zakon o kmetijskih zemljiščih v nadaljevanju ZKZ. Podzakonske podlage so:
Št.
Podzakonske podlage
1
Uredba o podrobnejših merilih za presojo, ali obdelovalec ravna kot dober gospodar (Ur.l. RS, št.
81/2002)
2
Pravilnik o registru melioracijskih skupnosti (Ur.l. RS, št. 3/2009, 50/2012)
3
Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (Ur.l. RS, št. 95/2004)
4
Pravilnik o podrobnejših pogojih za izvajanje javne službe upravljanja in vzdrževanja
hidromelioracijskih sistemov (Ur.l. RS, št. 10/2012)
5
Pravilnik o evidenci melioracijskih sistemov in naprav (Ur.l. RS, št. 3/2009)
6
Navodilo za izvajanje melioracij kmetijskih zemljišč (U.l. SRS, št. 22/1981)
7
Uredba o načinu izvajanja javne službe upravljanja in vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov
(Uradni list 95/2011)
8
Uredba o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskih zemljišč in gozdov (Uradni list RS, 6/1990, 6/96)
Načrt in obseg dela
Na področju, ki ga pokriva ZKZ kmetijska inšpekcija deluje na podlagi prijav, po uradni dolžnosti ter v
okviru načrtovanih akcij. Najbolj množične prijave so v preteklosti bile v zvezi z nasipavanjem,
odkopavanjem in zaraščenostjo kmetijskih zemljišč. Poleg tega so se prijave nanašale na gradnjo
enostavnih in drugih objektov na kmetijskih zemljiščih, odlaganju gradbenega materiala in smeti ter
drugi nenamenski rabi kmetijskih zemljišč. Prav tako se v tem sklopu nadzira namenska poraba
sredstev pri urejanju hidromelioracijskih sistemov. V letu 2014 se predvideva, da bo kmetijska
inšpekcija vodila naslednje postopke:
-
prijave in odstope drugih inšpekcij, krajinskih parkov ali drugi organov v javni upravi,
na podlagi delegiranih nalog s strani MKO,
na podlagi načrtovanih akcij in
na podlagi skupnih pregledov z inšpekcijo za okolje in gozdarstvo ter ostalimi inšpektorati.
Predvideva se skupno 2100 pregledov na terenu.
Na podlagi prijav po uradni dolžnosti
V letu 2014 se pričakuje, da se bodo prijave pojavljale čez celotno leto. Povečan obseg prijav se
pričakuje v obdobju od marca do decembra. Predvideva se približno 1800 pregledov na podlagi prijav
po uradni dolžnosti.
6
Na podlagi delegiranih nalog s strani MKO
V letu 2014 se predvideva 50 pregledov na področju hidromelioracijskih sistemov. Pregledala se bodo
izvedena vzdrževalna dela. Pregledi bodo potekali od januarja do marca, oziroma ko bo kmetijska
inšpekcija prejela seznam zavezancev za pregled s strani MKO.
Poleg pregleda hidromelioracijskih sistemov v letu 2014 se predvidevajo tudi kontrole izvedbe
agromelioracij. Pregledi se bodo izvajali na podlagi obvestil s strani MKO ali na podlagi prijav.
Predvideva se, da bo v letu 2014 opravljeno 30 kontrol agromelioracij, ki bodo razdeljena skozi celotno
leto.
Na podlagi načrtovanih akcij
Akcija odpravljanje zaraščenosti:
V letu 2014 se bo izvedla akcija v zvezi z zaraščenostjo kmetijskih zemljišč. Akcija bo potekala v prvi
polovici leta. Predvideva, se da bodo v akcijo vključeni inšpektorji iz lokalnih enot in izpostav ter drugih
enot. Vsak inšpektor bo pregledal do 20 primerov zaraščenih območij, skupaj 220 pregledov.
Na podlagi skupnih pregledov z inšpekcijo za okolje, vinarsko ter gozdarsko inšpekcijo in
ostalimi inšpektorati
Skupni pregledi se organizirajo v okviru urada ali na ravni regijske koordinacije inšpekcij. Glede na
potrebe in zahteve se oblikujejo in izvedejo posamezne akcije. V letu 2014 se predvideva okrog 5
skupnih akcij na področju degradacije oziroma zaraščanja kmetijskih zemljišč, kjer bo sodelovala tudi
kmetijska inšpekcija. Na podlagi pooblastil bodo nadzor zaraščanja vinogradov izvajali tudi vinarski
inšpektorji.
Kriteriji izbire nalog pri ZKZ
Prijave po uradni dolžnosti:
Kriteriji so naslednji:
-
glede na stopnjo ogroženosti za ljudi in okolje,
glede na časovno zaporedje prejetja prijave ali odstopa in
glede na velikost in težo posega.
Delegirane naloge s strani MKO (HMS, Agromelioracije)
Pri delegiranih nalogah s strani MKO kmetijska inšpekcija pridobi že končni seznam zavezancev za
pregled v obliki Programa vzdrževalnih del pri čemer ministrstvo določi kriterije za izbor HMS in
agromelioracij.
Načrtovana akcija
V letu 2014 se predvideva vsaj ena akcija v zvezi z odpravljanjem zaraščenosti. Pri akciji odpravljanje
zaraščanja kmetijskih zemljišč se bo izbralo ozko teritorialno območje na podlagi naslednjih kriterijev:
-
kjer se obseg zaraščenih kmetijskih zemljišč veča,
kjer je območje v krajinskem parku,
kjer je območje primerno za kmetijsko obdelavo.
7
Zakon o živinoreji
Zakonske podlage
Krovni zakon je Zakon o živinoreji v nadaljevanju Zživ. Podzakonske podlage so:
Št.
Podzakonske podlage
1
Pravilnik o metodah za merjenje in ocenjevanje lastnosti kopitarjev in metodah za
napovedovanje genetskih vrednosti za kopitarje Ur.l. RS, št. 125/2003
2
Pravilnik o metodah za merjenje in ocenjevanje proizvodnih in drugih lastnosti ter metodah
za napovedovanje genetskih vrednosti za čistopasemske in hibridne plemenske prašiče Ur.l.
RS, št. 94/2003
3
Pravilnik o metodah za merjenje in ocenjevanje proizvodnih in drugih lastnosti ter metodah
za napovedovanje genetskih vrednosti za čistopasemske plemenske ovce in koze Ur.l. RS, št.
94/2003
4
Pravilnik o metodah za merjenje in ocenjevanje proizvodnih in drugih lastnosti ter metodah
za napovedovanje genetskih vrednosti za čistopasemsko plemensko govedo Ur.l. RS, št.
94/2003
5
Pravilnik o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji Ur.l. RS, št. 90/2004
6
Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s
pridobivanjem in pripravljanjem živalskega semena za osemenjevanje Ur.l. SRS, št. 21/1981
7
Pravilnik o pogojih, pod katerimi se lahko daje živalsko seme v promet Ur.l. RS, št. 71/2000
8
Pravilnik o pogojih za odbiro, ocenjevanje in priznavanje ter vpis plemenskih kopitarjev v
rodovniško knjigo Ur.l. RS, št. 125/2003 (34/2004 popr.)
9
Pravilnik o pogojih za odobritev organizacij in priznanje drugih organizacij pri reji drobnice
Ur.l. RS, št. 94/2003
10
Pravilnik o pogojih za odobritev organizacij in priznanje drugih organizacij v govedoreji Ur.l.
RS, št. 94/2003
11
Pravilnik o pogojih za odobritev organizacij in priznanje drugih organizacij v konjereji Ur.l. RS,
št. 125/2003
12
Pravilnik o pogojih za odobritev organizacij in priznanje drugih organizacij v prašičereji Ur.l.
RS, št. 94/2003
13
Pravilnik o pogojih za odobritev vzrejališč čebeljih matic, testnih postaj in priznanje drugih
organizacij v čebelarstvu ter o pogojih glede reje in prometa s čebeljim plemenskim
materialom Ur.l. RS, št. 125/2003 (34/2004 popr.)
14
Pravilnik o pogojih za priznanje rejskih organizacij, ki vodijo ali ustanavljajo izvorno rodovniško
knjigo za plemenske kranjske čebele Ur.l. RS, št. 94/2003
15
Pravilnik o pogojih za priznanje rejskih organizacij, ki vodijo ali ustanavljajo register za hibridne
plemenske prašiče Ur.l. RS, št. 94/2003
8
16
Pravilnik o pogojih za priznanje rejskih organizacij, ki vodijo ali ustanavljajo rodovniško knjigo
za čistopasemske plemenske ovce in koze Ur.l. RS, št. 94/2003
17
Pravilnik o pogojih za priznanje rejskih organizacij, ki vodijo ali ustanavljajo rodovniško knjigo
za čistopasemske plemenske prašiče Ur.l. RS, št. 94/2003
18
Pravilnik o pogojih za priznanje rejskih organizacij, ki vodijo ali ustanavljajo rodovniško knjigo
za čistopasemsko plemensko govedo Ur.l. RS, št. 94/2003
19
Pravilnik o pogojih za priznanje rejskih organizacij, ki vodijo ali ustanavljajo rodovniško knjigo
za registrirane kopitarje Ur.l. RS, št. 125/2003 (34/2004 popr.)
20
Pravilnik o pogojih za razmnoževanje domačih živali Ur.l. RS, št. 51/2007
21
Pravilnik o pogojih za udeležbo kopitarjev na tekmovanjih ter zbiranju podatkov s tekmovanj
za kopitarje Ur.l. RS, št. 125/2003 (34/2004 popr.)
22
Pravilnik o pogojih za vpis čistopasemskega plemenskega goveda v rodovniško knjigo Ur.l. RS,
št. 94/2003
23
Pravilnik o pogojih za vpis čistopasemskih plemenskih ovc in koz v rodovniško knjigo Ur.l. RS,
št. 94/2003
24
Pravilnik o pogojih za vpis čistopasemskih plemenskih prašičev v rodovniško knjigo Ur.l. RS, št.
94/2003
25
Pravilnik o pogojih za vpis hibridnih plemenskih prašičev v register Ur.l. RS, št. 94/2003
26
Pravilnik o pogojih za vzrejo plemenskih ribjih jat in reprodukcijskih materiala, o pogojih za
uporabo plemenskih ribjih jat za razmnoževanje in o pogojih za promet z reprodukcijskim
materialom Ur.l. SRS, št. 21/1981
27
Pravilnik o poreklu za čistopasemske plemenske ovce in koze, njihovo seme, jajčne celice in
zarodke Ur.l. RS, št. 94/2003
28
Pravilnik o poreklu za čistopasemske plemenske prašiče, njihovo seme, jajčne celice in zarodke
Ur.l. RS, št. 94/2003
29
Pravilnik o poreklu za hibridne plemenske prašiče, njihovo seme, jajčne celice in zarodke Ur.l.
RS, št. 94/2003
30
Pravilnik o poreklu žrebčevega semena, jajčnih celic in zarodkov registriranih plemenskih
kopitarjev Ur.l. RS, št. 125/2003 (34/2004 popr.)
31
Pravilnik o sprejetju čistopasemskega plemenskega goveda za pleme Ur.l. RS, št. 94/2003
32
Pravilnik o sprejetju čistopasemskih plemenskih prašičev za pleme Ur.l. RS, št. 94/2003
33
Pravilnik o sprejetju hibridnih plemenskih prašičev za pleme Ur.l. RS, št. 94/2003
34
Pravilnik o sprejetju registriranih kopitarjev za pleme Ur.l. RS, št. 125/2003
35
Pravilnik o usposabljanju in strokovnem izpopolnjevanju na področju živinoreje Ur.l. RS, št.
50/2007
9
36
Pravilnik o zootehniških in genealoških pogojih za določene čistopasemske živali v prometu
Ur.l. RS, št. 26/2004
37
Pravilnik o zootehniških in genealoških pogojih za uvoz čistopasemskih plemenskih živali,
njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov iz tretjih držav Ur.l. RS, št. 125/2003 (34/2004
popr.)
38
Pravilnik o zootehniških in genealoških standardih za kopitarje Ur.l. RS, št. 125/2003 (34/2004
popr.)
39
Pravilnik o zootehniških pregledih določenih plemenskih živali, njihovega semena, jajčnih celic
in zarodkov v prometu na območju držav članic Evropske unije Ur.l. RS, št. 26/2004
40
Pravilnik o zootehniških standardih za čistopasemske plemenske ovce in koze Ur.l. RS, št.
94/2003
41
Pravilnik o zootehniških standardih za čistopasemsko plemensko govedo Ur.l. RS, št. 94/2003
42
Pravilnik o zootehniških standardih za plemenske prašiče Ur.l. RS, št. 94/2003
43
Pravilnik o zootehniških standardih za plemensko kranjsko čebelo Ur.l. RS, št. 94/2003
44
Pravilnik o identifikaciji in registraciji goved Ur.l. RS,št.16/2003
45
Pravilnik o identifikaciji in registraciji drobnice Ur.l. RS,št. 75/2010
46
Pravilnik o identifikaciji in registraciji prašičev Ur.l. RS, št. 4/2011
47
Uredba o izvajanju Uredbe Komisije (ES) št. 504/2008 o izvajanju direktiv Sveta 90/426/EGS in
90/427/EGS v zvezi z metodami za identifikacijo kopitarjev Ur.l.RS, št. 36/2009
48
Pravilnik o označevanju čebelnjakov in stojišč Ur.l. RS 117/2008
Načrt in obseg dela
Na področju Zživ ima kmetijska inšpekcija široka pooblastila. Pregledi se bodo osredotočali predvsem
na identifikacijo in registracijo živali, vpis podatkov v registre in preglede rejskih programov priznanih
in drugih rejskih organizacij. Skupno se predvideva 850 pregledov na podlagi tega zakona. V spodnjih
podpoglavjih so predvidene dejavnosti razdeljene po vrsti živali.
Drobnica
V letu 2014 se predvideva na področju reje drobnice naslednje preglede:
-
identifikacija in registracija drobnice,
Pregledi identifikacije in registracije drobnice bodo potekali celo leto na podlagi pridobljenega seznama
iz uradnih registrov imetnikov in rejnih živali.
Govedoreja
V letu 2014 se predvideva na področju govedoreje naslednje preglede:
-
identifikacija in registracija goveda,
pregled izvedenih ukrepov rejskega programa priznane rejske organizacije,
pregled dveh rejskih programov, priznanih rejskih organizacij.
10
Pregledi identifikacije in registracije goveda bodo poteki celo leto na podlagi pridobljenega seznama iz
uradnih registrov imetnikov in rejnih živali. Pregledi rejskih programov bodo potekali tudi čez celo leto.
Prašičereja
V letu 2014 se predvideva na področju prašičereje naslednje preglede:
-
identifikacija in registracija prašičev,
2 x letno, pregled vsaj petih osemenjevalnih središč in
1x letno, pregled vsaj treh pripustnih postaj
Pregledi identifikacije in registracije prašičev bodo potekali celo leto na podlagi pridobljenega seznama
iz uradnih registrov imetnikov in rejnih živali. Pregledi osemenjevalnih središč in testnih postaj bodo
potekali celo leto.
Kopitarji
V letu 2014 se predvideva na področju kopitarjev naslednje preglede:
-
identifikacija in registracija kopitarjev,
nadaljevanje pregleda rejskega programa priznanih rejske organizacije, ki je bila predmet
nadzora že v letu 2013
pregled rejskega programa priznane rejske organizacije,
izvedba akcije identifikacije in registracije kopitarjev.
Pregledi identifikacije in registracije kopitarjev bodo potekali celo leto, tudi na podlagi prijav.
Pregledi rejskih programov bodo potekali v drugi polovici leta.
Čebelarstvo
V letu 2014 se predvideva na področju čebelarstva naslednje preglede:
-
registracija in označenost stojišč,
pregledi pašnih redov.
Pregledi registracije in označenosti stojišč v sklopu sprejetega pašnega reda bodo potekali v prvi
polovici leta
Kriteriji izbire pregledov po Zživ
Pregledi identifikacije in registracije drobnice, goveda in prašičev se bodo izvajali na podlagi
pridobljenega seznama iz uradnih evidenc. Posamezen inšpektor si bo izbral kmetijska gospodarstva
za pregled, ki so na njegovem območju. Kriterij za izbiro pregleda so:
-
velikost črede,
ugotovitve iz preteklosti,
število visečih premikov,
Pregledi identifikacije in registracije kopitarjev se bodo izvajali na podlagi prijav ter na podlagi
organizirane skupne akcije.
11
Pregled registracije in označenosti stojišč in čebelnjakov se bodo izvajali na podlagi prej pridobljenega
seznama s strani informacijske službe Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Seznam
bo vseboval tiste čebelarje, ki niso sporočali svoje ali so sporočali pomanjkljivo število svojih čebeljih
družin.
Zakon o kmetijstvu
Zakonske podlage
Krovni zakon je Zakon o kmetijstvu (v nadaljevanju Zkme). Na podlagi tega zakona so bili sprejeti spodaj
navedeni podzakonski akti, pri katerih je v nadzor vključena tudi kmetijska inšpekcija. Skupno
planiramo 750 pregledov.
Podzakonski akti:
Št.
Podzakonski akti
1
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2007-2013 v letih 2010-2013 Ur.l. RS, št. 14/2010
2
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2007–2013 v letih 2011–2013 Ur.l. RS, št. 28/2011 (37/2011 popr.)
3
Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu Ur.l. RS, št. 113/2009
4
Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih
2011–2013 Ur.l. RS, št. 4/2011
5
Uredba o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja Ur.l. RS,
št. 45/2012
6
Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri
kmetovanju Ur.l. RS, št. 98/2011
7
Pravilnik o podrobnejših podatkih registra plačilnih pravic Ur.l. RS, št. 45/2010
8
Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka Ur.l. RS, št. 40/2011
9
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev Ur.l. RS, št. 1/2010
10
Uredba o izvajanju sheme šolskega sadja Ur.l. RS, št. 64/2012
11
Uredba o pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu Ur.l. RS, št. 84/2011
12
Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji Ur.l. RS, št.
61/2005
13
Uredba o določitvi programa javne svetovalne službe v čebelarstvu Ur.l. RS, št. 37/2010
14
Uredba o načinu in pogojih izvajanja javnih služb v živinoreji Ur.l. RS, št. 99/2008
15
Pravilnik o registraciji dopolnilnih dejavnosti na kmetiji Ur.l. RS, št. 79/2005
16
Pravilnik o metodah merjenja zemljišč in o tehničnih tolerancah meritev Ur.l. RS, št. 126/2008
12
17
Pravilnik o metodah za določanje kakovosti žit, ki so predmet intervencijskega nakupa Ur.l. RS,
št. 58/2001
18
Pravilnik o nalogah, pogojih in cenah storitev opravljanja javne službe v hmeljarstvu Ur.l. RS,
št. 45/2010
19
Pravilnik o podrobnejših pogojih za izvajanje javne službe upravljanja in vzdrževanja
hidromelioracijskih sistemov Ur.l. RS, št. 10/2012
20
Pravilnik o podrobnejših pogojih za izvajanje javne svetovalne službe v čebelarstvu Ur.l. RS, št.
38/2010
21
Pravilnik o pogojih in cenah storitev opravljanja javne službe za izvajanje strokovnih nalog v
proizvodnji kmetijskih rastlin za področje kakovosti oljčnega olja Ur.l. RS, št. 72/2010
22
Pravilnik o pogojih in nalogah opravljanja javne službe zdravstvenega varstva rastlin Ur.l. RS,
št. 34/2006
23
Pravilnik o tehničnih in organizacijskih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije za
kontrolo nad pridelavo in predelavo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil in
organizacije za kontrolo nad pridelavo integriranih kmetijskih pridelkov oziroma živil Ur.l. RS,
št. 113/2005
24
Pravilnik o usposabljanju za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki Ur.l. RS, št.
120/2003
25
Pravilnik o tržno informacijskem sistemu za trg govejega mesa (U.l. RS, št. 30/2009)
26
Pravilnik o tržno informacijskem sistemu za trg ovčjega mesa (U.l. RS, št. 30/2009)
27
Pravilnik o tržno informacijskem sistemu za trg prašičjega mesa (U.l. RS, št. 30/2009)
28
Pravilnik o tržno informacijskem sistemu za trg s svežim sadjem in zelenjavo (Ur. list RS, št.
10/04, 66/04)
Zaradi obsežnosti podzakonskih aktov je program dela na področju Zkmet razdeljen na posamezne
vsebinske sklope.
Ukrepi razvoja podeželja
Kmetijska inšpekcija bo nadzirala kmetijska gospodarstva in investicije izvedene na kmetijskih
gospodarstvih v okviru programa razvoja podeželja. Pregledi se bodo izvajali izključno na podlagi prijav
in odstopov s strani agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Neposredna plačila na površine
Načrt in obseg dela
Predvidevajo se pregledi pravilnosti vrisov in vpisov dejanske rabe v RKG. Pregledi se bodo vršili na
podlagi prijav s strani AKTRP in prijav fizičnih oseb. Predvideva se skupaj opravi 120 pregledov velikosti
GERK-ov v povezavi z vpisi v register.
13
Poleg tega se bo izvedlo tudi vzorčenje konoplje in pregledi maka na podlagi seznama s strani AKTRP
in prijav policije (predvidoma bo odvzetih 20 vzorcev). Pregledi se bodo opravljali od junija do oktobra.
Dopolnilne dejavnosti
Obseg in načrt dela
V letu 2014 se predvidevajo pregledi v okviru akcij, v okviru rednih pregledov in na podlagi prijav.
Predvideva se, da bo največ prijav v zvezi s prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov okoliških kmetij na
tržnicah. V letu 2014 se načrtujejo naslednje akcije:
Akcija nadzora prodaje in predelave kmetijskih pridelkov, medu, čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih
sadežev, gob in gozdnih sortimentov na kmetiji in izdelkov okoliških kmetij
Akcija bo potekala v času od januarja do marca. Nadzor bo razdeljen na način, da bodo v predvidenem
času pregledane kmetije po Sloveniji po vseh območnih enotah.
Pregled tržnic pa boi potekal v povezavi z drugimi pristojnimi organi za nadzor tržnic, predvsem TIRS in
UVHVVR kot nadzor pridelave in predelave kmetijskih pridelkov slovenskih kmetij.
Predvideva se 60 inšpekcijskih pregledov v obdobju od januarja do marca na vseh območnih enotah.
Akcija nadzora turizma na kmetiji in predelave kmetijskih pridelkov medu in čebeljih izdelkov, zelišč,
gozdnih sadežev in gob
Akcija bo potekala v dveh delih in sicer prvič v mesecu aprilu in maju, drugič pa v oktobru in novembru.
V nadzor bodo prednostno vključeni turizmi na kmetiji, ki do sedaj še niso bili nadzirani in opravljajo
tudi dejavnost predelave kmetijskih pridelkov. Poleg tega bodo v nadzor vključena tudi ostala
kmetijska gospodarstva, ki opravljajo dejavnost turističnih kmetij. Predvideva se pregled 60 turističnih
kmetij, tudi v sodelovanju z vinarsko inšpekcijo (vinotoč, osmice) in tržno inšpekcijo (nadzor po zakonu
o kmetijstvu).
Akcija nadzora prodaje cvetja in aranžmajev
Akcija bo potekala v mesecu oktobru in novembru. V nadzor bodo vključene lokacije na katerih se vrši
prodaja cvetja in aranžmajev v tem času in pri pridelovalcih cvetja.
Dejavnost se lahko opravlja z lastno pridelanim cvetjem oziroma okrasnimi rastlinami. Nadzor bo
izveden v oktobru in novembru v predvidenih 30 pregledih.
Nadzor pridobivanja in prodaje energije iz obnovljivih virov
Akcija bo potekala v mesecu juniju, juliju in avgustu. V nadzor bodo vključeni največji proizvajalci
energije, ki imajo dejavnost prijavljeno kot dopolnilno dejavnost na kmetiji Predpisana omejitev za to
dejavnost je uporaba do 1 MW nazivne moči kotla oziroma generatorja. Nadzor bo opravljen od junija
do avgusta 2014 v predvidenih 30 pregledih.
Nadzor storitev s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v
najem
Dejavnost je predpisano omejena na do 1.500 ur letno. Nadzor predpisanih omejitev je možen le po
oceni inšpektorja glede na to, da kmetiji ni treba voditi evidenc v ta namen. Nadzor bo opravljen v
novembru in decembru, predvidevamo 30 pregledov tudi skupaj z gozdarskimi inšpektorji..
14
Kontrola registrov kmetijskih gospodarstev
Obseg in načrt dela
Predvideva se nadaljevanje pregleda evidenc pridelovalcev oljčnega olja, skupaj 100 pregledov. Poleg
tega se načrtuje pregled pravilnosti vrisov in vpisov dejanske rabe v RKG. Pregledi se bodo vršili na
podlagi pridobljenega seznama s strani MKO. Osem inšpektorjev specialistov bo opravilo preglede na
150 kmetijskih gospodarstvih in sicer v obdobju od januarja do konec februarja ter od oktobra do
decembra tudi s pomočjo meritev GPS in vnosom sprememb rabe GERK v posebej prirejeno aplikacijo.
Na podlagi 141. člena zakona bodo kmetijski inšpektorji vršili administrativni pregled pravilnosti vpisa
v RKG tekom celega leta. Predvideva se dodatnih 200 pregledov.
Nove vsebine nadzora, ki jih prinaša sprememba zakona
Predvideva se dodatnih 50 pregledov na področju novih vsebin, ki jih prinaša zakon (kontaminacija
kmetijskih pridelkov zaradi onesnaževanj iz nekmetijskih virov, mlečne kvote, računovodske pisarne
in strojni krožki).
Nadzor delovanja organizacij z javnimi pooblastili
Načrt in obseg dela
V letu 2014 bo kmetijska inšpekcija opravila preglede izvajalcev tečajev varne vožnje s traktorji in
traktorskimi priključki. Opravilo se bo pet pregledov, ki bodo izvedeni v času, ko bodo dejansko tečaji
potekali.
Kriteriji za izbiro pregledov nadzora delovanja organizacij z javnimi pooblastili
Pregledi izvajalcev tečajev varne vožnje s traktorji in traktorskimi priključki bodo izbrani na podlagi
prijav oziroma na podlagi naključnega izbora.
Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov
Zakonske podlage
Krovna uredba je Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list
RS, št. 113/09, 5/2013 ) v nadaljevanju Nitratna direktiva. Podzakonske podlage je:
Št.
1
Podzakonski akt
Pravilnik za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Ur.l. RS, št. 130/2004)
Načrt in obseg dela
Na področju Nitratne direktive je kmetijska inšpekcija v preteklih letih opravljala preglede na podlagi
prijav in odstopov s strani drugih organov, lokalnih skupnosti in krajinskih parkov ter na podlagi
načrtovanih akcij. Tudi v letu 2014 se predvideva veliko število prijav, predvsem v spomladanskem,
poletnem in jesenskem času, ko je dejansko gnojenje najbolj intenzivno. Poleg tega bo kmetijska
inšpekcija vršila poostren nadzor nad uporabo digestatov iz bioplinarn na kmetijskih površinah.
Poostren nadzor se bo izvajal celo leto. V sklopu teh pregledov se predvideva tudi vzorčenje tal na
ostanke onesnaževal.
15
Predvideva se, da bo na tem zakonodajnem področju opravljenih približno 800 pregledov kmetijskih
gospodarstev.
Akcija ugotavljanja pravilnega gnojenja
Kmetijska inšpekcija bo v letu 2014 opravila poostren nadzor površin, ki se nahajajo ob vodnih zajetjih
pitne vode, vodotokih in jezerih. Predvideva se pregled približno 300 kmetijskih gospodarstev, ki
obdelujejo te površine. Pri poostrenem nadzoru se bodo preverili skladiščni prostori za živinska gnojila,
vodenje evidenc razvoza gnoja po površinah ter morebitnih gnojilnih načrtov. Akcija bo potekala od
meseca maja do začetka avgusta.
Kriteriji za izbiro pregledov po Nitratni direktivi
Ker se večina pregledov opravi na podlagi prijav v zvezi z skladiščnimi prostori za živinska gnojila,
gnojenjem in polivanjem digestata po kmetijskih zemljiščih, kmetijska inšpekcija nima posebej
razdelanih kriterijev za izbiro pregledov.
Pri izvedenih akcijah so kriteriji za izbor naslednji:
-
glede na stopnjo ogroženosti za ljudi in okolje,
glede na časovno zaporedje prejetje prijave ali odstopa in
glede na velikost in težo posega.
glede na kmetijske površine znotraj vodovarstvenih območij
Pri odvzemu vzorcev tal so kriteriji naslednji:
-
na podlagi analiznega izvida digestata,
na podlagi polite količine digestata ali drugih organskih ter mineralnih gnojil na enoto površine,
glede na gnojenje znotraj vodovarstvenih območij;
na podlagi drugih ugotovitev na terenu.
Zakon o varstvu okolja
Kmetijska inšpekcija je bila v letu 2012 pooblaščena tudi za delo na področju inšpekcije za okolje. Ker
se vsebine navezujejo na ZKZ se število pregledov večino beleži v poglavju, kjer je opisan ZKZ. Okvirno
se predvideva 50 pregledov, ki spadajo izključno v pristojnosti ZVO.
Zakonske podlage
Krovni zakon je Zakon o varstvu okolja v nadaljevanji ZVO. Na podlagi tega zakona so bili sprejeti spodaj
navedeni podzakonski akti, pri katerih je v nadzor vključena tudi kmetijska inšpekcija. Zaradi obsežnosti
podzakonskih aktov je program dela na področju ZVO razdeljen na posamezen podzakonski akt.
Št.
Podzakonski akti
1
Uredba o izrabljenih vozilih Ur.l. RS, št. 32/2011 (45/2011 popr), 56/2012 *
2
Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom
Ur.l. RS, št. 39/2010
3
Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata, Ur.l.
RS, št. 99/2013
4
Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu Ur.l. RS, št. 62/2008
16
5
Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (U.l. RS, št. 34/2008, 6172011)
6
Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne snovi Ur.l.
RS, št. 119/2006
7
Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo Ur.l. RS, št. 84/2006, 106/2006,
110/2007, 67/2011 *
8
Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih
odpadkov (v postopku sprejemanja).
9
Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode
in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (Ur.l. RS, št. 58/2011)
* - neuradno prečiščeno besedilo
Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu
Načrt in obseg dela
Kmetijska inšpekcija v letu 2014 namerava opraviti kontrolo vsake uporabe obdelanega blata na
kmetijskih površinah v smislu časovne omejitve uporabe travinja in prepovedi uporabe na zakonsko
določenih površinah.
Kriteriji za izbiro pregledov po Uredbi o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav
Na podlagi registra iz ARSA se bodo izvajali pregledi komunalnih čistilnih naprav, ki pripravljajo blato
prvega kakovostnega razreda in se uporabljajo na kmetijskih zemljiščih.
Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali
digestata
Načrt in obseg dela
Kmetijska inšpekcija bo v letu 2014 nadzorovala predelavo organskih odpadkov rastlinskega ali
živalskega izvora, ki so nastali na kmetijskih gospodarstvih ter vnos komposta ali pregnitega blata na
kmetijska zemljišča. Hkrati se predvideva nadzor prodaje organskih gnojil, ki vsebuje ŽSP, pridobljenih
iz bioplinarn ali kompostarn ter časovna prepoved (21 dni) izvajanja paše na kmetijskih površinah.
Večinski obseg nadzora bo potekal na podlagi prijav in v sodelovanju z Inšpekcijo za okolje. Dejanski
obseg dela bo odvisen od števila prijav.
Uredba daje pristojnosti kmetijski inšpekciji, da med drugim nadzira tudi gnojilne načrte na kmetijskih
gospodarstvih, ki so prejemniki bioplinske gnojevke, digestata, blata čistilnih naprav ali komposta. Prav
tako kmetijska inšpekcija preverja ali se na kmetijskih zemljiščih uporablja kompost ali digestat 1.
razreda kakovosti z več kot 20 % suhe snovi in največjim vnosom 8 t suhe snovi na hektar na leto v
povprečju petih let v tla.
V letu 2014 se načrtuje, da bo kmetijska inšpekcija opravila preglede vseh kmetij, ki uporabljajo
digestat ali kompost na kmetijskih zemljiščih.
17
Kriteriji za izbiro pregledov
Ker se bo večina pregledov opravila na podlagi prijav so kriteriji za obravnavo posameznih prijav
naslednji:
-
glede na stopnjo ogroženosti za ljudi in okolje,
glede na časovno zaporedje prejetje prijave ali odstopa in
glede na velikost in težo posega
glede na vodovarstvena območja.
Zakon o mineralnih gnojilih
Zakonske podlage
Krovni zakon je Zakon o mineralnih gnojilih (v nadaljevanju ZMing). Na podlagi tega zakona so bili
sprejeti spodaj navedeni podzakonski akti, pri katerih je v nadzor vključena tudi kmetijska inšpekcija.
Podzakonski akti:
Št.
Zakonske podlage
1
Pravilnik o kakovosti mineralnih gnojil (Ur.l. RS, št. 105/2006),
2
UREDBA (ES) št. 2003/2003 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. oktobra 2003 o
gnojilih (UL L 304, 21.11.2003) z vsemi spremembami (v nadaljevanju Uredba 2003/2003) *
* - neuradno prečiščeno besedilo
Načrt in obseg dela
Nadzor po tej zakonodaji obsega vzorčenje na kakovost in označenost mineralnih gnojil in mineralno
organskih gnojil. Poleg tega se izvaja nadzor označenosti organskih gnojil, ki vsebujejo ŽSP v prometu.
Predvidoma bo opravljenih 200 pregledov mineralnih gnojil v prometu. V mesecu marcu se predvideva
še odvzem 20 vzorcev mineralnih in mineralno organskih gnojil s poudarkom na ekoloških gnojilih.
Preglede in odvzem vzorcev bodo opravljali štirje kmetijski inšpektorji.
Kriteriji za izbiro pregledov po Zakonu o mineralnih gnojilih
Poudarek vzorčenja bo na gnojilih proizvajalcev in distributerjev, pri katerih so v letu 2013 analize
pokazale pomanjkljivosti in pa pregledi v prodajalnah, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti v letu 2013.
Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi
rastlinami
Zakonske podlage
Št.
Zakonske podlage
1
Uredba o določitvi prispevka za pridelavo gensko spremenjenih rastlin in odškodnin za
nenamerno prisotnost gensko spremenjenih organizmov v gensko nespremenjenih rastlinah
in pridelkih Ur.l. RS, št. 12/2010 (84/2010 popr.)
2
Uredba o podrobnih ukrepih za pridelavo gensko spremenjene koruze Ur.l. RS, št. 12/2010
18
3
Pravilnik o registru pridelovalcev gensko spremenjenih rastlin Ur.l. RS, št. 97/2010
4
Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja s področja pridelave in ravnanja z
gensko spremenjenimi rastlinami Ur.l. RS, št. 6/2011
Načrt in obseg dela
Na podlagi navedenega zakona je pristojnost kmetijske inšpekcije odvzem vzorcev kmetijskih rastlin
zaradi preverjanja prisotnosti GSO. Kmetijska inšpekcija bo izvajala monitoring za ugotavljanje
morebitne prisotnosti GSO v posevkih.
V letu 2014 se planira odvzem 7 vzorcev zelenih delov koruze oziroma pšenice, oljne ogrščice ali soje,
v času vegetacije na prisotnost GSO.
Kriteriji za izbiro pregledov po Zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi
kmetijskimi rastlinami
Kriteriji za izbiro površin za vzorčenje so naslednji:
-
velikost posameznih GERK-ov,
velikost skupnih njivskih površin kmetijskih gospodarstev in
morebitna spornost uporabljenega semenskega materiala.
Zakon o vodah
Zakonske podlage
Št.
Zakonske podlage
1.
Zakon o vodah (Ur.l. RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrI-A, 41/04-ZVO-1, 57/08, 57/12)
2.
Uredba o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za območja občin Šmartno
ob Paki, Polzela in Braslovče Ur.l. RS, št. 98/2011
3.
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane Ur.l. RS, št. 49/2008,
72/2012
4.
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja Ur.l. RS, št.
59/2007, 32/2011
5.
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja Ur.l.
RS, št. 59/2007, 32/2011
6.
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja,
Limbuške dobrave in Dravskega polja Ur.l. RS, št. 24/2007, 32/2011
7.
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Selniška dobrava Ur.l. RS, št.
72/2006, 32/2011
8.
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja Ur.l. RS,
št. 120/2004, 7/2006, 1/2012, 44/2012
19
9.
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice
Ljubljane Ur.l. RS, št. 115/2007 (9/2008 popr.), 65/2012
10. Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jezersko
Ur.l. RS, št. 24/2012
11. Uredba o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve
ukrepom vodovarstvenega režima (Uradni list RS, št. 5/2010, 102/2010)
12. Uredba o načinu izplačevanja in merilih za izračun nadomestila za zmanjšanje dohodka iz
kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima (U.l. RS, št.
105/2011, 64/2012)
Uredbe o VVO za vodna telesa vodonosnikov
Obseg in načrt dela
Sprejete uredb o VVO kmetijsko inšpekcijo pooblaščajo pri posrednem varstvu virov pitne vode pred
onesnaženjem iz kmetijstva (FFS in gnojenje) in nadzor vodonosnikov ter varovalnih pasov rek in jezer.
Predvideva se odvzem 60 vzorcev tal v dveh ponovitvah, skupaj torej 120 vzorcev na ostanke FFS,
nitrate in težke kovine ter morebitna ostala onesnaževala na vodovarstvenih območjih. 40 vzorcev na
VVO I bo analiziranih tudi na 26 aktivnih snovi, ki jih državne uredbe prepovedujejo na najožjih VVO. V
obdobjih časovnih prepovedi gnojenja se nadzira tudi omejitev gnojenja na VVO in priobalnih pasovih.
Vzorčenje bi potekalo v dveh ponovitvah in sicer prvič v aprilu in drugič junija. Prav tako bo odvzetih
7 vzorcev tal, gnojenih z digestatom. Pri nadzoru se bo kmetijska inšpekcija povezala z okoljsko in
zdravstveno inšpekcijo.
Kriteriji za izbiro pregledov in vzorčenja
Kriteriji za izbiro pregledov so naslednji:
-
nepravilnost iz preteklih let,
lega površine, glede na vodna zajetja in vodna telesa (VVO 1, priobalni pasovi rek),
morebitna uporaba digestata iz bioplinarn.
Uredba o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijstva zaradi ukrepov
na VVO
Kmetijska inšpekcija posreduje zavezancu, to je izvajalcu javne službe oskrbe s pitno vodo, ki upravlja
vodni vir, za katerega je določen vodovarstven režim na najožjem vodovarstvenem območju, podatke
o pravnomočnih inšpekcijskih odločbah zaradi kršitev vodovarstvenega režima ali zaradi neustrezno
obdelanega GERK-a na posameznem najožjem vodovarstvenem območju za upravičence, ki so v roku
do 31. marca za tekoče leto oddali zahtevke in izpolnjujejo pogoje glede:
-
vpisa kmetije v RKG,
da imajo vsaj 0,1 hektar kmetijskih zemljišč v uporabi na najožjem območju VVO I.
20
-
da nimajo težav v skladu s smernicami o podjetjih v težavah in zakona o insolventnosti podjetij
Obseg in načrt dela
Poroča se o številu pravnomočnih inšpekcijskih ali prekrškovnih odločbah v primeru nedovoljenega
gnojenja ali uporabe FFS na najožjih vodovarstvenih območjih kot določa uredba. Hkrati se o
prekrškovnih odločbah obvešča tudi agencijo, pristojno za kmetijske trge zaradi kršitev iz naslova
navzkrižne skladnosti. Takih primerov ni več kot 10 na leto.
Kriteriji za poročanje
Kriteriji za poročanje so določeni v 13. členu uredbe o načinu izplačevanje in merilih za izračun
nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom
vodovarstvenega režima, torej se poroča o vseh kršiteljih, tudi povratnikih, ki prejemajo nadomestila,
a ne spoštujejo omejitve rabe gnojil in pesticidov na VVO I območju oziroma imajo neobdelane GERKe na teh območjih.
Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov
Zakon še ni operativen glede sistema financiranja, manjkajo tudi izvedbeni akti.
Zakon o triglavskem narodnem parku
Načrt in obseg dela
Na podlagi 63. člena tega zakona, kmetijski inšpektorji izvajajo kontrolo o postaviti obor in ribogojnic
na območju parka in izvajanje paše živali na območju parka. Pregledi se bodo vršili večinoma na podlagi
prijav. V mesecu juniju in juliju bo kmetijska inšpekcija opravila kontrolo območja, glede paše živali
izven območja predvidenega za pašo.
Kriteriji za izbiro pregledov po zakonu o TNP
Kriteriji za izbiro pregledov so naslednji:
-
neposredna ogroženost ljudi in okolja,
glede na časovno zaporedje prejetje prijave ali odstopa in
glede na velikost in težo posega.
Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju
Načrt in obseg dela
Kmetijska inšpekcija bo opravljala poostren nadzor kurjenja in sežiganja ostankov kmetijskih rastlin na
kmetijskih zemljiščih v času, ko je za posamezno območje razglašena velika ali zelo velika požarna
ogroženost in v drugih sušnih obdobjih. Poostren nadzor se bo opravljala v sklopu rednega delu na
terenu ter na podlagi prijav in na podlagi odstopov. Kmetijska inšpekcija sodeluje z inšpektoratom za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, policijo in gozdarsko inšpekcijo.
21
Kriteriji za izbiro pregledov po Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju
Kriteriji za izbiro pregledov so naslednji:
- neposredna ogroženost ljudi in okolja,
- glede na časovno zaporedje prejetje prijave ali odstopa in
- glede na velikost in težo posega
- razglašena stopnja požarne ogroženosti v naravnem okolju.
Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju
Načrt in obseg dela
Kmetijska inšpekcija bo po tej uredbi nadzirala prepoved vožnje, ustavljanja, parkiranja ali organiziranja
vožnje z vozili na motorni pogon in s kolesi v naravnem okolju, zlasti na kmetijskih zemljiščih. Pregledi
se bodo vršili pri rednem delu na terenu, ob organiziranih akcijah in na podlagi prijav in odstopov.
Sodelujemo z gozdarsko, lovsko in okoljsko inšpekcijo ter policijo.
Kriteriji za izbiro pregledov po Uredbi o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju
Kriteriji za izbiro pregledov so naslednji:
- neposredna ogroženost ljudi in okolja,
- glede na časovno zaporedje prejetje prijave ali odstopa in
- glede obseg prekrška (organizirana vožnja s strani podjetja ali posameznika).
Zakon o motornih vozilih
Načrt in obseg dela
Na podlagi 67. člena Zakonom o motornih vozilih je kmetijska pooblaščena za nadzor nad traktorji pri
opravljanju kmetijskih in gozdarskih del zunaj cestnega prometa. Nadzor obsega varnostne elemente
na traktorjih. V letu 2014 bo kmetijska inšpekcija v okviru akcije rednega nadzora v drugi polovici leta
izvedla tudi preglede traktorjev oziroma varnostnih elementov na traktorjih. V akcijo bo zajeto 20
kmetijskih gospodarstev.
Kriteriji za izbiro pregledov po Zakonu o motornih vozilih
Posebnih kriterijev za izbiro pregledov po tem zakonu pregledov kmetijska inšpekcija ne predvideva.
Pregledi se bodo vršili skupaj z ostalimi rednimi pregledi na kmetijskih gospodarstvih..
Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč
Načrt in obseg dela
Na podlagi pripravljenega seznama s strani Uprave za zaščito in reševanje, (v nadaljevanju Uprava) se
predvideva, da bo kmetijska inšpekcija v letu 2014 opravila nadzor nad upravičenostjo zahtevkov za
22
povrnitev škode zaradi suše v letu 2013. Predvideva se, da se bo v prvi polovici leta pregledalo 150
zahtevkov.
Kriteriji za izbiro pregledov
Na podlagi seznama, ki ga bo pripravila Uprava za zaščito in reševanje, bo kmetijska inšpekcija izbrala
zahtevke z najvišjo vrednostjo denarnega nadomestila.
Program vzorčenja za leto 2014
V spodnji preglednici je predstavljen program vzorčenja kmetijske inšpekcije za leto 2014.
Vzorčenje
Na kaj analiziramo
Število
vzorcev
Potrebna
sredstva
Tla - VVO- FIKSNI DEL
Dušik (N)
60
32.000,00
prepovedani FFS iz Uredb VVO
60 x
120
težke kovine
60
gnojene
površine
digestatom – FIKSNI DEL
z N, težke kovine,
onesnaževala
PAH
in
2
=
ostala
7
3.000,00
Mineralna
gnojila
in na vsebnost deklariranih elementov in
mineralno organska gnojila
morebitno prisotnost težkih kovin
20
3.500,00
Konoplja – FIKSNI DEL
THC
20
9.000,00
zelene rastline – FIKSNI DEL
prisotnost GSO rastlin - soobstoj
7
1.000,00
Tla – VVO - VARIABILNI DEL
Dušik (N), prepovedani FFS iz uredb VVO,
težke kovine
10
Konoplja - VARIABILNI DEL
THC, prijave Policije
5
Nasipanja: ugotavljanje ustreznosti za
uporabo na kmetijskih zemljiščih pri
Zemljina - VARIABILNI DEL
uvedbi agromelioracij
5
Kemične analize onesnaženosti tal s
Degradirana
kmetijska kemičnimi substancami, ki zavirajo rast
zemljišča – VARIABILNI DEL
rastlin
5
zeleni
deli
rastlin
VARIABILNI DEL
– Kemične analize onesnaženosti rastlin s
kemičnimi substancami
5
SKUPAJ
6.000,00
2.500,00
3.000,00
3.000,00
3.000,00
66.000,00
23
VINARSKA INŠPEKCIJA
UVOD
Program dela je sestavljen v skladu z veljavno zakonodajo in razpoložljivimi finančnimi sredstvi.
Evropska zakonodaja:
-
-
-
-
-
-
Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih
trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode ("Uredba o enotni SUT")
Uredba Komisije (ES) št. 607/2009 z dne 14. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za
izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi
označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega
sektorja
Uredba Komisije (ES) št. 606/2009 z dne 10. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za
izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 glede kategorij proizvodov vinske trte, enoloških
postopkov in z njimi povezanih omejitev
Uredba Komisije (ES) št. 436/2009 z dne 26. maja 2009 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe
Sveta (ES) št. 479/2008 glede registra vinogradov, obveznih prijav ter zbiranja informacij za
spremljanje trga, dokumentov, ki spremljajo prevoz proizvodov, in evidenc, ki se vodijo v vinskem
sektorju
Uredba Komisije (ES) št. 555/2008 z dne 27. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje
Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine
s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju
Uredba Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis
in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih
pijač iz vinskih proizvodov
Uredba Sveta ES št. 579/2012 o spremembi Uredbe ES št. 607/2009, ki določa nekatera pravila za
izvajanje Uredbe Sveta ES št. 479/2008
Mednarodni sporazumi Evropske Skupnosti s tretjimi državami, ki urejajo zaščito poimenovanj vin
in medsebojno priznavanje enoloških postopkov in sredstev
Nacionalna zakonodaja:
-
-
Zakon o vinu (ZVin, Uradni list RS, št. 105/06, 90/2012-ZdZPVHVVR in 111/2013)
Pravilnik o označevanju in embalaži vina (Ur.l. RS, št. 37/2010)
Pravilnik o kletarski evidenci in spremnih dokumentih za promet z vinom (Ur.l. RS, št. 96/2009)
Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja - Bizeljčan (Ur.l. RS, št.
22/2009, 59/2009)
Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin (Ur.l. RS, št. 88/2008, 5/2009)
Uredba o ureditvi trga z vinom (Ur.l. RS, št. 69/2008, 77/2008, 27/2009, 6/2012)
Pravilnik o višini stroškov za izdelavo predhodnega mnenja o ustreznosti elaborata, ki določa naziv
PTP, za spremljanje dozorevanja grozdja, za mnenje o ustreznosti količine in kakovosti grozdja za
pridelavo vrhunskega vina ZGP, za izdelavo 3 izotopskih analiz in za dodatno izobraževanje
pokuševalcev (Ur.l. RS, št. 31/2008, 104/2009)
Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja - teran (Ur.l. RS, št. 16/2008)
Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja - Metliška črnina in Belokranjec
(Ur.l. RS, št. 5/2008)
Pravilnik o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru (Ur.l. RS, št. 49/2007)
Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina (Ur.l. RS, št. 16/2007, 62/2009)
24
-
-
-
-
Pravilnik o načinu jemanja vzorcev vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina ter vzorcev enoloških
sredstev za analize in postopku z odvzetimi predmeti (Ur.l. RS, št. 94/2005)
Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, o dovoljenih tehnoloških
postopkih in enoloških sredstvih za pridelavo vina in o pogojih glede kakovosti vina, mošta in drugih
proizvodov v prometu (Ur.l. RS, št. 43/2004, 127/2004, 112/2005)
Pravilnik o razdelitvi vinogradniškega območja v Republiki Sloveniji, absolutnih vinogradniških
legah in dovoljenih ter priporočenih sortah vinske trte (Ur.l. RS, št. 69/2003, 31/2004, 117/2004);
ne velja od: 05.06.2007, razen določb prvega do četrtega odstavka 6. člena in prvega odstavka 13.
člena
Pravilnik o imenovanju pokuševalcev in pooblaščene organizacije za preizkušanje pokuševalcev in
organoleptičnih sposobnosti kmetijskih inšpektorjev (Ur.l. RS, št. 69/2001, 87/2001 popr.)
Navodilo o fizikalno kemijskih analizah grozdnega mošta in vina (Ur.l. RS, št. 43/2001)
Pravilnik o postopku in načinu ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Ur.l.
RS, št. 32/2000, 99/2001)
Pravilnik o imenovanju pokuševalcev in pooblaščene organizacije za preizkušanje pokuševalcev in
organoleptičnih sposobnosti kmetijskih inšpektorjev (Ur.l. RS, št. 69/2001, popr. 87/2001)
Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja - cviček (Ur.l. RS, št. 3/2000,
101/2000 Skl.US: U-I-228/00, 96/2001 Odl.US: U-I-228/00-34, 66/2004)
Pravilnik o kontroli kakovosti grozdja v času trgatve (Ur.l. RS, št. 68/1999, 79/2000, 69/2001)
Pravilnik o minimalnih pogojih za promet z nevstekleničenim namiznim vinom z geografskim
poreklom in vinskim moštom v gostinskih obratih (Ur.l. SRS, št. 18/1977, 1/1981)
Pravilnik o načinu in postopku jemanja vzorcev vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina ter
jemanja vzorcev enoloških sredstev za analize (Ur. L. SRS, št. 13/1980)
Pravilnik o označevanju vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Ur.l. SRS, št. 18/1977, 24/1977
popr., 10/1978, RS, št. 40/2001, 112/2005); ne velja od: 23.12.2005, razen določb 13. člena, 22.
člena in 3. odstavka 24. člena
Pravilnik o vsebini programov dela, spremembah programov dela in poročilih organizacij
proizvajalcev vina (Uradni list RS, št. 9/09)
ZAPOSLENI
Inšpekcija
Število
zaposlenih
Število FTE
Vinarska inšpekcija
13
11,1 - skupaj z vodjo vinarske inšpekcije
LABORATORIJI URADNEGA NADZORA
Področje
VINARSTVO
Naziv laboratorija
1. Kmetijski inštitut Slovenije, Hachuetova 17, Ljubljana
2. Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, Vinarska ulica 14,
Maribor
25
3. Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Pri hrastu 18,
Nova Gorica
4. Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, Šmihelska
cesta 14, Novo mesto
5. Andreja Brglez s.p., Enološko svetovanje Analiza,
Rajšpova ulica 16, Ptuj (ni akreditiran)
VZORČENJE VINA IN ENOLOŠKIH SREDSTEV
Planiran je odvzem 140 vzorcev vina in 30 enoloških sredstev. Predviden strošek analiz je 44.760,00
EUR, od tega 25.000,00 EUR fiksnega dela in 19.760,00 variabilnega dela.
Področje
Vrsta analize
-
KAKOVOST
VARNOST VINA
IN
VARNOST VINA
-
ENOLOŠKA SREDSTVA
-
Število
analiz
Alkohol v vol%
Relativna gostota pri 20°C
Reducirajoči sladkor v g/l
Skupni ekstrakt v g/l
Skupna kislina, računana kot vinska
kislina v g/l
Prosta žveplasta kislina v mg/l
Skupna žveplasta kislina v mg/l
Organoleptična ocena vzorcev
Strokovno mnenje
Vsebnost bakra v mg/l
Glicerol v g/l
Histamin v mg/l
120
120
120
120
120
Ohratoksini
Pesticidi
Kloramfenikol
Analiza vsebnosti bakra v enoloških
sredstvih
Analiza koncentracije žveplaste kisline za
enološko uporabo
Analize bentonita za enološko uporabo
Analiza suhih aktivnih kvasovk za
enološko uporabo
Analiza hrane za kvasovke
Analiza encimov
15
15
5
2
120
120
120
120
120
120
30
2
3
10
10
3
STRATEŠKI CILJI
Cilji dela vinarske inšpekcije sledijo strateškim ciljem vlade, razmeram na trgu in rezultatom
inšpekcijskih pregledov iz preteklih let. Ti pa so:
Preprečevanje sive ekonomije na področju vinarstva, kjer želimo
o Povečati delež ocenjenega vina v prometu
o Povečati delež vina v prometu, ki bo identično s priloženo oceno o cenitvi
o Povečati delež vpisanih vinogradov v RPGV
26
o Povečati delež pridelovalcev, ki prijavljajo pridelek in zaloge vina
o Povečati delež vina v prometu, ki ga bodo spremljale predpisane listine
Povečati delež pridelovalcev, ki vodijo predpisane evidence
Zmanjšati število nepravilnih deklaracij vina v prometu
Vzpostaviti sistematični nadzor nad spoštovanjem določb dobre higienske prakse pri
pridelovalcih
Povečati obseg sodelovanja z ostalimi inšpekcijami, zlasti DURS, TIRS in IRSD
MERILA ZA OPRAVLJANJE INŠPEKCIJSKEGA POSTOPKA IN
ODVZEM VZORCEV
Intenzivnost in vrsta inšpekcijskega postopka ter merilo za odvzem vzorcev je analiza tveganja, ki je
sestavljena iz naslednjih parametrov:
obseg proizvodnje (prijava pridelka)
velikost pridelovalca (velikost vinograda, ki ga obdeluje pridelovalec oziroma količina
odkupljenega grozdja pri polnilcih)
število izdanih odločb o primernosti za promet s strani pooblaščenih organizacij
sezonsko in krajevno pojavljanje v prometu
nov proizvajalec ali distributer na slovenskem trgu
zdravju nevarna aktivna snov v enološkem sredstvu,
postopki ravnanja z vinom
strokovna merila (pri pridelavi grozdja: pridelovalno območje, letnik, sorta, količina
pridelka grozdja po trti, čas in način trgatve; v pridelavi vina: način predelave grozdja,
alkoholno vrenje, nega in zorenje vina, stekleničenje vina; v prometu vina: oblika ponudbe
glede na polnitev, pogoji hrambe)
ugotovljene nepravilnosti v obdobju zadnjih 5 let
INŠPEKCIJSKI PREGLEDI
Registracija vinogradov v RPGV
Opis stanja
Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo in okolje je v Register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV)
vpisanih 16.000 ha vinogradov, pridelek se redno prijavlja iz 13.000 ha, na podlagi letalskih posnetkov
pa se ocenjuje, da je v Sloveniji cca 18.000 ha vinogradov.
Naloga vinarske inšpekcije je, da se delež vpisanih vinogradov v RPGV čim bolj približa deležu posajenih
Program dela
Vsak inšpektor mora v skladu s programom dela vsak mesec preveriti 20 površin, ki po orto foto
posnetkih izkazujejo možnost posajenega vinograda. Kadar gre v naravi dejansko za vinograd, mora
inšpektor z upravnim postopkom poskrbeti za vpis vinograda v register.
Na leto bo tako preverjenih okrog 1500 parcel.
Prijava pridelka in zalog v RPGV
Opis stanja
Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo in okolje v RPGV do roka, to je do 20. novembra, prijavi pridelek
grozdja, mošta in vina okrog 60 % pridelovalcev. Od vpisanih 27.000 pridelovalcev je bilo v letu 2012
27
več kot 1764 takih, ki obdelujejo več kot 0,3 hektarja vinogradov in niso do roka prijavili pridelka
grozdja, mošta in vina. Manjših pridelovalcev od 0,3 ha v inšpekcijskih postopkih zaradi pomanjkanja
časa in omejenih resursov nismo pozvali za vpis prijave pridelka. Delež pridelovalcev, ki prijavljajo
zaloge je še manjši.
Program dela
Zaradi spremembe Zvin bodo nadzor nad prijavo pridelka in zalog in s tem uvedbo upravnih postopkov
prevzele Upravne enote. Inšpektorji bomo uvedli samo prekrškovne postopke. Kriterij bodo
pridelovalci, ki kljub pozivu UE še vedno ne bodo prijavili pridelka oziroma zalog.
Število uvedenih postopkov bo odvisno od odziva pridelovalcev.
Pridelava mošta, vina in drugih proizvodov ter uporaba enoloških postopkov
in sredstev
Opis stanja
Poleg uporabe enoloških postopkov in sredstev zajema nadzor na tem področju tudi obveznost
vodenja kletarske evidence. ZVin dovoljuje uporabo le predpisanih enoloških postopkov in enoloških
sredstev pri pridelavi vina. Določa tudi obveznost predhodnega obveščanja vinarskega inšpektorja o
uporabi določenih enoloških postopkov in sredstev (obogatitev, slajenje, popravek kisline). Vsebine in
način obvestila minister še ni predpisal. Zato še veljajo določbe 11. člena Pravilnika o pogojih, ki jih
mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, o dovoljenih tehnoloških postopkih in enoloških
sredstvih za pridelavo vina in o pogojih glede kakovosti vina, mošta in drugih proizvodov v prometu
(Uradni list RS, št 43/04, 127/04, 112/05), po katerih pooblaščene organizacije za spremljanje
dozorevanja grozdja izdajo dovoljenje za obogatitev drozge ali mošta, kadar klimatski pogoji in
zdravstveno stanje grozdja to zahtevajo. Pooblaščene organizacije izdajo dovoljenje za posamezno
sorto v določenem vinorodnem okolišu ali ožjem pridelovalnem območju, oz. izdajo individualno
dovoljenje pridelovalcem, če ti nameravajo obogatiti več kot 10.000 l pridelka ali obogatiti s postopkom
z delnim zgoščevanjem.
Glede vodenja kletarske evidence inšpektorji ugotavljajo, da jo zadovoljivo vodijo večji pridelovalci, pri
manjših pa opažajo pomanjkljivosti, predvsem pri evidentiranju prodaje vina.
Program dela
Kletarska evidenca zagotavlja sledljivost in varnost v pridelavi vina.
Vsak inšpektor mora v skladu s programom dela vsak mesec preveriti 6 pridelovalcev, pri katerih se bo
kontrolirala uporaba Smernic dobre higienske prakse, v okviru katerih se bo preverila tudi kletarska
evidenca in odvzelo 40% vzorcev.
Po vsebini nadzora pridelave mošta, vina in drugih proizvodov ter uporabe enoloških postopkov in
sredstev bo opravljenih 400 pregledov.
Promet z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi
Opis stanja
Promet z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi so po ZVin vsi postopki po končani pridelavi
grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, ki nastanejo s skladiščenjem, razen skladiščenja za lastno
porabo pridelovalca, s prevozom, razdeljevanjem in prodajo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov.
28
Za promet se šteje tudi ponudba vina v gostinskih obratih, vinotočih, na turističnih kmetijah, vinskih
cestah in druge oblike neposredne ponudbe mošta in vina končnemu potrošniku.
Prepovedan je promet z moštom, vinom in drugimi proizvodi:
- ki so pridelani iz grozdja vrst trte, ki niso Vitis vinifera ali ki niso križanec med Vitis vinifera
in drugo vrsto rodu Vitis;
- ki so pridelani iz grozdja medvrstnih križancev z vrsto Vitis vinifera, če so bili pridelani v
Republiki Sloveniji;
- ki so ponarejeni; ponarejeni mošt ali vino je moštu ali vinu podobna pijača, ki jo povprečen
potrošnik lahko zamenja, ker je narejena iz ene ali več naslednjih snovi:
o umetnih snovi, z vretjem ali brez njega (umetno vino),
o umetnega vina, pomešanega z vinom,
o ostankov pridelave vina ali žganja (kakršni so tropine, usedlina ali droži),
o sadežev, ki niso vinsko grozdje;
- ki so pokvarjeni (bolno vino zaradi delovanja mikrobov);
- ki so z napako (zaradi fizikalno-kemičnih procesov ali sprejema tujih snovi);
- ki so pomanjkljivi (prenizka ali previsoka vsebnost sestavin);
- ki ne ustrezajo predpisani kakovosti;
- ki so neocenjeni, če je ocena zanje obvezna;
- ki so obdelani z nedovoljenimi enološkimi postopki in sredstvi;
- katerih dejanske lastnosti oziroma geografsko poreklo ne ustreza označenim;
- ki so pridelani z nedovoljenim mešanjem grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov,
pridelanih na območju držav članic Evropske unije, z grozdjem, moštom, vinom in drugimi
proizvodi, pridelanimi zunaj tega območja, ali z mešanjem grozdja, mošta vina in drugih
proizvodov, pridelanih v različnih vinorodnih conah, kakršne določajo predpisi Evropske
unije, ki urejajo določitev le teh;
– ki jih ne spremljajo listine države pridelovalke ali listine, izdane na podlagi listine države
pridelovalke;
- ki so pridelani v poskusih, za katere ni izdano dovoljenje
- ki niso označeni v skladu s predpisi.
Najtežji del nadzora predstavlja nadzor nad prometom neoriginalno polnjenega vina pri pridelovalcih,
saj po Zvin ni predpisana dovoljena meja za domačo porabo. Pri tovrstnih nadzorih se uporablja meja
iz zakona o trošarinah, ki dovoljuje porabo 230 l vina na polnoletnega družinskega člana.
Program dela
Promet z vinom se posredno nadzira z vzorčenjem, s kontrolo kletarske evidence pri nadzoru pridelave.
Kot samostojni nadzor prometa bo vsak inšpektor na mesec opravil 6 inšpekcijskih pregledov v
gostinskih obratih, vinotočih, na turističnih kmetijah, vinskih cestah ali drugi obliki neposredne
ponudbe mošta in vina končnemu potrošniku, kjer se bodo preverili tudi računi o dobavi vina. V
primeru ugotovljenih nepravilnosti, se bo zadeva odstopila DURSu. Skupaj se po vsebini nadzora
prometa planira 400 inšpekcijskih pregledov.
V času trgatve se bo vršil nadzor nad prometom z grozdjem skupaj s policijo.
Enološka sredstva v prometu
Opis stanja
ZVin določa, da smejo enološka sredstva vsebovati le dovoljene aktivne snovi, določene s predpisi
Evropske Skupnosti, ki urejajo enološka sredstva. Določa tudi, da sme pridelovalec mošta, vina in
drugih proizvodov uporabiti originalno pakirana enološka sredstva, neoriginalno pakirana enološka
29
sredstva pa le, če jih prodajajo za to usposobljene osebe. Prodajalec enoloških sredstev ne sme
prodajati sredstev, ki jim niso priložena ustrezna in jasna navodila v slovenskem jeziku.
Program dela
Planira se odvzem 30 enoloških sredstev iz prometa, pri katerih se bo preverila vsebnost aktivne snovi
oziroma skladnosti z deklaracijo ter označitve
Označevanje mošta, vina in drugih proizvodov
Opis stanja
ZVin določa, da se za označevanje mošta, vina in drugih proizvodov (na etiketah, embalaži, dokumentih
in reklamnem gradivu, pri ponudbi končnemu potrošniku) uporabljajo le predpisane označbe in
embalaža. To dvoje potrošnika ne sme zavajati v zmoto glede geografskega porekla, kakovosti,
sestavin, sort grozdja, morebitnih odlikovanj, pridelovalcev, posebnih postopkov pridelave ter drugih
lastnosti mošta, vina in drugih proizvodov.
V splošnem se pri označevanju vin opaža napredek, vendar inšpektorji še vedno ugotavljajo
nepravilnosti v zvezi z uporabo geografskih označb in tradicionalnih izrazov in navedbo nekaterih
obveznih oznak na vinski etiketi.
Skladno z Zakonom o javni rabi slovenščine mora biti tudi vino, pridelano izven Slovenije pri prodaji na
območju Slovenije, na etiketi označeno v slovenskem jeziku. Pri tem se na prodajnih policah opaža
nepravilna navedba oznak kakovosti tujih vin, saj distributerji tradicionalne izraze, ki so zaščiteni za
vina pridelana v Sloveniji uporabljajo tudi za tuja vina oziroma tradicionalne izraze na etiketah tujih vin
direktno prevajajo v slovenski jezik.
Program dela
Nadzor označevanja dela se običajno opravlja istočasno z vzorčenjem vina, kjer se podrobno preveri
tudi deklaracija. Izjemoma predstavlja nadzor označevanja vina samostojne inšpekcijske preglede,
razen v primeru usmerjenih nadzorov (nadzor označevanja penin in nadzor izdaje računov). Pri
odvzemu 200 vzorcev vina se tako planira 200 pregledov označevanja vina.
Kontrola pooblaščenih organizacij
Opis stanja
V skladu z določbami Pravilnika o postopku in načinu ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz
grozdja in vina (Uradni list RS, št. 32/00, 99/01) imajo vinarski inšpektorji pooblastila, da preverjajo
potek ocenjevanja pridelkov in proizvodov, vzorčenje in hranjenje. Ocenjevanje pridelkov in
proizvodov obsega naslednje zaporedne faze, ki se kontrolirajo pri inšpekcijskih postopkih:
-
naročilo naročnika ali zahtevek,
vzorčenje vzorca za oceno,
preveritev podatkov o geografskem poreklu iz registra pridelovalcev grozdja in vina ali iz
certifikata države izvoznice,
organoleptično oceno vzorca,
izdajo odločbe o ocenitvi vzorca.
Program dela
30
Vsak inšpektor bo opravil 5 inšpekcijskih pregledov kontrole pooblaščenih organizacij. Tako se v letu
2014 skupaj po tej vsebini predvideva 5o pregledov.
Kontrola izkrčitve vinogradov
Opis stanja
Pregled se opravlja zaradi nadzora nad izkrčitvijo vinograda, na podlagi katere je stranki dodeljena
pravica za ponovno posaditev vinograda, kot to določa 81. člen Uredbe komisije (ES) št. 555/2008 o
določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino
glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o
izvajanju nadzora v vinskem sektorju.
Program dela
Pregledi se opravijo na podlagi obvestila MKO. V skladu z Uredbo je potrebno na kraju samem preveriti
5% izkrčenih vinogradov.
Inšpekcijski nadzori s pooblastilom kmetijske inšpekcije
Opis stanja in program dela
Zaradi kadrovske stiske in velikega obsega dela kmetijske inšpekcije, bodo v letu 2014 vinarski
inšpektorji dobili pooblastilo za delo kmetijskih inšpektorjev.
Po Zakonu o kmetijskih zemljiščih bodo vinarski inšpektorji prevzeli nadzor nad zaraščenostjo trajnih
nasadov. Inšpekcijski pregledi bodo uvedeni na podlagi prijav in v okviru nadzora registracije
vinogradov v RPGV.
V okviru Uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji Ur.l. RS, št.
61/2005 se planira nadzor, skupaj s kmetijsko inšpekcijo, tistih turističnih kmetij, ki tržijo tudi vino. V
letu 2014 bodo inšpekcijski pregledi potekali v smislu nadzora vina v pristojnosti vinarske inšpekcije,
nadzora določil uredbe pa v pristojnosti kmetijske inšpekcije. V letu 2015 bodo vinarski inšpektorji v
celoti prevzeli nadzor nad določili uredba pri tistih turističnih kmetijah, ki se ukvarjajo izključni ali med
drugim tudi s trženjem vina.
Po obeh zakonskih podlagah se planira do 100 pregledov.
Sodelovanje z ostalimi inšpekcijami
Vinarska inšpekcija in DURS bosta v letu 2014 opravila skupne nadzore nad davčnimi zavezanci iz
področja vinarstva, kjer bo DURS uparil podatke o obračunu DDV in pridelani količini vina. Podatke o
pridelavi bo posredovala vinarska inšpekcija iz Registra pridelovalcev grozdja in vina.
TIRS in vinarska inšpekcija bosta sodelovali pri nadzoru računov o dobavi in prodaji vina v prometu in
v smislu odstopa zadev, če se bodo ugotovile kršitve, ki spadajo v pristojnost tržne inšpekcije (delo na
črno, neizdajanja računov, nespoštovanje delovnega časa).
Z delovno inšpekcijo bo vinarska inšpekcija sodelovala v smislu odstopa zadev, če se bo pri nadzoru
določil Zakona o vinu in njegovih podzakonskih aktih ugotovilo zaposlovanje na črno.
31
GOZDARSKA INŠPEKCIJA
Strateški cilji
Učinkovit inšpekcijski nadzor predpisov, ki nalagajo obveznosti gozdarski inšpekciji, udejanjen na
osnovi nadzora:
-
izvajanja sečenj, gojitvenih in varstvenih ter drugih del v gozdovih;
izvora lesa v prometu na osnovi prevoznih dokumentov, ki morajo spremljati les;
nadzor subjektov, ki dajejo na trg gozdno lesne sortimente;
nedovoljene vožnje, nabiranja gliv v gozdu in nabiranja drugih gozdnih sadežev;
posegov v gozd in gozdni prostor;
izvora in kakovosti gozdnega reprodukcijskega materiala ter prometa z njim;
karantenskih in drugih nadzorovanih škodljivih organizmov v gozdu in v gozdnih drevesnicah;
poseka in prodaje okrasnih drevesc;
nadzor del, ki so sofinancirana iz proračuna RS.
Pravna podlaga:
Materialni predpisi
-
-
Uredba EU št. 995/2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in
lesne proizvode
Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 - Odl. US, 56/99 - ZON, 67/02, 110/02 - ZGO1, 115/06 - ORZG40, 110/07, 8/10 - ZSKZ-B in 106/10, 63/13)
Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu (Uradni list RS, št. 58/02, 85/02 - popr., 45/04 ZdZPKG in 77/11)
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/07 - uradno prečiščeno besedilo in
36/10)
Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo in 58/12)
Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru1, 32/08 - Odl. US in 8/10 - ZSKZ-B)
Zakon o planinskih poteh (Uradni list RS, št. 61/07)
Zakon o varstvu okolja ((Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 28/06 Skl. US,
49/06 - ZMetD, 66/06 - Odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12 in
57/12)
Zakon o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 - Odl. US in 17/08)
-
Zakon o rudarstvu (Uradni list RS, št. 61/10, 62/10 - popr., 76/10 in 57/12)
-
Uredba o varstvu samoniklih gliv (Uradni list RS, št. 57/98, 56/99 - ZON, 41/04 - ZVO-1 in 58/11)
Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju Uradni list RS, št. 16/95, 28/95, 56/99 ZON, 35/01 in 41/04 - ZVO-1)
Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 4/06)
Uredba o zavarovanih prosto živečih glivah (Uradni list RS, št. 58/11)
-
-
Procesni zakoni
-
Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07-UPB1)
Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo,
105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08 in 8/10)
Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13)
32
V primeru suma kaznivega dejanja uničevanja gozda podajo gozdarske inšpektorice oziroma inšpektorji
(v nadaljnjem besedilu: inšpektorji) okrožnemu državnemu tožilstvu predlog za uvedbo postopka
zaradi suma kršitve 340. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 95/04 uradno prečiščeno besedilo, 55/08 - KZ-1 in 5/09 - Odl. US).
Naloge:
Redni pregledi:
-
-
-
Nadzor usposobljenosti izvajalcev del v gozdovih:
o vse izvajalce, ki so se pojavili pri ugotovljenih kršitvah v inšpekcijskih postopkih,
o večja sečišča – odločbe ZGS več kot 100 m³ - nadzor izvajalcev teh sečišč,
o nadzor koncesionarjev.
Nadzor izvora lesa in lesnih proizvodov v prometu.
Nadzor subjektov, ki dajejo na trg gozdno lesne sortimente.
Nadzor uresničevanja določil uredbe o varstvu samoniklih gliv in uredbe o prepovedi vožnje
z vozili v naravnem okolju – inšpektor nameni letno najmanj 2 dni nadzoru uresničevanja
določil uredb v času pričakovanih kršitev določil, o katerih mora biti 1 dan ob asistenci policije
na svojem ali na katerem koli drugem območju.
Kontrola vzdrževanja gozdnih prometnic – 1 nadzor v skladu z opomnikom v priročniku.
Kontrola gozdnogojitvenih del sofinanciranih iz proračuna RS – 5 nadzorov.
Nadzor poseka in prodaje okrasnih dreves.
Nadzor izvajalcev del v gozdovih in nadzor izvora lesa in lesnih proizvodov v prometu se bo izvajal preko
celega leta. V zimskem in jesenskem času se bo povečal nadzor izvora lesa s koordiniranimi akcijami s
Policijo in CURS. Nadzor izvajalcev del v gozdovih se bo vršil tudi ob podpori CURS in v sodelovanju z
IRSD, davčno in tržno inšpekcijo.
Nadzor nabiralništva v gozdovih in nadzor nedovoljenih voženj z vozili v naravnem okolju se bo
kombiniral v času največjih možnih kršitev v poletnih mesecih in v jeseni – tudi ob koncih tedna. Nadzor
prodaje okrasnih dreves se bo vršil od 10. 12. 2014 do konca leta.
Kontrolni pregledi:
kontrola del v gozdovih in dokumentacije za ta dela v privatnih in državnih gozdovih, kontrola ukrepov
za varstvo gozdov, kontrola porabe proračunskih sredstev za vzdrževanje gozdnih prometnic in
gozdnogojitvenih del v gozdovih.
Gozdarska inšpekcija bo v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin v gozdarstvu, v letu
2014 posebej pozorna na ugotavljanju prisotnosti naslednjih bolezni in škodljivcev:
- virus Plum pox potyvirus - šarka
- bakterije Erwinia amylovora (Burrill) Winslow et al. – hrušev ožig;
- glive vrst Eutypella parasitica – Javorov rak, Gibberella circinata Nirenberg & O’Donnell –
gliva, ki se pojavlja na Portugalskem na rodu Pinus, Phytophthora ramorum Werres, de
Cock & Man in't Veld in Phytophthora kernoviae - Fitoftorna sušica vejic, Chalara fraxinea,
Mycosphaerella pini;
- žuželke Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu – Kostanjeve šiškarice in žuželke iz rodu
Anoplophora, zlasti vrsti Anoplophora chinensis in Anoplophora glabripennis- škodljivi
organizem, ki se prenaša z lesom, običajno na paletah iz Kitajske.
- Borova ogorčica - Bursaphelenchus xylophilus
33
Izredni pregledi:
inšpekcijsko delo pri ugotovljenih kršitvah zakonskih in podzakonskih določil po uradni dolžnosti ali na
podlagi prijav državljanov.
Načrt dela v številkah:
V letu 2014 načrtujemo zaradi predvidenih upokojitev še nekoliko manjši obseg opravljenega dela kot
v letu 2013. Težišče dela gozdarskih inšpektorjev se bo občutno prevesilo v nadzor izvora lesa in lesnih
proizvodov v prometu in v nadzor izvajalcev del v gozdovih, medtem ko bo nadzor ostalih področij
zaradi zmanjšanega števila inšpektorjev in dodatnih nalog v skladu z zakonodajo, pomanjkljiv.
Število inšpekcijskih zadev – 600
Število prekrškovnih postopkov – 180
Število opravljenih ur izven rednega delovnega časa – 100
Število načrtovanih pregledov s policijo – 30
Število načrtovanih pregledov s carinsko upravo - 20
Razpoložljivi kadri:
Ob upoštevanju obremenjenosti inšpektorjev, ki opravljajo gozdarsko in lovsko inšpekcijo v razmerju
60:40 in dveh vodij območnih enot ugotavljamo, da je gozdarskih inšpektorjev 11,8 Fte.
Tabela: Enote in izpostave inšpektorata
Enote IRSKGH
Izpostave
IRSKGH
Kranj
Število inšpektorjev
FT
1
Radovljica
Ljubljana
1
1
Kočevje
0.6
Grosuplje
1
Kamnik
1
Novo mesto
0.5
Brežice
0.6
Nova Gorica
Koper
Postojna
Celje
1
0.6
Mozirje
1.3
Dravograd
Maribor
Sl. Bistrica
Ptuj
Murska Sobota
Murska Sobota
0.5
1
0.7
34
Sedež inšpektorata
Načrt dela in izobraževanj za gozdarsko inšpekcijo v letu 2014
Termin
Število
udeležencev
Predvideni
stroški EUR
Gozdarski študijski dnevi
April - Maj 2014
14
2.000
Mednarodni sejem gozdarstva
Junij - Avgust 2014
2
400
15
400
Število
udeležencev
Predvideni
stroški EUR
2
750
5
600
Individualna izobraževanja – v April - September
okviru UA ali izven
10
1.000
Seminarji v okviru dvodnevnih September 2014
sestankov
15
400
Seminarji v okviru dvodnevnih Junij 2014
sestankov
Termin
ZGRM tujina
(Euforgen)
–
sodelovanje Junij, September
Strokovno izobraževanje v okviru
gozdarstva in državne uprave
Maj - November
Skupaj
5.550
Finančni načrt za leto 2014 - Gozdarska inšpekcija
Proračunska postavka
Materialni
stroški
izobraževanje in redno delo
Znesek
EUR
Namen
5.550
* - Glej zgornjo tabelo
Analize
Certifikati…
2.600
2.800
Izvršbe…
8.700
Za primer potrebe
Vzdrževanje
računalniškega
programa
Silvaspec in dodelava šifrantov
2.200 - Izvedeniška mnenja
6.500 - Izvršbe odločb - vsaj do septembra, po
tem datumu, če ne bo realizacije, predlagam
prerazporeditev drugam
10.300 - Vzdrževanje programa Silvaspec
skupaj z lovsko inšpekcijo
1.000 - Nadgradnja paketa za delovanje GPS
Investicije…
13.200
35
1.900 - Nabava zaščitnih čevljev, čelad, busol,
padomerov
Skupaj
32.850
36
LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA
Določitev vsebin programa z natančno opredelitvijo merljivih ciljev in njihovih vsebin 2014 – lovska in
ribiška inšpekcija.
Cilji programa
Nadzor izvajanja koncesijskih pogodb pri upravljavcih lovišč in ribiških okolišev – 5 %
upravljavcev. Nadzor bo razporejen preko celega leta.
Izvajanje upravnih ukrepov (odločbe) na področjih z povečanim obsegom škod od divjadi.
Sodelovanje pri ocenah škod, sodelovanje z ZGS pri izvajanju ukrepov.
Nadzor izvajanja lovsko gojitvenih načrtov in ribiško gojitvenih načrtov – sodelovanje pri 40%
pregledov, ki jih opravijo komisije za pregled odvzema po LD, pregled 100% letnih poročil o
izvajanju ukrepov pri RD in izvajanju odvzema pri upravljavcih lovišč. Nadzor na tem področju
se bo opravljal v obdobju januar – maj.
Nadzor izvajanja gospodarskega ribolova – pregled dovoljenj za gospodarski ribolov pri vseh
aktivnih gospodarskih ribičih, pregled opreme in orodja dovoljene za izvajanje gospodarskega
ribolova pri 60% aktivnih gospodarskih ribičih. Povečan nadzor v obdobju maj – september
zaradi nadzora ulova majhne pelagične ribe. Nadzor se opravlja preko celega leta ob izhodu s
službenim plovilom predvidoma 70 dni na leto.
Nadzor prodaje rib in ribiških proizvodov – tehtanje v skladu z programom, ki ga je potrdila
evropska komisija, poudarek v obdobju maj – september zaradi povečanega ulova majhne
pelagične ribe v tem obdobju. Pregled pri vseh grosistih vsaj 1x letno, 70% ostalih subjektov
(ribarnice, trgovine…).
Sprotno reševanje prijavljenih nepravilnosti na področju lovstva in ribištva.
-
-
-
-
Pravna podlaga
-
Zakon o divjadi in lovstvu (Uradni list RsS št. 16/2004, 17/2008)
Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS št. 61/2006)
Zakon o morskem ribištvu (Uradni list RS št. 115/2006)
Uredba on spremljanju ulova in prodaji ribiških proizvodov (Uradni list RS št. 54/2008)
Uredba o določitvi prekrškov za kršitve določb Uredb Skupnosti s področja skupne ribiške
politike (Uradni list RS št. 141/2006)
Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS št. 96/2004)
37
Naloge
Število pregledov - cca 1000, obseg pregledov naj bi se nekoliko znižal glede na število pregledov v
letu 2013. Vprašanje vzorčnega tehtanja ostaja še vedno odprto, saj še ni potrditve EU komisije o
spremembi oz. zmanjšanju števila vzorčenj glede na leto 2013, saj se je bistveno zmanjšal obseg
ribolova majhne pelagične ribe. Zato upravičeno pričakujem popravljen oz. prilagojen program
vzorčnega tehtanje glede na količino ulovljenih rib. Zaradi izvajanja vzorčnega tehtanja se obseg dela
na ostalih področjih nadzora prodaje rib in ribiških proizvodov zmanjšuje. Prav tako se v letu 2014
zmanjša število lovskih inšpektorjev za dva inšpektorja in sicer že od začetka leta oz od začetka meseca
aprila dalje, zaradi česar pričakujem manjši obseg nadzora na področju lovstva. Zaradi česar se na
področju dela lovske inšpekcije zmanjšuje tudi delež splošnih pregledov po lovskih družinah in zaradi
obremenjenosti inšpektorjev z ostalim delom, predvsem inšpektorjev, ki imajo dvojna pooblastila –
lovska in gozdarska. Izvedeno bodo vsi pregledi na podlagi podanih prijav lovski ali ribiški inšpekciji.
Število prekrškovnih postopkov - cca 180 : še vedno pričakujemo večje število prekrškovnih ukrepov
kot upravnih. Na področju dela lovske in ribiške inšpekcije inšpektorji pri svojem delu ugotavljajo že
izvršena dejstva, ki se jih ne da odpraviti ali vrniti v prvotno stanje – odstrel, odlov…Zaradi tega se
veliko postopkov začne in konča z prekrškovnim postopkom in upravni postopek sploh ni uveden.
Pričakujemo sicer zmanjševanje števila prekrškovnih postopkov tako na področju dela lovske inšpekcije
kot na področju dela ribiške inšpekcije, glede na število prekrškovnih postopkov v letu 2013.
Število opravljenih ur izven rednega delovnega časa - 700 ; glede na naravo dela lovske in ribiške
inšpekcije je to minimalno število ur, v katerih bi lahko opravili nujne inšpekcijske preglede
(kategorizacija, ribiška tekmovanja, gospodarski ribolov ponoči, izvajanje lova v nočnem času, izvajanje
skupnih lovov), Dejavnost ki jo nadzira lovska in ribiška inšpekcija se izvaja v glavnem v popoldanskem
času, sobotah ali nedeljah, zato je občasna prisotnost inšpektorja v tem času potrebna. Število ur dela
izven običajnega delovnega časa želimo zmanjšati na minimum, žal pa ugotavljamo, da se vsako leto
povečuje. Nadzor društev je v rednem delovnem času dostikrat otežena oz. se z upravljavci lovišč in
ribiških okolišev težko dogovorimo za nadzor v običajnem delovnem času.
Število načrtovanih pregledov s policijo - 10 : prvenstveno na področju lovske inšpekcije. Skupni
nadzor se izvaja pri nadzoru izvajanja skupnih lovov in pri nadzorih lova ponoči oz. pri sumih izvajanja
krivolova. Število skupnih nadzorov se bo verjetno povečalo tudi zaradi skupnega dogovora o
sodelovanju pri nadzoru delovanja lovskih strelišč, v teh primerih gre predvsem za sodelovanje z
inšpekcijo za notranje zadeve.
Na področju ribištva je sodelovanje predvsem pri nadzoru izvajanja ribolova na morju
Število dni izobraževanja inšpektorjev - 8 delovnih dni. Izobraževanja naj bi se udeležili vsi lovski in
ribiški inšpektorji. Izobraževanje naj bi potekalo na osnovi internega prenosa znanja z minimalno
udeležbo zunanjih izvajalcev. Zaradi specifičnosti dela lovskih in ribiških inšpektorjev bomo poskušali
organizirati izobraževanje tudi s področja dokaznega postopka.
Število dni izobraževanja, ki ga izvajajo inšpektorji - 8 delovnih dni. Izobraževanje lovskih in ribiških
čuvajev. Pravilno izvajanje čuvajske službe pomeni tudi bolj učinkovito delo inšpekcijski služb, ki so
38
mnogokrat odvisne od dela čuvajev, zato je tovrstno izobraževanje s strani inšpektorjev nujno
potrebno.
Razdelitev dela:
-
-
redni in kontrolni pregledi naj bi obsegali 40% planiranega obsega del na področju lovske
inšpekcije. Na področju sladkovodnega ribištva naj bi bil ta delež nekoliko manjši, predvidoma
okoli 60%. Na področju morskega ribištva pa naj bi se gibal okoli 90%. Ti deleži ostajajo na ravni
razdelitve dela iz predhodnega leta, prizadevanje inšpekcije bo, da se delež planiranih
pregledov poveča in da se vsako let zmanjšuje delež pregledov na podlagi prijav.
Inšpekcijsko delo na podlagi prijav: na področju lovstva naj bi bilo v obsegu 50% načrtovanega
dela, na področju sladkovodnega ribištva okoli 45%. Na področju morskega ribištva okoli 10%.
10% dela lovske inšpekcije naj bi opravili zaradi izrednih posegov. Na področju sladkovodnega
ribištva naj bi izredni primeri pomenili 5% dela inšpekcije.
Število pregledov, prekrškovnih postopkov in razdelitev dela je podano na podlagi podatkov iz
preteklih let.
Postopki pri izvajanju inšpekcijskega dela
-
-
-
-
-
-
Določitev subjektov nadzora na področju dela lovske inšpekcije:
Na podlagi razpoložljivih podatkov komisije za kategorizacijo odvzema: odvzem v nasprotju z
sprejetim planom odvzema glede na količino in strukturo odvzema, neustrezna priprava in
posredovanje materialnih dokazov komisiji, neustrezno vodenje evidenc.
Razpoložljivih podatkov informacijski sistemov, ki so na voljo – Lisjak…: nepravilno vodenje
evidenc v nasprotju z pravilnikom, ustrezno vpisovanje škodnih primerov in iskanj z psi
krvosledci v skladu z ustreznim pravilnikom, izvajanje koncesijske pogodbe, ustrezno število
lovskih čuvajev.
Podatkov komisij za oceno škode, ki delujejo na področju posameznih LUO in podatku samih
oškodovancev: ponavljajoči upravljavci lovišč, ne sodelovanje upravljavcev pri oceni škod, ne
posredovanje zapisnikov o cenitvah škodnih primerov, ne izplačevanje že ocenjenih škod.
Posredovani podatki s strani MKO: izvajanje koncesijske pogobe – plačilo, ostalo
Določitev subjektov nadzora na področju dela ribiške inšpekcije – sladkovodno ribištvo:
Na podlagi informacij pridobljenih s strani Zavoda za ribištvo – ribiški kataster: izvajanje
sprejetih ribiških načrtov – odstopanja pri vlaganjih, odstopanja pri izvajanju ribolovnih dni.
Pravočasno posredovanje podatkov za potrebe ribiškega katastra.
Pridobljene informacije z ostalih informacijskih sistemov RibKat..: ustrezno načrtovanje,
drstišča, gojitveni potoki, izvajanje elektro ribolova.
Podatki posredovani s strani MKO: izvajanje koncesijske pogodbe, ustrezno število ribiških
čuvajev.
39
-
-
Določitev subjektov nadzora na področju dela ribiške inšpekcije – morsko ribištvo:
Gospodarski ribiči: na podlagi podatkov o številu vodenih ladijskih dnevnikov in količini ulova.
Podatke posreduje MKO. Na podlagi podatkov o spremembi motorjev ribiških plovil ali
spremembi ribolovnega orodja. Podatke posreduje MKO.
Mesta prodaje: grosisti - inšpekcijski pregled se opravi pri vseh poznanih subjektih vsaj enkrat
letno.
Vzorčno tehtanje ulova na podlagi načrta, ki ga je za Slovenijo odobrila EU komisija.
Merjenje ribiških mrež pri ribičih, ki lovijo majhne pelagične ribe (5 plovil z ulovom več kot
2000 kg), eno plovilo letno glede na količino ulova.
Razpoložljivi kadri
Upoštevaje obremenjenost inšpektorjev, ki opravljajo lovsko inšpekcijo samo na področju lovstva ali
tudi na drugih inšpekcijah , dejansko opravlja inšpekcijo na področju lovstva (polna obremenjenost -8
ur - FTE) 5,6 inšpektorjev do 3.4.2014, kasneje se z upokojitvijo zmanjša na 5,2.
Na področju sladkovodnega ribištva je polno zasedena samo s področja sladkovodnega ribištva ena
inšpektorica, en inšpektor opravlja nadzor tudi na področju lovstva (50%) in en inšpektor na področju
kmetijstva (80%). Dejansko opravlja inšpekcijo na področju sladkovodnega ribištva 1,5(FTE)
inšpektorja.
Na področju morskega ribištva opravljata nadzor 3 inšpektorji s polnim delovnim časom.
Tabela: Pregled zasedenosti
enota
Koper
Nova
gorica
Kranj
Ljubljana Novo
mesto
Celje
UGI
MB
MS
FTE
lov. inšp. 0
40% do 80%
3.4.2014
240%
70%
110%
20%
0
0
5,6
do
3.4.2014 po
tem datumu
5,2
rib.inšp. 0
slad.
0
0
100%
0
50%
0
0
0
1,5
rib.inšp. 2 x 100% 0
morje
0
0
1
0
0
0
0
3
3,4 FTE
1,7 FTE 1,6 FTE
0,2
0
0
10,1
skupaj
2 FTE
0,4 FTE 0,8 FTE
do
3.4.2014
FTE
FTE – zasedenost delovnega mesta za poln delovni čas
Dejavnost se bo izvajala preko celega leta, posebne komunikacijske podpore glede na predvidene
naloge ne predvidevamo. Odgovorna oseba za izvedbo programa v okviru IRSKO je Igor Simšič.
40
INŠPEKCIJA ZA OKOLJE IN NARAVO
OSNOVNI NAČRT NADZORA INŠPEKCIJE ZA OKOLJE IN NARAVO
Načrtovanje je proces postavljanja ciljev in definiranje ustreznih poti in potrebnih aktivnosti za uspešno
doseganje zastavljenega. S čim bolj natančnim in časovno pravočasnim načrtovanjem (več)letnega dela
lahko zagotavljamo učinkovit, transparenten in odgovoren način dela.
S spremembo Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, štev. 92/13) je zakonsko določena priprava
programa nadzora, sprejetega za tri leta. Program dela mora vsebovati obrate večjega tveganja za
okolje (SEVESO), zavezance za ravnanje z odpadki ter naprave, ki povzročajo onesnaževanje večjega
obsega (IED zavezanci).
Inšpekcija za okolje in naravo se že nekaj let sooča s problemom pomanjkanja števila inšpektorjev, s
katerim bi lahko opravili vse predpisane naloge na eni strani in strokovno zelo raznoliko in obsežno
zakonodajo na drugi strani. Ugotavljamo, da z obstoječo kadrovsko zasedbo ni možno zagotavljati
inšpekcijskega nadzora na vseh področjih, za katera zakoni in podzakonski predpisi pooblaščajo
inšpektorje za okolje. Navedena ugotovitev je bila glavno vodilo pri pripravi večletnega programa dela
Inšpekcije za okolje in naravo za obdobje 2014 - 2016. Pri tem smo upoštevali izhodišča zakonodaje in
Nacionalnega programa varstva okolja, Načrta upravljanja z vodami, zahteve evropske zakonodaje, ki
terja poročanje ter ugotovitve inšpekcijskega nadzora v preteklih letih. S ciljem osredotočiti se na
pomembne stvari, smo izvedli razvrstitev povzročiteljev onesnaževanja v tri različne kategorije. Cilj te
razvrstitve je zagotoviti reden inšpekcijski nadzor tistih onesnaževalcev, ki glede na svojo velikost in
vrsto dejavnosti predstavljajo tveganje za okolje. Prioritete smo določili posameznim področjem
nadzora, kjer smo kot kriterij upoštevali predvsem poročevalske obveznosti do Evropske Komisije (v
nadaljevanju EK), odprte postopke EK proti RS ter ugotovitve in priporočila Računskega sodišča, katera
so bila izpostavljena pri zadnjih izvedenih revizijah na področjih okolja in vod.
V skladu s potrjenim kadrovskim načrtom Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju
IRSKO) bo v obdobju 2014 - 2016 naloge inšpekcijskega nadzora izvajalo 50 (to je število po OE)
inšpektorjev in 5 nadzornikov, ki imajo vsi predpisano ustrezno izobrazbo in so strokovno usposobljeni
tudi za izvajanje nalog prekrškovnega organa.
PRISTOJNOSTI NADZORA IN DELOVNA PODROČJA
V skladu z Uredbo o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/03 in spremembe) delovna
področja Inšpekcije za okolje in naravo določajo naslednji predpisi:
-
Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) (Uradni list RS, št. 41/04 z vsemi spremembami);
Zakon o vodah (ZV-1) (Uradni list RS, št. 67/02 z vsemi spremembami);
Zakon o ohranjanju narave (ZON) (Uradni list RS, št. 56/99 z vsemi spremembami);
Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO) (Uradni list RS, št. 67/02 z vsemi
spremembami);
podzakonski akti, izdani na podlagi zgoraj navedenih zakonov.
Inšpekcijski nadzor bomo v obdobju 2014 - 2016 izvajali na naslednjih področjih dela:
-
Kakovost zraka;
Ravnanje z odpadki;
Vode - Kakovost voda, emisije snovi v vode, urejanje voda in gospodarjenje z njimi;
Varstvo narave;
Kemikalije in gensko spremenjeni organizmi;
41
-
Industrijsko onesnaževanje in tveganja;
Hrup;
Elektromagnetno sevanje;
Svetlobno onesnaževanje.
Glede na dejstvo, da vsako od zgoraj naštetih področij ureja več predpisov, smo prioritete določili tudi
posameznim področjem dela in sicer I. prioriteta pomeni najbolj pomembno področje. Vsebinski
seznam področij dela s prioritetami za obdobje 2014 – 2016 je v prilogi 1 tega načrta.
IZHODIŠČA
Za obdobje 2014 – 2016 si je Inšpekcija za okolje in naravo določila naslednje cilje:
-
izboljšati kakovost dela na področju inšpekcijskega nadzora in ukrepanja.
modernizacija in nadgradnja internega informacijskega sistema;
izboljšati stanje na področju ravnanja z odpadki, kakovost zraka, onesnaževanje voda in raba
vode;
-
zmanjšati emisije toplogrednih plinov ter tako prispevati k dolgoročnemu cilju stabiliziranja
koncentracij toplogrednih plinov v ozračju, kakor tudi zmanjšati emisije snovi, ki povzročajo
tanjšanje ozonskega plašča;
zaščititi in ohraniti naravne sisteme, habitate, prosto živeče živalske in rastlinske vrste, s ciljem
ustaviti izgubo biotske raznovrstnosti, genske pestrosti in nadaljnje degradacije tal;
prispevati h visoki ravni kakovosti življenja in socialni blaginji državljanov z zagotavljanjem
okolja, v katerem raven onesnaženosti ne učinkuje škodljivo na zdravje ljudi in okolje in z
vzpodbujanjem trajnostnega razvoja v mestih;
ravnanje z odpadki in poraba obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov, ki omogočajo
trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, pripomorejo k zmanjševanju onesnaženja okolja in
porabe energije tako, da ne preseže nosilne zmogljivosti okolja;
v inšpekcijski nadzor pozornost usmeriti tudi na zavezance, ki so lahko potencialno del sive
ekonomije
-
-
-
Osnovno izhodišče načrta dela je zagotoviti sistematični nadzor nad pomembnimi viri obremenjevanja
okolja. Večina predpisov zaenkrat še ne določa obvezne redne letne periodike inšpekcijskega nadzora,
vendar pa dosedanja praksa kaže pozitivne učinke take oblike dela. Izjeme pri tem so obrati tveganja
za okolje, obrati, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega in zavezanci za ravnanje z
odpadki, kjer je redni inšpekcijski nadzor že določen v predpisih. V ta namen smo izdelali kriterije za
razvrstitev onesnaževalcev v tri kategorije glede vpliva njihove dejavnosti na okolje. Metodologijo
smo razvijali nekaj let in sproti spremljali učinke in po potrebi izvedli korekcije. Pri izoblikovanju
kriterijev in sami metodi dela smo upoštevali izhodišča IMPEL priročnika za načrtovanje inšpekcijskega
nadzora (“DOING THE RIGHT THINGS”SETTING INSPECTION TARGETS AND PERFORMANCE
MONITORING, september 2012).
Glede na to smo inšpekcijske zavezance razporedili v tri prioritete:
I.
-
prioriteta:
podjetja, ki si morajo pridobiti dovoljenje za obratovanje naprav, ki povzročajo
onesnaževanje večjega obsega (IPPC/IED direktiva);
podjetja oz. obrati, ki predstavljajo vir tveganja za okolje (SEVESO direktiva);
podjetja, ki so zavezanci po VOC direktivi (razen kemičnih čistilnic) in morajo pridobiti
dovoljenje za uporabo hlapnih organskih topil (VOC direktiva);
odlagališča za nenevarne, inertne in nevarne odpadke (industrijska odlagališča);
42
-
CČN > 10.000 PE;
gospodarska javna služba oskrbe s pitno vodo, večji porabniki vode;
družbe za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo ter odpadno električno in elektronsko
opremo (OEEO);
zavezanci za ravnanje z nevarnimi in nenevarnimi odpadki ter zavezanci, ki pošiljajo
odpadke preko meja;
bioplinarne, kompostarne;
večja zavarovana območja in naravne vrednote.
Redni letni inšpekcijski nadzor zavezancev iz te kategorije se izvede najmanj enkrat letno, vse prispele
prijave povezane z zavezanci iz te kategorije se obravnavajo prioritetno.
V skladu s ciliji za obdobje 2014 -2016 bo v I. prioriteto dela uvrščen nadzor nad obveznostmi iz
predpisov, v katerih se bodo roki v prehodnih in končnih določbah iztekli v obdobju med letom 2013
in prvo polovico leta 2016. Seznam predpisov se bo pripravljal vsako leto posebej.
V prvo prioriteto inšpekcijskega nadzora se uvrščajo tudi zavezanci zoper katere EK zaradi kršitev
prenosa zakonodaje in njeno izvajanje vodi postopke zoper RS:
A)
-
uradni opomin
Papir servis
PM10
-
obrazloženo mnenje
podstandardna odlagališča
Kidričevo
Cinkarna Ce
B)
EU Pilotne zadeve:
- Gradnja biatlonskega centra Pokljuka
- Obratovanje Biofuture Ilirska Bistrica
- Cinkarna Celje
- Gradnja vetrnih elektrarn na Volovji rebri
II. prioriteta:
-
naprave, ki si morajo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje iz 82. člena ZVO-1;
naprave v večjih in srednjih podjetjih ali samostojni podjetniki, ki niso zajeti v I. prioriteti.
Redni letni inšpekcijski nadzor zavezancev iz te kategorije se izvede najmanj enkrat na dve leti.
III. prioriteta:
-
naprave za katere ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja; večinoma so to
srednja in mala podjetja, ki zaradi svoje dejavnosti predstavljajo manjše tveganje za okolje
npr. bencinski servisi, avtomehanične delavnice, ipd.
Redni letni inšpekcijski nadzor zavezancev iz te kategorije se izvede v razdobju treh do petih let.
Kategorizacijo zavezancev smo izvedli z računalniško aplikacijo PLAN, ki izdela program dela za
posamezno leto za celotno inšpekcijo kot tudi za posameznega inšpektorja. Program omogoča sprotno
43
spremljanje njegove realizacije in tudi druge obdelave. Vsako leto se inšpekcijski zavezanci na novo
preverijo, prav tako tudi kriteriji, na podlagi tega se opravijo potrebne korekcije. Računalniška
aplikacija se uporablja kot redno orodje za pripravo programa dela in spremljanje realizacije dela.
Redni inšpekcijski nadzori
Jedro inšpekcijskega dela predstavljajo redni letni nadzori podjetij, to so inšpekcijski nadzori
zavezancev na terenu in niso posledica prijav. Pri organizaciji dela želimo zagotoviti, da vsaj 60 %
aktivnosti predstavlja načrtovano delo in sicer v obliki rednih inšpekcijskih nadzorov in specifičnih akcij
nadzora na posameznih področjih dela. Pri tem uveljavljamo načelo integriranega nadzora, kar pomeni,
da redni letni inšpekcijski nadzor vključuje nadzor vseh področij emisij oz. ravnanj z namenom pridobiti
jasno sliko o delovanju podjetja z vidika varstva okolja. Ključni cilj integriranega pristopa je zagotoviti,
da se onesnaževanje preko enega medija ne prenese na drugega.
Redni nadzori so lahko tako napovedani in se opravijo na kraju samem saj le na tak način lahko
zagotovimo prisotnost vseh odgovornih oseb in listin ter dokumentov potrebnih za nemoteno delo kot
tudi nenapovedani, da se preprečijo različne oblike neskladnosti s predpisi.
Akcije nadzora
To so del vnaprej načrtovanih aktivnosti in sodijo v kategorijo rednega dela. Za vsako akcijo se določijo
izhodišča in cilji ter pripravijo usmeritve za delo glede vodenja postopkov in ukrepanja. Akcije sočasno
potekajo na področju cele države, so časovno omejene in imajo jasno določeno vsebino.
Po zaključku akcije se izdela analiza in poročilo. Prednosti takega načina dela so v:
-
sistematičnem nadzoru področja dela;
pridobivanju povratnih informacij glede izvršljivosti in stopnje izvajanja predpisa;
poenotenem nadzoru in ukrepanju.
Akcije nadzora se bodo izvajale na vseh področjih dela: narava (CITES), okolje (odpadki, odlagališča
odpadkov, onesnaževalci na področjih s preseženo vrednostjo PM10) in vode (zavezanci, ki imajo vpliv
na slabše ekološko in kemijsko stanje voda). Poleg tega pa bo Inšpekcija za okolje in naravo sodelovala
tudi v akcijah nadzora, ki bodo potekale v okviru Inšpekcijskega sveta oziroma posameznih regijskih
koordinacij inšpekcij. Prav tako se bo Inšpekcija za okolje in naravo odzivala na pobude posameznih
inšpekcij oziroma nadzornih organov kot sta Policija in CURS.
V okviru RKI so predlagane skupne akcije nadzora:
-
nadzor Seveso zavezancev (IRSKO, IRSVNDN, IRSNZ, IRSD, IRSPEP)
nadzor nad ustrezno kakovostjo na trgu (IRSKO, TIRS)
nadzor nad odlagališči odpadkov v zapiranju (IRSKO, IRSPEP)
nadzor zbiralcev in izvajalcev obdelave odpadkov-nelegalnih in legalnih (IRSKO, TIRS, IRSD,
IRSPEP)
nadzor nad odpadki/stranskimi proizvodi (IRSKO, TIRS, URSK, IRSPEP)
Izredni nadzori
Kategorijo izredni nadzori predstavljajo inšpekcijski nadzori, opravljeni kot odziv na prejete prijave in
pobude. Ker števila prijav ni mogoče predvideti in tudi števila teh nadzorov ni možno vnaprej
načrtovati, smo porabo časa, potrebnega za take aktivnosti, ocenili glede na izkušnje preteklih let.
Število prejetih prijav, pobud in zahtev za razna poročila se iz leta v leto povečuje, njihova vsebina pa
je različna tako po vsebini kot tudi po zahtevnosti. Glede na določilo prvega odstavka 24. člena Zakona
44
o inšpekcijskem nadzoru, da mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge navedbe
iz svoje pristojnosti, smo za obravnavo zadev v razumnem času, izoblikovali kriterije.
V najvišjo prioritetno obravnavo sodijo prijave:
-
če obstaja nevarnost za zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje
večje vrednosti;
prijave v primerih, ko se vsebina prijave nanaša na delovno področje iz I. prioritete načrta dela;
odgovori Varuhu človekovih pravic, odgovori na poslanska vprašanja, poročila ministrstvu,
Državnemu zboru;
odgovori nevladnim organizacijam.
Ne glede na te prioritete pa so inšpektorji dolžni zagotavljati odzivnost na prijave v skladu z določili
Uredbe o upravnem poslovanju.
Praviloma se izredni nadzori izvajajo nenapovedano, na kraju samem in so ozko usmerjeni le na vsebino
prijave.
Drugi nadzori
V to kategorijo sodijo aktivnosti inšpektorja, ki jih inšpektor ne opravi na terenu oz. kraju samem, so
pa povezane z nalogami inšpekcijskega nadzora. To so predvsem aktivnosti povezane s prekrškovnim
postopkom (zaslišanje strank), pregled dokumentacije (poročila, monitoringi) in priprava na
inšpekcijski nadzor.
Količinska opredelitev načrta nadzora
Za izvajanje načrtovanih aktivnosti ne načrtujemo več števila opravljenih inšpekcijskih pregledov,
ampak je pomembno število inšpekcijskih zavezancev, ki jih je potrebno v tekočem letu nadzirati. Za
obdobje 2014 - 2016 načrtujemo inšpekcijski nadzor pri 1500 zavezancih letno, za kar bodo inšpektorji
opravili 4200 inšpekcijskih nadzorov letno.
Ker pa načrtovano delo obsega le približno 60% vsega opravljenega dela in je število prijav v porastu,
za obdobje 2014 - 2016 skupno načrtujemo za nadzor na področju varstva okolja in narave ter zaščite
voda približno 7500 inšpekcijskih nadzorov letno.
UKREPI ZA POVEČANJE UČINKOVITOSTI
Izobraževanje
Temelj dobrega dela tvorijo strokovno izobraženi in samozavestni inšpektorji, ki le z nenehnim
strokovnim izpopolnjevanjem sledijo tehnološkim spremembam v družbi. Glede na to vsako leto
izvajamo interna izobraževanja s katerimi skušamo zadostiti potrebo na tem področju, poleg tega pa
igra pomembno vlogo tudi samoizobraževanje. Poleg strokovnega izobraževanja je pomembno
izobraževanje na postopkovnem področju (prekrškovni postopek, ZUP, upravno poslovanje).
Strokovno izobraževanje bo v obdobju 2014 – 2016 zajemalo imele vsebine na področju ravnanja z
odpadki, kakovosti zraka, vod, narave ter industrijskega onesnaževanja. Izvedena bodo tudi interna
izobraževanja na posameznih delovnih področjih. Program izobraževanja se bo v obdobju 2014 – 2016
pripravil za vsako posamezno koledarsko leto posebej.
Eden izmed načinov izobraževanja je tudi sodelovanje inšpektorjev v mednarodnih projektih, ki
potekajo v okviru organizacije IMPEL. Za obdobje 2014 – 2016 je predvidenih večje število projektov
(načrtovanje in izvajanje inšpekcijskega dela, IED direktiva, odlagališča odpadkov, čezmejno pošiljanje
45
odpadkov, biodiverziteta, itd.), v katerih bodo inšpektorji sodelovali kot člani projektnih skupin
oziroma kot udeleženci posameznih delavnic, ki bodo izvedene v okviru projektov.
Denarne kazni
Sprememba ZVO-1 konec leta 2009 je prinesle spremembe v vodenju izvršilnih postopkov oz. je
določila možnost, da inšpektorji za okolje v postopku izvršbe s prisilitvijo izrekajo bistveno višje
denarne kazni, kot jih v tem postopku določa Zakon o splošnem upravnem postopku. Novost tega
predpisa je tudi zastavna pravica, ki jo lahko inšpektor uporabi v izvršilnem postopku.
Kontrolni monitoring
V skladu z določili tretjega odstavka 157. člena ZVO-1 ima inšpektor pravico odrediti izvedbo
kontrolnega monitoringa. Izredni monitoring se odredi predvsem pri zavezancih, kjer inšpektor dvomi
v pravilnost rezultatov rednega monitoringa in kjer je za zavezanca na Inšpekcijo za okolje in naravo
prispelo več prijav onesnaževanja okolja z različnimi emisijami.
Izvršilni postopki po drugi osebi
V obdobju 2014 – 2016 bomo v okviru razpoložljivih sredstev nadaljevali z izvršilnimi postopki po drugi
osebi, predvsem pri odstranjevanju nedovoljeno odloženih odpadkov.
Preventivno delovanje
Pomemben segment dela Inšpekcije za okolje in naravo je informiranje javnosti, kar predstavlja
preventivno delovanje inšpekcijskega organa, kot to določa Zakon o inšpekcijskem nadzoru. Dosedanje
izkušnje kažejo, da je znaten del naših aktivnosti usmerjen v pripravo odgovorov in pojasnil v zvezi s
prijavami in vprašanji pobudnikov, ki se nanašajo na delovna področja, ki niso v pristojnosti nadzora
Inšpekcije za okolje in naravo in so velikokrat odraz nepoznavanja delovnega področja inšpekcije ali
pomanjkanja informacij v zvezi z njenimi pristojnostmi. Pogosto pa pri nadzoru ugotavljamo
pomanjkljivo poznavanje oziroma nepoznavanje okoljevarstvenih predpisov celo s strani inšpekcijskih
zavezancev, predvsem manjših podjetij in samostojnih podjetnikov posameznikov. Številni zavezanci
so slabo seznanjeni z vsebino predpisov ali pa sploh ne, zato inšpektorji zelo pogosto poleg nadzorne
funkcije opravljajo tudi naloge seznanjanja in informiranja zavezancev s predpisi.
Z namenom zmanjšanja števila prijav oziroma vprašanj in za dosego višje stopnje usklajenosti s predpisi
s področja varstva okolja pri določenih ciljnih skupinah, z objavami na spletni strani inšpektorata
(http://www.iko.gov.si) in z drugimi oblikami informiranja, seznanjamo pobudnike, izvajalce posegov
v okolje in naravo ter širšo javnost tako o našem delu kot tudi o njihovih zakonskih obveznostih na
področju varstva okolja.
Zakonodajni postopek
Priprava predpisa in njegov prenos v prakso ima več faz, kjer igrajo pomembno vlogo tudi nadzorni
organi, saj le preko njih zakonodajalec dobi pravo informacijo o izvršljivosti predpisa in stopnji njegove
implementacije. Inšpekcija je torej končni člen v sklenjeni verigi prenosa informacij. Že do sedaj smo
se aktivno vključevali v postopke priprave zakonodaje s predlogi za izboljšanje stanja v okolju in naravi
in glede na ugotovljeno dejansko stanje na terenu opozarjali na nedorečenosti in nedoslednosti v
obstoječi zakonodaji. Poleg vsebinskih predlogov je ob pripravi posameznih predpisov inšpekcija, glede
na že zelo obsežno zakonodajo na področju varstva okolja, zakonodajalca opozarjala na nujnost
kadrovske okrepitve po sprejetju novega predpisa kot tudi uvedbe dvostopenjskega nadzora (država
46
/lokalna skupnost). Nujno je potrebno narediti popravke zakonodaje v delu, ki se nanaša na nadzor
ravnanja z odpadki in emisij snovi v vode, iz katere bo nedvoumno jasna razmejitev pristojnosti
državnega in lokalnega nadzora. Le na tak način se bo prekinila praksa nepotrebnega odstopanja zadev
med organi. Popravki so nujni tudi na področju ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
Žal ugotavljamo, da bistvenih sprememb stanja na tem področju še ni. Ne glede na to bomo tudi v
obdobju 2014 – 2016 nadaljevali s prizadevanji za zakonodajne spremembe, ki bodo omogočile
učinkovit inšpekcijski nadzor.
VSEBINSKE OPREDELITVE
Zakon o varstvu okolja
Nadzor na področju okolja se bo izvajal v obliki rednih inšpekcijskih pregledov na podlagi aplikacije
PLAN, ki izdela načrt dela za posamezno leto na nivoju inšpekcije in na nivoju posameznega inšpektorja.
V ta namen so bili nadzorovani onesnaževalci razporejeni v tri različne kategorije. Cilj v obdobju 2014
– 2016 je realizacija načrta dela v celoti v posameznem letu ter v procesu odkrivanja novih inšpekcijskih
zavezancev dodatna vključitev novih zavezancev v sistem nadzora.
Posebna pozornost bo namenjena nadzoru večjih zavezancev ravnanja z odpadki kot so predelovalci,
odstranjevalci in zbiralci odpadkov, čezmejno pošiljanje z odpadki, večji zavezanci, ki obremenjujejo
zrak in vode.
Zakon o vodah
Z namenom vzpostaviti pregleden in celovit sistem nadzora na področju rabe vode bomo v obdobju
2014 – 2016 na tem področju uvedli načrtovano delo s poudarkom na naslednja področja:
-
raba vode v tehnološke namene: nadzor se izvaja v sklopu celovitih rednih nadzorov
zavezancev v industriji in obrti;
raba vode za oskrbo s pitno vodo: nadzor gospodarskih javnih služb;
vodna povračila: odzivanje na prejete informacije o neoddaji napovedi za odmero vodnega
povračila
Kriteriji za določitev prioritete nadzora je količina rabe vode ali pogostost rabe, ekološki sprejemljiv
pretok, občutljiva območja vodotokov ter posebni specifični pogoji rabe navedeni v vodnem
dovoljenju.
V obdobju 2014 - 2016 bodo zavezanci s področja voda vključeni v aplikacijo PLAN in bodo obravnavani
v okviru rednih inšpekcijskih nadzorov.
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (NUV) je po svoji vsebini
nacionalni strateško načrtovalski dokument na področju upravljanja voda, ki opredeljuje mehanizme
za vodenje politik s katerim moramo doseči, da bodo vode leta 2015 v Republiki Sloveniji v dobrem
ekološkem in kemijskem stanju. Za izvedbo ciljev, opredeljenih v nacionalnem programu upravljanja z
vodami in NUV, je Vlada RS sprejela Program ukrepov upravljanja voda, ki vsebuje temeljne in
dopolnilne ukrepe za doseganje ciljev NUV, med katere se uvrščajo tudi inšpekcijski ukrepi. Inšpekcija
za okolje in naravo ima v svoje prioritete dela umeščene elemente nadzora za doseganje ciljev NUV.
Zakon o ohranjanju narave
Izvajanje nadzora na področju varstva narave je zelo raznoliko in zahtevno, njegov obseg pa se iz leta
v leto povečuje. Nadzor se izvaja na podlagi treh osnovnih zakonov s številnimi podzakonskimi predpisi:
Zakon o ohranjanju narave, Zakon o varstvu podzemnih jam in Zakon o planinskih poteh. Kadrovske
omejitve ne dopuščajo, da bi lahko tudi na tem področju izvajali načrtovan nadzor na način in v obliki
47
kot na ostalih področjih. Ne glede na to pa skušamo s sistematičnimi in vnaprej načrtovanimi akcijami
organizirano nadzirati to področje. Kljub temu pa glavnina dela še vedno temelji na obravnavi prijav,
ki se obravnavajo prioritetno. V obdobju 2014 – 2016 načrtujemo zavezance s področja narave vključiti
v aplikacijo PLAN, da bodo obravnavani v okviru rednih inšpekcijskih nadzorov. Poleg tega pa bodo na
področju narave izvedene tudi posamezne akcije nadzora (CITES, vožnja v naravnem okolju). S
sistematičnim nadzorom želimo zagotoviti kontinuiran in enoten pristop k inšpekcijskemu delu ter
pridobiti pregled nad stanjem v Sloveniji predvsem na zavarovanih območjih in naravnih vrednotah.
Nadzor nad Zakonom o ohranjanju narave v ION izvaja
Zakon o gensko spremenjenih organizmih
Zakon ureja ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi (v nadaljevanju GSO) in določa ukrepe za
preprečevanje in zmanjševanje možnih škodljivih vplivov na okolje, zlasti glede ohranjanja biotske
raznovrstnosti. Določa tudi ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na zdravje ljudi,
do katerih bi lahko prišlo pri delu z GSO v zaprtih sistemih, namernem sproščanju GSO v okolje ali
dajanju GSO ali izdelkov, ki vsebujejo GSO ali so sestavljeni iz njih ali njihovih kombinacij na trg.
Namen izvajanja nadzora na področju ravnanja z GSO je zagotoviti izvajanje zahtev zakonodaje in na
ta način prispevati k doseganju ciljev zastavljenih s samim zakonom.
Področja, ki jih zakon ureja, lahko razvrstimo v naslednje skupine:
-
zaprti sistemi;
-
namerno sproščanje;
-
dajanje na trg.
Za potrebe izvajanja inšpekcijskega nadzora smo v preteklih letih strokovno usposobili dve inšpektorici,
ki pa poleg nalog inšpekcijskega nadzora zaprtih sistemov izvajata tudi dela in naloge inšpekcijskega
nadzora predpisov s področja varstva okolja (ZVO-1), urejanja voda (ZV-1) in ohranjanja narave (ZON).
Spremenjeni oz. v letu 2010 dopolnjeni Zakon o gensko spremenjenih organizmih pa je inšpektorjem
za okolje prinesel nove naloge in obveznosti, ki pa jih glede na nespremenjeno kadrovsko zasedbo, ne
bomo mogli izvajati v celoti.
Na območju Slovenije je v Register GSO vpisanih 60 zaprtih sistemov, od katerih v 10 sistemih izvajajo
delo v varnostnem razredu 2, v ostalih pa delo v varnostnem razredu 1. Inšpekcijski nadzor nad delom
z GSO v zaprtih sistemih je zastavljen na način, da se opravi redni inšpekcijski pregled vsakega
zavezanca na 3 do 5 let, glede na uvrstitev v varnostni razred.
V obdobju 2014 - 2016 bo inšpekcijski nadzor obsegal preverjanje zadrževalnih ter drugih varnostnih
ukrepov ter ugotavljanje morebitnih nepravilnosti glede uvrstitve dela v varnostni razred.
OKOLJSKI INŠPEKCIJSKI NAČRT NADZORA IPPC/IED ZAVEZANCEV
Osnovno usmeritev politike varstva okolja, ki jo opredeljuje Zakon o varstvu okolja je usmerjena v
zagotavljanje trajnostnega razvoja. Inšpekcijski nadzor mora imeti za dosego cilja politike varstva okolja
poudarek na preprečevanju in zmanjševanju onesnaževanja na viru, smotrne rabe naravnih virov ter
ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Izhodišče za načrtovanje inšpekcijskih pregledov je okoljski inšpekcijski načrt. Pravna podlaga za
izdelavo okoljskega inšpekcijskega načrta za nadzor IPPC/IED zavezancev je 23. člen Direktive
2010/75/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o industrijskih emisijah (IED direktiva) ter 156a. člen
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, štev 92/13).
Temelj načrta je opredelitev dejavnosti in naprav, ki povzročajo onesnaževanje večjega obsega. Na
podlagi teh podatkov lahko inšpekcijski organ izvede oceno tveganja naprav, ki se upoštevajo pri
določanju prednostnih nalog v inšpekcijskem nadzoru. Načrt mora zajeti vse obrate na nacionalni,
48
regionalni in lokalni ravni ter se redno pregleduje in po potrebi posodablja. Vključevati mora postopke
za pripravo programov za redne in izredne inšpekcijske preglede. Redni pregledi bodo temeljili na
sistematičnem ocenjevanju okoljskih tveganj (risk assessment). Od ocene okoljskih tveganj bo odvisna
pogostost inšpekcijskih pregledov, pri čemer časovni razmik med dvema pregledoma na kraju samem
ne sme presegati enega leta za najnevarnejše obrate in treh let za najmanj nevarne obrate.
Splošna ocena pomembnih okoljskih vprašanj
Pomembna okoljska vprašanja je potrebno opredeliti in ugotoviti stanje na posameznih področjih varstva
okolja.
Pomembnejše naloge varstva okolja so predvsem:
- preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja;
- ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja;
- trajnostna raba naravnih virov,
- zmanjšanje rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije;
- odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in
ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti;
- povečevanje snovne učinkovitosti proizvodnje in potrošnje ter opuščanje in nadomeščanje
uporabe nevarnih snovi.
Za doseganje prej navedenih ciljev je potrebno na nacionalnem in lokalnem nivoju:
-
-
spodbujati proizvodnjo in potrošnjo, ki prispeva k zmanjšanju obremenjevanja okolja;
spodbujati razvoj in uporabo tehnologij, ki preprečujejo, odpravljajo ali zmanjšujejo
obremenjevanje okolja in rabo naravnih virov ter dosledno uveljaviti načelo »onesnaževalec
plača«;
izvesti presojo stanja okolja in vplivov na okolje;
vključiti sodelovanje javnosti.
Geografsko območje, ki ga zajema načrt dela Inšpekcije za okolje in naravo, je
49
področje celotne Republike Slovenije:
Naprave, ki lahko povzročijo onesnaževanje večjega obsega. Vir: MKO
Register obratov, ki jih zajema okoljski načrt nadzora IED/IPPC obratov
Trenutno obstaja register IPPC zavezancev: http://okolje.arso.gov.si/ippc/vsebine/ippc-register
Dejavnosti industrije po IED direktivi:
1. Energetika
1.1 Izgorevanje goriv v napravah s skupno nazivno vhodno toplotno močjo 50 MW ali več;
1.2 Rafiniranje nafte in plina;
1.3 Proizvodnja koksa;
1.4 Uplinjanje ali utekočinjanje:
(a) premoga;
(b) drugih goriv v napravah s skupno nazivno vhodno toplotno močjo 20 MW ali več.
2. Proizvodnja in predelava kovin
2.1 Praženje ali sintranje kovinskih rud (vključno s sulfidnimi rudami);
2.2 Proizvodnja surovega železa ali jekla (primarno in sekundarno taljenje), vključno z
50
neprekinjenim litjem, z zmogljivostjo nad 2,5 tone na uro;
2.3 Predelava železa in jekla:
(a) obratovanje obratov za vroče valjanje z zmogljivostjo nad 20 ton surovega jekla na uro;
(b) obratovanje kovačnic s kladivi, katerih energija je večja od 50 kilojoulov na kladivo in v
katerih uporabljena toplotna moč presega 20 MW;
(c) nanašanje zaščitnih prevlek iz staljenih kovin z vložkom nad 2 toni surovega jekla na uro.
2.4 Obratovanje livarn železa in jekla s proizvodno zmogljivostjo nad 20 ton na dan;
2.5 Predelava neželeznih kovin:
(a) proizvodnja surovih neželeznih kovin iz rude, koncentratov ali sekundarnih surovin z
metalurškimi, kemijskimi ali elektrolitskimi postopki;
(b) taljenje in legiranje neželeznih kovin, vključno z izrabljenimi izdelki za predelavo in
obratovanjem livarn neželeznih kovin, s talilno zmogljivostjo nad 4 tone na dan za
svinec in kadmij ali 20 ton na dan za vse druge kovine;
2.6 Površinska obdelava kovin ali plastičnih mas z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov v
kadeh s prostornino nad 30 m3.
3. Nekovinska industrija
3.1 Proizvodnja cementa, apna in magnezijevega oksida:
(a) proizvodnja cementnega klinkerja v rotacijskih pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad
500 ton na dan ali drugih pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad 50 ton na dan;
(b) proizvodnja apna v pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad 50 ton na dan;
(c) proizvodnja magnezijevega oksida v pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad 50 ton na
dan.
3.2 Proizvodnja azbesta ali izdelava azbestnih izdelkov;
3.3 Proizvodnja stekla, vključno s steklenimi vlakni, s talilno zmogljivostjo nad 20 ton na dan;
3.4 Taljenje mineralnih snovi, vključno s proizvodnjo mineralnih vlaken, s talilno zmogljivostjo nad 20
ton na dan
3.5 Izdelava keramičnih izdelkov z žganjem, zlasti strešnikov, opek, ognjevzdržnih opek, ploščic,
lončevine ali porcelana s proizvodno zmogljivostjo nad 75 ton na dan in/ali zmogljivostjo peči
nad 4 m3 in z vložkom v posamezno peč nad 300 kg/m3.
51
4. Kemična industrija
4.1 Proizvodnja organskih kemikalij, kot so:
(a) enostavni ogljikovodiki (ciklični ali aciklični, nasičeni ali nenasičeni, alifatski ali
aromatski);
(b) ogljikovodiki z vezanim kisikom, kot so alkoholi, aldehidi, ketoni, karboksilne kisline,
estri, zmesi estrov, acetati, etri, peroksidi in epoksi smole;
(c) ogljikovodiki z vezanim žveplom;
(d) ogljikovodiki z vezanim dušikom, kot so amini, amidi, dušikove, nitro- ali nitratne spojine,
nitrili, cianati, izocianati;
(e) ogljikovodiki z vezanim fosforjem;
(f) halogenirani ogljikovodiki;
(g) organokovinske spojine;
(h) plastične mase (polimeri, sintetična vlakna in vlakna na osnovi celuloze);
(i) sintetične gume;
(j) barve in pigmenti;
(k) površinsko aktivne snovi.
4.2 Proizvodnja anorganskih kemikalij, kot so:
(a) plini, kot so amoniak, klor ali vodikov klorid, fluor ali vodikov fluorid, ogljikovi oksidi,
žveplove spojine, dušikovi oksidi, vodik, žveplov dioksid, karbonilklorid;
(b) kisline, kot so kromova kislina, fluorovodikova kislina, fosforjeva kislina, dušikova kislina,
klorovodikova kislina, žveplova kislina, oleum, žveplasta kislina;
(c) baze, kot so amonijev hidroksid, kalijev hidroksid, natrijev hidroksid;
(d) soli, kot so amonijev klorid, kalijev klorat, kalijev karbonat, natrijev karbonat, perborat,
srebrov nitrat;
(e) nekovine, kovinski oksidi ali druge anorganske spojine, kot so kalcijev karbid, silicij in
silicijev karbid;
4.3 Proizvodnja fosfornih, dušikovih in kalijevih gnojil (enostavnih ali sestavljenih);
4.4 Proizvodnja sredstev za varstvo rastlin ali biocidov;
4.5 Proizvodnja farmacevtskih izdelkov, vključno s polizdelki;
4.6 Proizvodnja eksplozivnih snovi.
52
5. Ravnanje z odpadki
5.1 Odstranjevanje ali predelava nevarnih odpadkov, z zmogljivostjo nad 10 ton na dan, ki obsega
eno ali več naslednjih dejavnosti:
(a) biološko obdelavo;
(b) fizikalno-kemijsko obdelavo;
(c) mešanje pred izvedbo katerekoli druge dejavnosti iz točk 5.1 in 5.2;
(d) prepakiranje pred izvedbo katerekoli druge dejavnosti iz točk 5.1 in 5.2;
(e) pridobivanje topil/regeneracijo;
(f) recikliranje/pridobivanje anorganskih snovi, razen kovin ali kovinskih spojin;
(g) regeneracijo kislin ali baz;
(h) predelavo sestavin, uporabljenih za zmanjšanje onesnaženosti;
(i) predelavo sestavin iz katalizatorjev;
(j) ponovno rafiniranje olja ali druge ponovne uporabe olja;
(k) površinsko zajezitev.
5.2 Odstranjevanje ali predelava odpadkov v sežigalnici odpadkov ali napravi za sosežig
odpadkov:
(a) za nenevarne odpadke z zmogljivostjo nad 3 tone na uro;
(b) za nevarne odpadke z zmogljivostjo nad 10 ton na dan.
5.3 (a) Odstranjevanje nenevarnih odpadkov z zmogljivostjo nad 50 ton na dan, ki obsega eno ali
več naslednjih dejavnosti, razen dejavnosti iz Direktive Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja
1991 o čiščenju komunalne odpadne vode(1) UL L 135, 30.5.1991, str. 40.
(i) biološko obdelavo;
(ii) fizikalno-kemijsko obdelavo;
(iii) predhodno obdelavo odpadkov za sežig ali sosežig;
(iv) obdelavo žlindre in pepela;
(v) obdelavo kovinskih odpadkov, vključno z odpadno električno in elektronsko opremo ter
izrabljenimi vozili in njihovimi deli, v drobilnikih.
53
(b) Odstranjevanje ali kombinacija odstranjevanja in predelave nenevarnih odpadkov z
zmogljivostjo nad 75 ton na dan, ki obsega eno ali več naslednjih dejavnosti, razen
dejavnosti iz Direktive 91/271/EGS:
(i) biološko obdelavo;
(ii) predhodno obdelavo odpadkov za sežig sosežig;
(iii) obdelavo žlindre in pepela;
(iv) obdelavo kovinskih odpadkov, vključno z odpadno električno in elektronsko opremo ter
izrabljenimi vozili in njihovimi deli, v drobilnikih.
Če je anaerobna presnova edina dejavnost obdelave odpadkov, ki se izvaja, je prag zmogljivosti za to
dejavnost 100 ton na dan.
5.4 Odlagališča odpadkov, opredeljenih v točki (g) člena 2 Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26.
aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih(1) UL L 182, 16.7.1999, str. 1. , ki sprejmejo
več kot 10 ton odpadkov na dan, ali s skupno zmogljivostjo nad 25 000 ton, razen odlagališč za
inertne odpadke;
5.5 Začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, ki niso zajeti v točki 5.4, do začetka ene izmed
dejavnosti iz točk 5.1, 5.2;
5.4 in 5.6 s skupno zmogljivostjo nad 50 ton, razen začasnega skladiščenja na mestu nastanka
odpadkov do začetka zbiranja;
5.6 Podzemno skladiščenje nevarnih odpadkov s skupno zmogljivostjo nad 50 ton.
6. Druge dejavnosti
6.1 Proizvodnja v industrijskih obratih:
(a) papirne kaše iz lesa ali drugih vlaknatih materialov;
(b) papirja ali kartona, s proizvodno zmogljivostjo nad 20 ton na dan;
(c) ene ali več naslednjih plošč na lesni podlagi: usmerjene pramenske plošče, iverne ali
vlaknene plošče s proizvodno zmogljivostjo nad 600 m3 na dan.
6.2 Predhodna obdelava (postopki, kot so pranje, beljenje, mercerizacija) ali barvanje tekstilnih
vlaken ali tkanin, katerih zmogljivost obdelave presega 10 ton na dan;
6.3 Strojenje kož, katerih zmogljivost obdelave presega 12 ton končnih izdelkov na dan;
6.4
(a) Obratovanje klavnic z zmogljivostjo zakola več kot 50 ton na dan;
54
(b) Obdelava in predelava, razen pakiranja, naslednjih surovin, predhodno obdelanih ali
neobdelanih, za proizvodnjo živil ali krme iz:
(i) le živalskih surovin (razen mleka), s proizvodno zmogljivostjo več kot 75 ton končnih
izdelkov na dan;
(ii) le rastlinskih surovin, s proizvodno zmogljivostjo več kot 300 ton končnih izdelkov
na dan ali 600 ton na dan, če obrat deluje več kot 90 zaporednih dni katero koli leto;
(iii) živalskih in rastlinskih surovin, v kombiniranih in posameznih proizvodov, s
proizvodno zmogljivostjo končnih izdelkov, ki presega:
— 75 ton na dan, če je A enako 10 ali več; ali
— [300- (22,5 × A)] ton na dan v vseh drugih primerih
pri čemer je „A“ odstotni delež živalskih surovin (v odstotku teže) v proizvodni zmogljivosti
končnih izdelkov.
Embalaža ni všteta v končno težo proizvoda.
Izjema, če je surovina samo mleko.
(c) Izključno obdelava in predelava mleka, če je količina zbranega mleka več kot 200 ton na dan
(povprečna vrednost na letni ravni).
6.5 Odstranjevanje ali predelava živalskih trupel ali živalskih odpadkov z zmogljivostjo predelave več
kot 10 ton na dan;
6.6 Intenzivna reja perutnine ali prašičev:
(a) z več kot 40 000 mesti za perutnino;
(b) z več kot 2 000 mesti za prašiče pitance (težje od 30 kg), ali
(c) z več kot 750 mesti za plemenske svinje;
6.7 Površinska obdelava snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil, zlasti za apreturo,
tiskanje, premazovanje, razmaščevanje, impregniranje proti vlagi, lepljenje, barvanje, čiščenje
ali impregniranje, s porabo več kot 150 kg organskih topil na uro ali več kot 200 ton na leto.
6.8 Proizvodnja ogljika (antracita) ali elektrografita s sežiganjem ali grafitizacijo.;
6.9 Zajemanje tokov CO2 iz naprav, navedenih v tej direktivi, za namene geološkega shranjevanja
v skladu z Direktivo 2009/31/ES.
6.10 Konzerviranje lesa in lesnih proizvodov s kemikalijami s proizvodno zmogljivostjo, večjo od 75
m3 na dan, in ne zgolj obdelava proti modrivosti lesa.
6.11 Neodvisna obdelava odpadne vode, ki je ne ureja Direktiva 91/271/EGS, ki jo odvaja obrat iz
poglavja II.
55
6.4. Priprava programa za redne okoljske inšpekcijske preglede na podlagi ocene tveganja
Inšpekcija za okolje in naravo bo za izračun ocene tveganja IED obratov uporabila programsko orodje
IRAM (Integrated Risk Assessment Method), ki je bilo razvito v okviru projekta IMPEL IED – IRAM
Inspection Programme. Izbrano je 8 kriterijev za izračun ocene tveganja.
6.5. Izredni okoljski inšpekcijski nadzori
Izredni nadzori se izvajajo z namenom preiskave resnih okoljskih pritožb, resnih okoljskih nesreč,
izrednih dogodkov in primerov neskladnosti takoj, ko je mogoče in kjer je primerno, pred izdajo,
ponovnim preverjanjem ali posodobitvijo dovoljenja. Po vsakem obisku inšpektorja se pripravi poročilo,
ki opisuje pomembne ugotovitve glede skladnosti obrata s pogoji dovoljenja in zaključke glede tega ali
je potrebno nadaljnje ukrepanje. V treh mesecih po obisku se omogoči tudi javnosti dostop do končnega
poročila tega inšpekcijskega pregleda.
6.6. Določbe glede sodelovanja med različnimi inšpekcijskimi organi.
Inšpekcija za okolje in naravo v RS pokriva naslednja področja nadzora okolja: narava, vode in okolje
(industrijsko onesnaževanje) in na tem področju ni drugih pristojnih inšpekcijskih služb za nadzor nad
IED zavezanci.
Predvideno je sodelovanje z Inšpekcijo za kmetijstvo, Inšpektoratom za promet, energetiko in prostor
ter posameznimi pooblaščenimi in strokovnimi službami, ki opravljajo naloge na posameznih segmentih
s področja varstva okolja.
6.7 Zavezanci za ravnanje z odpadki
S spremembo Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, štev. 92/13) je v skladu s 156. členom potrebno
pripraviti program nadzora za zavezance, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje ali potrdilo za ravnanje z
odpadki iz 20. člena Zakona o varstvu okolja, ki je sprejet za obdobje treh let.
V obdobju 2014 – 2016 bo Inšpekcija za okolje in naravo izvajala nadzor nad predelovalci in
odstranjevalci odpadkov, nadzor bo vključeval tudi zavezance, ki imajo pridobljena potrdila za ravnanje
z odpadki (zbiralci, prevozniki, trgovci, posredniki). Za ocenjevanje večjih zavezancev ravnanja z
odpadki bo Inšpekcija za okolje in naravo uporabila programsko orodje IRAM (Integrated Risk
Assessment Method). Ostale zavezance pa se bo ocenjevalo preko računalniške aplikacije PLAN.
Priloga 1: Seznam področij nadzora z določenimi prioritetami za obdobje 2014 - 2016
A KAKOVOST ZRAKA
Prioriteta
A2 Nadzor kakovosti tekočih goriv in izvajanja ukrepov pospeševanja uporabe
biogoriv
II. prioriteta
A3 Nadzor emisij hlapnih organskih snovi iz naprav, ki uporabljajo organska topila
I. prioriteta
A4 Ostalo
III. prioriteta
B RAVNANJE Z ODPADKI
B1 Nadzor nad ravnanjem z odpadki (povzročitelji, zbiralci, predelovalci,
odstranjevalci…)
I. prioriteta
B2 Nadzor nad odlaganjem odpadkov na komunalnih in industrijskih odlagališčih
I. prioriteta
56
B3 Nadzor nad sežiganjem in so-sežigom odpadkov
I. prioriteta
B4 Nadzor nad ravnanjem z odpadki in emisijami snovi v zrak iz proizvodnje titanovega
dioksida
I. prioriteta
B5 Nadzor nad čezmejnim pošiljanjem odpadkov
I. prioriteta
B6 Nadzor nad ravnanjem z odpadnimi olji
II. prioriteta
B7 Nadzor nad ravnanjem in odstranjevanjem PCB/PCT
II. prioriteta
B8 Nadzor nad ravnanjem z baterijami in akumulatorji, ki vsebujejo nevarne snovi
II. prioriteta
B9 Nadzor nad ravnanjem z odpadno električno in elektronsko opremo
II. prioriteta
B10 Nadzor nad ravnanjem z embalažo in odpadno embalažo
I. prioriteta
B11 Nadzor nad ravnanjem in odstranjevanjem materialov, ki vsebujejo azbest
II.prioriteta
B12 Nadzor nad ravnanjem z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih
II. prioriteta
B13 Nadzor nad obremenjevanjem tal z vnašanjem odpadov
II. prioriteta
B14 Nadzor nad ravnanjem z organskimi kuhinjskimi odpadki
II. prioriteta
B15 Nadzor nad ravnanjem z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi
III. prioriteta
B16 Nadzor nad ravnanjem (predelavo) biološko razgradljivih odpadkov v kompost
III. prioriteta
B17 Nadzor nad vnosom nevarnih snovi in gnojil v tla
III. prioriteta
B18 Nadzor nad ravnanjem z odpadki iz zdravstvene dejavnosti in odpadnimi zdravili
III. prioriteta
B19 Nadzor nad ravnanjem z izrabljenimi motornimi vozili
I. prioriteta
B20 Nadzor nad ravnanjem z odpadnimi gumami
II. prioriteta
B21 Nadzor nad ravnanjem z ladijskimi odpadki
III. prioriteta
B22 Nadzor nad ravnanjem z rudarskimi odpadki
III. prioriteta
B23 Nadzor nad ravnanjem z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi
II. prioriteta
B24 Nadzor nad predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo
II. prioriteta
B25 Nadzor nad ravnanjem z odpadnimi nagrobnimi svečami
III. prioriteta
C VODE
C1 Kakovost voda, emisije snovi v vode
C1.1 Nadzor zavezancev s tehnološkimi odpadnimi vodami
I. prioriteta
C1.2 Nadzor zavezancev z biorazgradljivimi odpadnimi vodami (KČN > 2000PE, drugi
tehnološki objekti)
I. prioriteta
C1.3 Nadzor onesnaževanja podzemne vode (z odvajanjem odpadne vode, uporaba
fitofarmacevtskih sredstev in skladiščenjem tekočih nevarnih snovi)
I. prioriteta
57
C1.4 Nadzor vodovarstvenih območij vodonosnikov
I. prioriteta
C1.5 Ostalo
III. prioriteta
C2 Urejanje voda in gospodarjenje z njimi
C2.1 Nadzor posegov na vodno in priobalno zemljišče ter varstvo voda
II. prioriteta
C2.2 Nadzor vodnih pravic (vodnih dovoljenj in koncesij) večjih uporabnikov vode
I. prioriteta
C2.3 Nadzor vodno-gospodarskih objektov
II. prioriteta
C2.4 Ostali nadzor po Zakonu o vodah
III. prioriteta
D VARSTVO NARAVE
D1 Biotska raznovrstnost
D1.1 CITES (trgovanje, gojitev, posedovanje, označevanje)
I. prioriteta
D1.2 Zadrževanje v ujetništvu (bivalne razmere, živalski vrt, zatočišče, označevanje)
II. prioriteta
D2 Varstvo naravnih vrednot
D2.1 Varovana območja (Natura 2000, zavarovana območja, naravne vrednote, glive)
I. prioriteta
D2.2 Minerali in fosili
III. prioriteta
D2.3 Jame
II. prioriteta
D3 Vožnja v naravnem okolju
D3.1 Vožnja z motornimi vozili
II. prioriteta
E KEMIKALIJE IN GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI
E1 Nadzor nad ravnanjem s snovmi in odpadnimi snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč
I. prioriteta
E2 Nadzor nad ravnanjem z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtih sistemih
II. prioriteta
F INDUSTRIJSKO ONESNAŽEVANJE IN TVEGANJA
F1 Nadzor zavezancev, ki morajo imeti okoljevarstveno dovoljenje po 68. členu ZVO1 (IPPC)
I. prioriteta
F2 Nadzor zavezancev, ki trgujejo z emisijskimi kuponi
II. prioriteta
F3 Nadzor nad obrati tveganja za okolje
I. prioriteta
F4 Nadzor emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov, ki niso zajeti v F1
II. prioriteta
F5 Nadzor nad emisijami iz kurilnih naprav
II. prioriteta
F6 Ostalo
III. prioriteta
G HRUP
G1 Nadzor obremenjevanja s hrupom
II. prioriteta
58
H ELEKTROMAGNETNA SEVANJA
H1 Nadzor elektromagnetnega sevanja (EMS)
II. prioriteta
I SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE
I1 Nadzor svetlobnega onesnaževanja
II. prioriteta
Program vzorčenja za leto 2014
V spodnji preglednici je predstavljen program vzorčenja Inšpekcije okolje in naravo za leto 2014.
8
8
5
Predviden znesek
potrebnih sredstev
(€)
37.799,29
11.893,88
3.905,78
4
4.529,21
izdelava strokovne ocene kakovosti in primernosti
5
uporabe digestorskega ostanka
5.692,14
Vzorčenje
Na kaj analiziramo
zrak
hrup
vode
digestat
bioplinarn
odpadki
monitoring vrednosti emisij snovi v zrak
monitoring hrupa v okolju
monitoring odpadnih voda
fizikalno kemijska in mikrobiološka analiza
EMS
(svetlobno
onesnaženje)
SKUPAJ
Število
vzorcev
1
180,00
32
66.527,26
59
© Copyright 2024