1. No category

1. NAČRT OCENJEVANJA DRUŽBA 5.r
a) 1. poletje
VRSTA OCENE
Število ocen
a
PISNI PREIZKUS ZNANJA
2
b
USTNA OCENA
2
c
OCENA IZDELKA
/
č
OCENA EKSPERIMENTALNEGA DELA
/
d
OCENA NASTOPA (PREDSTAVITVE)
/
e
OCENA VAJE (ŠVZ)
/
f
OCENA DOMAČE NALOGE
/
g
OCENA PLAKATA
/
h
drugo: _____________________
/
b) 2. poletje
VRSTA OCENE
Število ocen
a
PISNI PREIZKUS ZNANJA
2
b
USTNA OCENA
2
c
OCENA IZDELKA
/
č
OCENA EKSPERIMENTALNEGA DELA
/
d
OCENA NASTOPA (PREDSTAVITVE)
/
e
OCENA VAJE (ŠVZ)
/
f
OCENA DOMAČE NALOGE
/
g
OCENA PLAKATA
/
h
Drugo: __________________
/
2. KRITERIJI ZA OCENJEVANJE
a) PISNI PREIZKUS ZNANJA
Kriterij za posamezne ocene je opredeljen z odstotki doseženih točk:
Število točk (v %)
Ocena
od 90 do 100
odlično 5
od 80 do 89
prav dobro 4
od 60 do 79
dobro 3
od 45 do 59
zadostno 2
manj kot 45
nezadostno 1
Pisni preizkus je sestavljen tako, da lahko učenec doseže 59 % vseh točk z nalogami, ki
zajemajo minimalne učne standarde po veljavnem učnem načrt. Na ta način dobi
zadostno oceno, če osvoji vsaj 45 % vseh točk.
Ostale naloge zajemajo cilje, ki spadajo pod obvezne in izbirne vsebine.
b) USTNA OCENA
Ustno ocenjevanje poteka tako, da:
- učenec dobi vprašanja napisana v pisni obliki in nanje ustno odgovarja pred tablo,
- so vprašanja naključna (učenec izbira med več možnostmi),
- so vsa vprašanja in podvprašanja točkovana oziroma vnaprej ovrednotena,
- je nenapovedano.
Kriterij za posamezne ocene je opredeljen s številom doseženih točk od skupno 10:
Število točk
Ocena
9, 10
odlično 5
8
prav dobro 4
7, 6
dobro 3
5, 4
zadostno 2
3 ali manj
nezadostno 1
SPLOŠNI KRITERIJI OCENJEVANJA ZNANJA PRI PREDMETU DRUŽBA (5. razred)
Splošni opisni kriteriji za vrednotenje pisnih izdelkov (pisnih odgovorov) ter ustnih odgovorov
(spraševanje):
ODLIČNO (5):
Reprodukcija znanja je zelo jasna, nedvoumna. Učenec probleme posreduje na samosvoj način,
pojavljajo se izvirne zamisli. Razvija dialog z učiteljem, je prepričljiv in jasen, stvari medsebojno
povezuje, navaja primere iz svojega okolja. Družbeni pojav zna razložiti, navesti vzroke in posledice
zanj.
PRAV DOBRO (4):
Učenec točno dojame bistvo pojmov, navaja lastne primere, znanje je utrjeno, brez vrzeli. Napake so
redke in manj pomembne, znanje je tudi pregledno. Učiteljevo pomoč uporabi le zato, da se bolje
prilagodi zahtevam in lažje izpelje svojo zamisel. Družbene pojave zna razložiti, manj dosleden je pri
navajanju vzrokov in posledic.
DOBRO (3):
Reprodukcija znanja je približna in vključuje razumevanje snovi, vendar brez posebne globine in
podrobnosti. Pojavljajo se vrzeli, primeri so navedeni samo po učbeniku in razlagi. Znanje težje
prenaša na druge primere, predvsem na tiste iz svojega okolja. Zna razložiti družbene pojave, ne pa
njihovih vzrokov in posledic (oziroma le z izdatno učiteljevo pomočjo).
ZADOSTNO (2):
Razlaga, primeri in argumenti so skopi in revni, vendar vsebujejo bistvene elemente, na podlagi
katerih je mogoče graditi nadaljnje znanje. Učenec snovi ne razume v celoti. Družbene pojave razloži
le delno, ne zna pojasniti njihovih vzrokov in posledic.
NEZADOSTNO (1):
Učenec sicer pozna drobce, vendar zamenjuje pojme, snov obnavlja kaotično, ne zadane bistva
posameznih pojmov. Argumenti in primeri so neustrezni, izražanje je slabo. Družbeni pojavi so
razloženi neustrezno, vzrokov in posledic za njih ne zna navesti.