UVOD V JAVNO ZDRAVJE - Medicinska fakulteta
20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino UVOD V JAVNO ZDRAVJE 1. Opredelitev javnega zdravja in njegovo mesto v medicini prof.dr. Lijana Zaletel-Kragelj, dr.med., spec.epid. AKADEMSKO LETO 2011/2012 Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino “Poblic health is the science and art of preventing disease, prolonging life, and promoting physical health and efficiency through organized community efforts for the sanitation of the environment, the control of community infections, the education of the individual in principles of personal hygiene, the organization of medical and nursing service for the early diagnosis and preventive treatment of disease, and the development of the social machinery which will ensure to every individual in the community a standard of living adequate for the maintenance of health." Charles-Edward A. Winslow, 1920 Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja 1 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino 1.1 Osnovni pojmi in razmišljanja o javnem zdravju Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Varovanje zdravja Varovanje zdravja VAROVANJE ZDRAVJA ohranjanje in/ali krepitev zdravja VAROVANJE ZDRAVJA povrnitev zdravja ali zmanjševanje posledic bolezni Kako lahko varujemo zdravje? Osnove javnega zdravja Osnove javnega zdravja 2 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Opredelitev javnega zdravja Dileme pri poimenovanju javno zdravje je pojem, ki označuje organizirana prizadevanja družbe, da bi obvarovala, krepila ali obnovila zdravje prebivalstva. Je kombinacija znanj, veščin in prepričanj, ki je usmerjena v ohranjanje in krepitev zdravja vseh prebivalcev s pomočjo skupnih oziroma družbenih aktivnosti. javno zdravje je spretnost preprečevanja bolezni, krepitve zdravja in podaljševanja življenja s pomočjo organiziranih naporov družbe javno zdravje javno zdravstvo Osnove javnega zdravja Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Dileme pri poimenovanju Zgodovinski razvoj javno zdravje javno zdravstvo obdobje zgodnjega javnega zdravja obdobje razvoja sodobnega javnega zdravja Preglednica 1.1. Značilna razvojna obdobja sodobnega javnega zdravja (povzeto in prirejeno po Lalonde). zdravje prebivalstva OBDOBJE I. obdobje II. obdobje III.obdobje IV.obdobje ZNAČILNOSTI Sanitarno javno zdravje Obdobje preventivnih institucij Terapevtsko obdobje Obdobje intenzivnega razvoja zamisli novega javnega zdravja TRAJANJE 1840-1900 1900-1930 1930-1974 1974-1978 obdobje novega javnega zdravja Osnove javnega zdravja Osnove javnega zdravja Preglednica 1.2. Razlike med »starim« in »novim« javnim zdravjem. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE ZNAČILNOSTI “STAREGA” JAVNEGA ZDRAVJA Oddelek za socialno medicino Osredotočeno je na obvladovanje dejavnikov tveganja iz naravnega okolja z izboljševanjem higienskih razmer (na primer čista pitna voda, sanitacija, primerne sbivalne razmere) ZNAČILNOSTI “NOVEGA” JAVNEGA ZDRAVJA Poleg na obvladovanje dejavnikov tveganja iz naravnega okolja, se osredotoča tudi na obvladovanje dejavnikov iz družbenega okolja (na primer vedenjski in socioekonomski dejavniki tveganja) Zdravje se dojema kot odsotnost bolezni Zdravje se dojema kot vir (sredstvo) za vsakdanje življenje oziroma kot predpogoj, ki omogoča ljudem, da udejanijo produktivno življenje Javno zdravje se je dojemalo kot čisto medicinska stroka Medsektorsko sodelovanje je ključno, medicinska stroka pa je ena od strok, ki je vpeta v javno zdravje, a pri tem ima še vedno najpomembnejšo vlogo Epidemiologija kot metodologija je ključna metoda proučevanja pojavov, povezanih z zdravjem Poleg epidemiologije se upoštevajo tudi druge metode preučevanja pojavov, povezanih z zdravjem Osredotočanje na preventivo bolezni Poleg na preventivo bolezni, se osredotoča še na promocijo zdravja Primarno usmerjeno v obvladovanje nalezljivih bolezni Usmerjeno v vse skupine bolezni, ki jih uvrščamo med velike javnozdravstvene probleme: nalezljive bolezni, kronične nenalezljive bolezni (srčno-žilne bolezni in rak), duševne bolezni in poškodbe KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Ključni koncepti v javnem zdravju zdravje (potreba po zdravju) KLJUČNI KONCEPTI V JAVNEM ZDRAVJU Uveljavljanje koncepta z dokazi podprtega javnega zdravja Osnove javnega zdravja 3 20.2.2012 POTREBA PO ZDRAVJU KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino prebivalstva/posameznika Dimenzije zdravja in potrebe po zdravju? 22-letni študent medicine zboli. Ima visoko temperaturo in suh kašelj. Počuti se zelo slabo. Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino 50-letni univerzitetni učitelj močno čuti potrebo po gibanju (telesni aktivnosti). Ne počuti se dobro, če ne more biti v svojem prostem času telesno aktiven vsaj 5 dni na teden. Mlada zdravnica z družino (mož in dva majhna otroka) se vsak dan vozi na delo v 30 km oddaljen zdravstveni dom. Po naporni službi (v ambulanti ima 50-70 bolnikov dnevno) mora najprej po oba otroka v vrtec, potem doma skuhati kosilo za moža in sebe, potem pa še nujno prebrati literaturo o bolezni, ki jo zelo verjetno ima eden od njenih bolnikov, a ni popolnoma prepričana o tem. Za vikend bi rada šla na izlet v hribe, pa ve, da bo morala najprej urediti stanovanje, saj tega med delovnimi dnevi ne zmore. Počuti se popolnoma izčrpano in brez energije. Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Skupino ljudi, ki živi v majhni in ozki dolini, v kateri je postavljenih več različnih industrijskih obratov, skrbi za svoje zdravje, še posebej pa za zdravje svojih otrok, ker naj bi v enem od industrijskih obratov v kratkem začeli energijo za delovanje obrata pridobivati tudi s sežiganjem odpadkov. Osnove javnega zdravja 53-letna ženska, ki živi brez partnerja že več let, nima pa tudi ne veliko prijateljev, ima velikokrat glavobole, muči pa jo tudi nespečnost. Osnove javnega zdravja 4 20.2.2012 POTREBA PO ZDRAVJU POTREBA PO ZDRAVJU KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino prebivalstva/posameznika telesna duševna socialna nezaznana zaznana neizražena prebivalstva/posameznika okoljska telesna duševna socialna nezaznana zaznana izražena neizražena okoljska izražena Kje išče pomoč? Kaj se zgodi s to skupino? Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino 22-letni študent medicine zboli. Ima visoko temperaturo in suh kašelj. Počuti se zelo slabo. Počuti se tako slabo, da se odloči poiskati zdravstveno pomoč. Obišče svojega osebnega zdravnika, ki mu predpiše antibiotike, ko ugotovi, da ima študent pljučnico (postavi diagnozo). 50-letni univerzitetni učitelj močno čuti potrebo po gibanju (telesni aktivnosti). Ne počuti se dobro, če ne more biti v svojem prostem času telesno aktiven vsaj 5 dni na teden. Najpogosteje potrebo zadovolji s kolesarjenjem na sobnem kolesu, tekom v naravi ali hojo v hribe. Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Mlada zdravnica z družino (mož in dva majhna otroka) se vsak dan vozi na delo v 30 km oddaljen zdravstveni dom. Po naporni službi (v ambulanti ima 50-70 bolnikov dnevno) mora najprej po oba otroka v vrtec, potem doma skuhati kosilo za moža in sebe, potem pa še nujno prebrati literaturo o bolezni, ki jo zelo verjetno ima eden od njenih bolnikov, a ni popolnoma prepričana o tem. Za vikend bi rada šla na izlet v hribe, pa ve, da bo morala najprej urediti stanovanje, saj tega med delovnimi dnevi ne zmore. Počuti se popolnoma izčrpano in brez energije. Mlada zdravnica z družino (mož in dva majhna otroka) se vsak dan vozi na delo v 30 km oddaljen zdravstveni dom. Po naporni službi (v ambulanti ima 50-70 bolnikov dnevno) mora najprej po oba otroka v vrtec, potem doma skuhati kosilo za moža in sebe, potem pa še nujno prebrati literaturo o bolezni, ki jo zelo verjetno ima eden od njenih bolnikov, a ni popolnoma prepričana o tem. Za vikend bi rada šla na izlet v hribe, pa ve, da bo morala najprej urediti stanovanje, saj tega med delovnimi dnevi ne zmore. Počuti se popolnoma izčrpano in brez energije. Ker ji je preostalo še nekaj letnega dopusta se odloči izkoristiti nekaj dopustniških dni. Čeprav bi se rada spočila, dopusta nima več, zato ji ne preostane drugega kot delati naprej. Začne zapadati v depresijo. Ker spozna morebitne simptome te bolezni, se odloči poiskati pomoč svoje kolegice psihiatrinje. Osnove javnega zdravja Osnove javnega zdravja 5 20.2.2012 POTREBA PO ZDRAVJU KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino prebivalstva/posameznika Skupino ljudi, ki živi v majhni in ozki dolini, v kateri je postavljenih več različnih industrijskih obratov, skrbi za svoje zdravje, še posebej pa za zdravje svojih otrok, ker naj bi v enem od industrijskih obratov v kratkem začeli energijo za delovanje obrata pridobivati tudi s sežiganjem odpadkov. telesna duševna socialna nezaznana zaznana Potem, ko so dolga leta sprejemali onesnaževanje okolja, so se prebivalci te doline tokrat odločili, da poiščejo strokovno pomoč zdravnikov specialistov javnega zdravja (okoljske medicine) in ostalih strokovnjakov javnega zdravja, da bi morda preprečili dodatno onesnaževanje. neizražena okoljska izražena Potreba po zdravstveni oskrbi Osnove javnega zdravja Osnove javnega zdravja POTREBA PO ZDRAVJU POTREBA PO ZDRAVJU KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino prebivalstva/posameznika prebivalstva/posameznika telesna duševna socialna nezaznana zaznana neizražena okoljska telesna duševna nezaznana zaznana neizražena izražena Kje se zadovoljuje izražena potreba po zdravstveni oskrbi? izražena SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Ali je lahko celotna potreba po zdravstveni oskrbi zadovoljena? POTREBA PO ZDRAVSTVENI OSKRBI Osnove javnega zdravja POTREBA PO ZDRAVJU POTREBA PO ZDRAVJU KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino prebivalstva/posameznika prebivalstva/posameznika telesna duševna telesna duševna nezaznana zaznana nezaznana zaznana neizražena neizražena izražena izražena Potrebe, ki se srečajo SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA prepoznana neprepoznana POTREBA PO ZDRAVSTVENI OSKRBI SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA prepoznana neprepoznana POTREBA PO ZDRAVSTVENI OSKRBI 6 20.2.2012 POTREBA PO ZDRAVJU POTREBA PO ZDRAVJU KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino prebivalstva/posameznika prebivalstva/posameznika telesna duševna telesna duševna nezaznana zaznana nezaznana zaznana Kako pa se zadovoljujejo potrebe, ki se ne zadovoljijo znotraj sistema zdravstvenega varstva? Zahteva po zdravju neizražena izražena Potrebe, ki se srečajo prepoznana SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Potrebe, ki se ne srečajo neizražena Potrebe, ki se ne srečajo izražena Potrebe, ki se srečajo neprepoznana prepoznana SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA POTREBA PO ZDRAVSTVENI OSKRBI neprepoznana POTREBA PO ZDRAVSTVENI OSKRBI POTREBA PO ZDRAVJU KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino prebivalstva/posameznika telesna duševna nezaznana zaznana neizražena Zdravniki vemo, da je rak na dojki huda in lahko celo usodna bolezen, še posebej, če jo odkrijemo v njeni klinični (izraženi s simptomi) fazi. Vemo pa tudi, da se jo da odkriti v njeni predklinični (neizraženi s SIMPTOMI, nesimptomatski) fazi, če iščemo določene ZNAKE bolezni. V Sloveniji smo se na podlagi tega odločili, da povabimo vse ženske v določeni starostni skupini na pregled. izražena Potrebe, ki se srečajo prepoznana SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Potrebe, ki se ne srečajo neprepoznana POTREBA PO ZDRAVSTVENI OSKRBI Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Potreba po zdravju Potreba po zdravstveni oskrbi Zorni kot prebivalstva posameznika Zorni kot izvajalcev zdravstvene oskrbe KONCEPT POTREBE PO ZDRAVJU Zorni kot industrije/kapitala Ključni koncepti v javnem zdravju zdravje Zahteva po zdravstveni storitvi KLJUČNI KONCEPTI V JAVNEM ZDRAVJU Zorni kot plačnikov zdravstvenih storitev uspešno prilagajanje razmeram v okolju Zorni kot politikov zadovoljivo/ sprejemljivo delovanje v okolju Koncept “Vlaganje v zdravje” Svetovne banke Podpora selektivnemu zdravstvenemu varstvu Osnove javnega zdravja Osnove javnega zdravja 7 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Naloge javnega zdravja analiziranje povezanosti med zdravstvenimi pojavi in dejavniki za njihov razvoj merjenje ravni zdravstvenega stanja prebivalstva 1.2 Javnozdravstvena medicina TEMELJNE NALOGE JAVNEGA ZDRAVJA javnozdravstveno ukrepanje vrednotenje učinkovitosti javnozdravstvenih ukrepov Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Katere veje sodijo v katero od skupin? Javno zdravje in javnozdravstvena medicina predklinična medicina Javno zdravje je multidisciplinarna stroka, ki jo opravljajo strokovnjaki različnih strok, tudi zdravniki. klinična medicina Tisti del javnozdravstvene dejavnosti, ki jo opravljajo zdravniki, imenujemo javnozdravstvena medicina. Velikokrat jo imenujemo tudi preventivna medicina, čeprav ni samo to. javnozdravstvena medicina ? Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Javno zdravje in javnozdravstvena medicina Javno zdravje in javnozdravstvena medicina Med drugim je tudi medicinska veda, ki umešča klasično klinično medicino v družbeno in naravno (fizikalno) okolje, v katerem deluje. V tem okolju posameznik, ki je zbolel, in ki je center usmerjenosti delovanja klinične medicine, ni izoliran, pač pa je soodvisen od številnih interakcij, ki se v okolju odvijajo. Nanj tudi ne deluje izolirano družbeno in izolirano naravno okolje, pač pa gre za močno prepletanje med njima, povezave pa niso nujno enake pri vseh ljudeh. Osnove javnega zdravja Javnozdravstvena medicina v današnjem času še vedno predstavlja jedrni del javnega zdravja, ker pa se prepoznavanje s strani drugih vej medicine le počasi (prepočasi) krepi, je njen ključni položaj v javnem zdravju močno ogrožen. Osnove javnega zdravja 8 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Javnozdravstvena medicina Javnozdravstvena in klinična medicina ohranjanje in/ali krepitev zdravja Javnozdravstvena medicina Klinična medicina : javnozdravstvena medicina VAROVANJE ZDRAVJA Klinična medicina MEDICINSKA STROKA USMERJENOST UKREPANJA KOGA OBRAVNAVA MEDICINA SKUPNOSTI medicina dela, šolska medicina itd. JAVNOZDRAVSTVENA MEDICINA OHRANJANJE / KREPITEV ZDRAVJA družinska medicina KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino ZDRAVLJENJE BOLEZNI KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KLINIČNA MEDICINA POSAMEZNIK manjše skupnosti POSAMEZNIK V SKUPNOSTI IN SKUPNOST večje skupnosti OGROŽENE SKUPINE PREBIVALCEV IN CELOTNA POPULACIJA Javnozdravstvena in klinična medicina KLINIČNA MEDICINA Ozdraviti bolnika JAVNOZDRAVSTVENA MEDICINA CILJ OBRAVNAVE Ohraniti/okrepiti zdravje skupnosti/populacije TRAJNOST OSKRBE OBJEKTA OBRAVNAVE Občasna skrb Stalna skrb Usmerjenost v specifične probleme Celosten pristop Zdravniki specialisti KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KDO JO IZVAJA Zdravniki specialisti javnozdravstvenih vej: socialna medicina, higiena, epidemiologija z vključevanjem strokovnjakov številnih drugih strok: sociologov, psihologov, ekonomistov, pravnikov, komunikologov, fizikov, kemikov itd. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Javnozdravstvena in klinična medicina KLINIČNA MEDICINA JAVNOZDRAVSTVENA MEDICINA NAČIN PRISTOPA K REŠEVANJU PROBLEMOV Pasiven (zdravniki čakajo, da bolnik pride do Aktiven (strokovnjaki iščejo vire bolezni in njih in nato ukrepajo) želijo odpraviti ali zmanjšati njihovo delovanje, da ne preide do bolezni ali njenih posledic) DOMENA KATEREGA SEKTORJA JE Zgolj zdravstvenega sektorja (“medicine”) Številnih sektorjev (npr. zdravstvenega, socialnega, kmetijskega itd.); medsektorsko sodelovanje in soodgovornost celotne skupnosti, številnih strok Diagnostične metode Metode zdravljenja Znanstveno raziskovalne metode povrnitev zdravja ali zmanjševanje posledic bolezni METODE DELA Epidemiološke metode Sociološke metode Psihološke metode Ekološke metode Ekonomske metode Vzgojno izobraževalne metode Znanstveno raziskovalne metode Javnozdravstvena in klinična medicina KLINIČNA MEDICINA 1. 2. 3. 4. 5. 6. JAVNOZDRAVSTVENA MEDICINA FAZE DELA Ugotavljanje zdravstvenega stanja 1. Ugotavljanje zdravstvenega stanja posameznika prebivalstva (podatki, ki jih iščemo: anamneza, 2. (podatki, ki jih iščemo: populacijski klinični pregled, laboratorijski podatki, zdravstveni problemi testi), skupnosti, bolezenski vzorci v Proučevanje vzrokov bolezni pri skupnosti), posamezniku, 3. Proučevanje vzrokov obolevanja Diagnostični proces, diferencialna prebivalstva, diagnoza in postavitev 4. Diagnoza skupnosti – najverjetnejše diagnoze, socialnomedicinska diagnoza, Zdravljenje bolezni pri 5. Oblikovanje ukrepov za izboljšanje posamezniku in njegova zdravstvenega stanja prebivalstva rehabilitacija, in oblikovanje družbenih ukrepov Sledenje bolniku in ovrednotenje za preprečevanje obolevanja, postopka zdravljenja 6. Vrednotenje sprememb v zdravstvenem stanju skupnosti 9 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Javnozdravstvena medicina JAVNOZDRAVSTVENA MEDICINA Veje javnozdravstvene medicine? SOCIALNA MEDICINA OKOLJSKA MEDICINA EPIDEMIOLOGIJA HIGIENA EPIDEMIOLOGIJA NALEZLJIVIH BOLEZNI EPIDEMIOLOGIJA - METODOLOGIJA KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Zdravje 2. Zdravje in bolezen Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Zdravje je povsod okoli nas! Mediji – vsak večer je na primer na televizijskih programih omenjeno zdravje na tak ali drugačen način Osnove javnega zdravja 10 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Zdravje je povsod okoli nas! Mediji – vsak večer je na primer na televizijskih programih omenjeno zdravje na tak ali drugačen način Svarila o tveganjih za zdravje Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino http://www.vozimopametno.si/index.php?Itemid=121&id=83&option=com_content&task=view Osnove javnega zdravja Osnove javnega zdravja 11 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Zdravje je povsod okoli nas! Mediji – vsak večer je na primer na televizijskih programih omenjeno zdravje na tak ali drugačen način Svarila o tveganjih za zdravje Zdravje kot ekonomska kategorija – na voljo so različna prehranska dopolnila in drugi pripravki, od tistih za zdravljenje različnih bolezni, do tistih, ki nam omogočajo vitalnost, dolgo življenje itd.. Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino 12 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Zdravje je povsod okoli nas! Zdravje je povsod okoli nas! Od vsepovsod smo bombardirani z najrazličnejšimi informacijami o zdravju na tak ali drugačen način Zavzema različne oblike in ima različen pomen za različne ljudi, ki ga razumejo v različnem kontekstu! OBSEDENOST Z ZDRAVJEM Ljudje smo za zdravje pripravljeni plačati veliko!? POSLEDICA V POTROŠNIŠKI DRUŽBI???? Kako razumemo, kaj je zdravje, oziroma, kakšen je naš pogled na zdravje, vpliva na naš način dela za zdravje. Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino BIOPSIHOSOCIALNI MODEL ZDRAVJA ohranjanje in/ali krepitev zdravja Zdravje je veliko težje opredeliti kot bolezen. Zgodovina iskanja odgovora na vprašanje kaj je zdravje, je zgodovina prevladovanja enega od dveh različnih pristopov k varovanju zdravja nad drugim VAROVANJE ZDRAVJA povrnitev zdravja ali zmanjševanje posledic bolezni BIOMEDICINSKI MODEL ZDRAVJA Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Dojemanje zdravja skozi čas Dojemanje zdravja dojemanje zdravja se razlikuje glede na to, ali ga dojemamo kot posamezniki ali člani skupnosti, kot strokovnjaki ali laiki ter od številnih drugih okoliščin, dojemanje zdravja skozi čas je bilo odvisno od različnosti naravnih in družbenih razmer/okoliščin, katerim se je človek vedno skušal prilagoditi, da bi v njih obstal, in od stopnje razvoja medicinske znanosti (kot zdravljenja bolezni), razvili so se različni pogledi na zdravje - različni modeli zdravja. Osnove javnega zdravja Modeli zdravja v preteklosti Zgodnji okoljski model: filozofski pristop k zdravju, Hipokrat - razpravi O zraku, vodi in in zemlji zapiše, da okolje in vedenjske navade gostitelja vplivajo na pojav bolezni; trdil je, da narava neprestano teži k stanju stabilnosti, in da bi to stabilnost/ravnotežje ohranila, nenehno prilagaja svoje elemente. V tem ravnotežju je človek zdrav, ko pa se ravnotežje poruši, se pojavi bolezen, Osnove javnega zdravja 13 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Dojemanje zdravja skozi čas Dojemanje zdravja skozi čas Modeli zdravja v preteklosti Modeli zdravja v preteklosti Zgodnji okoljski model: Biomedicinski model: filozofski pristop k zdravju, Hipokrat - razpravi O zraku, vodi in in zemlji zapiše, da okolje in vedenjske navade gostitelja vplivajo na pojav bolezni; trdil je, da narava neprestano teži k stanju stabilnosti, in da bi to stabilnost/ravnotežje ohranila, nenehno prilagaja svoje elemente. V tem ravnotežju je človek zdrav, ko pa se ravnotežje poruši, se pojavi bolezen, konec z Galenom v 2. Stoletju - dojemanje zdravja se je začelo s preučevanjem in spoznavanjem zgradbe človeškega telesa približevati umestitvi bolezni vanj, začetki v 2.stol., nagel razvoj od 16.stol. dalje; Descartes (kartezijanska medicina): z mehanistično filozofijo je ustvaril temelje mehanične biologije in iatrofizične šole, pristop k zdravju kot funkciji človeškega telesa, nadaljni razvoj v 20.stol. - z razvojem eksperimentalne medicine, anatomije, patologije in mikrobiologije, v medicini je dominanten še danes. Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Dojemanje zdravja skozi čas Dojemanje zdravja skozi čas Modeli zdravja v preteklosti Modeli zdravja v preteklosti Zgodnji sociomedicinski model: Epidemiološki model: pojavil se je v 17. in 18. stoletju, zagovorniki so se zgledovali po antični medicini, trdili so, da je porazdelitev bolezni povezana s socioekonomskimi in kulturnimi razmerami, prvi poskusi vpeljati »zunanje dejavnike tveganja« za zdravje po antiki, a ne dejavnike naravnega, temveč družbenega okolja, se ni obdržal zaradi preuranjenosti. se je začel razvijati v začetku 20. Stoletja po prvih odkritjih imunosti, ključna značilnost: govori o interakciji med dejavnikom nastanka bolezni (agensom), okoljem in gostiteljem (človekom), agens okolje gostitelj Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Dojemanje zdravja skozi čas Dojemanje zdravja skozi čas Modeli zdravja v preteklosti Sodobni modeli zdravja Epidemiološki model: Biomedicinski model: usmerjen v bolezen oziroma izogibanju nastanka bolezni, zato je podoben biomedicinskemu modelu, različen od njega je v tem, da je zaobjel tudi že okoljska tveganja, zaslužen za razvoj niza ukrepov specifične in nespecifične zaščite zdravja, kot tudi za razvoj programov preprečevanja nalezljivih bolezni, od nalezljivih bolezni se je razširil tudi na skupino nenalezljivih bolezni, ni pa se ga dalo razširiti na vse bolezni (na primer na duševne motnje in bolezni). Osnove javnega zdravja zdravje opredeljeno kot odsotnost bolezni in/ali odsotnost invalidnosti, pojasnjuje pa se s patološkimi procesi in fiziološkimi dejavniki tveganja, Osnove javnega zdravja 14 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Dojemanje zdravja skozi čas Dojemanje zdravja skozi čas Sodobni modeli zdravja Sodobni modeli zdravja Adaptacijski model: Vedenjski model: človek je zdrav toliko časa, dokler se je njegov organizem sposoben prilagajati (adaptirati) na izzive notranjega (znotraj človeka) in zunanjega okolja. Bolezen nastane kot rezultat nezmožnosti prilagajanja, temelje temu modelu je dal Hans Selye (1907-1982; kanadski endokrinolog avstro-ogrskega porekla) v svoji teoriji o splošnem adaptacijskem sindromu, model nadgrajuje biomedicinski model upoštevajoč tudi adaptacijskega, zdravje je skupek: odsotnosti bolezni ali invalidnosti, funkcionalne sposobnosti, osebnega ugodja in zdravega načina življenja, zdravje pojasnjuje poleg s patološkimi procesi in fiziološkimi dejavniki tveganja dodatno še z vedenjskimi dejavniki tveganja, Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Dojemanje zdravja skozi čas Dojemanje zdravja skozi čas Sodobni modeli zdravja Sodobni modeli zdravja Socioekološki (danes biopsihosocialni, tudi bioekopsihosocialni) model: nadgrajuje vedenjski model, zdrav posameznik se prilagaja svojemu naravnemu in družbenemu okolju in obvladuje njune zahteve vse dotlej, ko se poruši njegovo telesno, duševno in zaznavno ravnotežje, zdravje je dodatno opredeljeno še s: kvaliteto življenja posameznika in njegovimi socialnimi odnosi, Socioekološki (danes biopsihosocialni, tudi bioekopsihosocialni) model: zdravje pojasnjuje poleg s patološkimi procesi, fiziološkimi in vedenjskimi dejavniki tveganja, še s psihosocialnimi dejavniki tveganja in socio-okoljskimi tveganimi okoliščinami, zdravstveno stanje posameznika je posledica medsebojnega delovanja notranjih in zunanjih virov zdravja: Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Dojemanje zdravja skozi čas Dojemanje zdravja skozi čas Sodobni modeli zdravja Sodobni modeli zdravja Sistemski model: Sistemski model: temelj tega modela zdravja je splošna teorija sistemov, po kateri sistem predstavlja »skupino naravnih ali umetnih enot, ki se povezujejo v celoto, ki delujejo ali se gibljejo skladno«. Sistem je lahko sestavljen samo iz notranjih enot, lahko pa ga sestavljajo notranje in zunanje enote, med žive sisteme sodijo tudi različne združbe ljudi, pa tudi človek kot posameznik, Osnove javnega zdravja Zdravje se v tem modelu dojema kot sposobnost sistema, da na različnih ravneh svoje organiziranosti (ravni sistema so, odvisno od tega kaj nam sistem predstavlja, lahko: raven celic, raven organov, raven posameznika, raven družine, raven celotne populacije) vzdržuje ravnotežje s tem, da z mehanizmi prilagajanja odgovarja na različne zahteve iz naravnega in družbenega okolja in na spremembe v njima, Osnove javnega zdravja 15 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Dojemanje zdravja skozi čas Opredelitev zdravja po SSKJ: Sodobni modeli zdravja Sistemski model: V tem modelu lahko posameznika opazujemo z dveh zornih kotov: 1. stanje telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma po eni strani je podsistem drugih nadrejenih sistemov (kot npr. družina, različne oblike drugih skupnosti, kot npr. bivalna ali delovna skupnost, celotna populacija), po drugi strani posameznik sam predstavlja zelo skladen sistem, sestavljen iz več podsistemov (notranji naravni sistem: celični, mišični, krvnožilni, reproduktivni, podsistem živčevja itd., kognitivni sistem, čustveni sistem), od katerih je za opredelitev posameznika kot celote nujno potreben vsak od njih. 2. stanje živega bitja, v katerem vsi življenjski procesi potekajo normalno, brez motenj Model? Osnove javnega zdravja Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Opredelitev zdravja po SZO: Zdravje kot kontinuum (prirejeno po Antonovskem) Zdravje je stanje popolnega telesnega (fizičnega), duševenega (mentalnega) in socialnega blagostanja/ugodja in ne zgolj stanje odsotnosti bolezni ali betežnosti/nemoči. 100% SZO 1948 0% Kritika: zdravje ni stanje Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Najnovejši pogledi: SZO je v začetku devetdesetih let v osnovno opredelitev vnesla nove elemente: Bolezen zdravje je multidimenzionalen pojav, v katerem se mora povezovanje posameznika z naravnim in družbenim okoljem obravnavati celostno, izraz »stanje« se mora zamenjati z izrazom »dinamično ravnotežje«, zdravja ne smemo dojemati kot primarni cilj življenja, temveč kot vir (sredstvo) za vsakdanje življenje. zdravje je predpogoj, ki omogoča ljudem, da udejanijo produktivno življenje v osebnem, socialnem in ekonomskem smislu. Osnove javnega zdravja Osnove javnega zdravja 16 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Naravni potek bolezni Opredelitev bolezni po SSKJ: Bolezen ni trenuten dogodek, pač pa proces, ki se razvija v času. Ta proces imenujemo naravni potek bolezni. Bolezen je odstopanje od normalne zgradbe ali funkcije kateregakoli dela, organa ali sistema telesa, ki se kaže z značilnim nizom simptomov in znakov ter katerega etiologija, patologija in prognoza so lahko znane, ali pa ne. Je potek bolezni od njenega začetka do konca, z vsemi vmesnimi fazami, ne da bi posegali vanj. Tak koncept sovpada z skonceptom o zdravju kot kontinuumu po Antonovskem . Osnove javnega zdravja Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Patogeneza in salutogeneza ZDRAVJE BOLEZEN Obdobje občutljivosti/dojemljivosti IZPOSTAVLJENOST DELOVANJU DEJAVNIKOV TVEGANJA Predklinična faza bolezni OKREVANJE SALUTOGENEZA Klinična faza bolezni T1 T2 T3 ZAČETEK BOLEZNI TOČKA MOŽNEGA ZGODNJEGA ODKRIVANJA BOLEZNI NASTOP SIMPTOMOV IN/ALI ZNAKOV BOLEZNI T4 ZDRAVJE TRAJNA OKVARA BOLEZEN Obdobje občutljivosti/dojemljivosti OZDRAVITEV SMRT IZPOSTAVLJENOST DELOVANJU DEJAVNIKOV TVEGANJA Predklinično obdobje bolezni Klinično obdobje bolezni T1 T2 T3 ZAČETEK BOLEZNI TOČKA MOŽNEGA ZGODNJEGA ODKRIVANJA BOLEZNI NASTOP SIMPTOMOV IN ZNAKOV BOLEZNI OKREVANJE T4 TRAJNA OKVARA OZDRAVITEV SMRT Ali je to točka začetka bolezni? PATOGENEZA Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino 3. Uvod v determinante zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Dva modela zdravja in njun pogled na to, kaj določa zdravje/bolezen DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NASTANEK IN RAZVOJ BOLEZNI BIOMEDICINSKI MODEL ZDRAVJA KAJ DOLOČA ZDRAVJE/BOLEZEN BIOPSIHOSOCIALNI MODEL ZDRAVJA DETERMINANTE ZDRAVJA 17 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Opredelitev pojma “determinanta” Po Lastu je determinanta oziroma določilnica vsak dejavnik ali dogodek ali značilnost ali katerakoli druga entiteta, ki povzroči spremembo v zdravstvenem stanju ali drugem pojavu, povezanem z zdravjem. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Opredelitev pojma “dejavnik tveganja” V biomedicinskem modelu zdravja okoliščinam, ki privedejo do nastanka in razvoja bolezni, ne glede na to, ali gre za tiste iz notranjega ali tiste iz zunanjega okolja, pravimo dejavniki tveganja (za nastanek in razvoj bolezni), ali pogosto v pogovornem jeziku na kratko dejavniki. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino ! Opredelitev pojma “dejavnik” Izraz se uporablja v več pomenih. V povezavi z determinantami zdravja se pojavlja kot: 1. Lastnost ali izpostavljenost, ki poveča verjetnost nastopa/nastanka bolezni ali kateregakoli drugega pojava, povezanega z zdravjem; v tem pomenu je sinonim za “determinanto”, 2. Determinanta, ki jo lahko spremenimo z ukrepi in s tem zmanjšamo verjetnost nastopa/nastanka bolezni ali kateregakoli drugega pojava, povezanega z zdravjem; KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Pogledi na determinante zdravja so različni glede na naslednje: ali opazujemo proces s stališča posameznika ali skupnosti; ali opazujemo proces s stališča laika ali strokovnjaka; če gledamo s stališča strokovnjaka, je nato pomembno še, ali je naš pogled bolj biomedicinsko ali bolj družboslovno obarvan; pomembno je tudi, kdaj v naravnem poteku bolezni se vključimo v opazovanje interakcije med determinantami in bolezenskim procesom, in kakšna je naša vloga v tem procesu. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Zaradi tega različni pogledi postavljajo v ospredje različne determinante zdravja. Vir: Dahlgren G, Whitehead M. Policies and Strategies to Promote Social Equity in Health. Stockholm: Institute of Future Studies; 1991. 18 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Adapted from Labonte, R. (1998), A community development approach to health promotion: a background paper on practice, tensions, strategic models and accountability requirements for health authority work on the broad determinants of health, Health Education Board of Scotland, Research Unit on Health and Behaviour Change, University of Edinburgh, Edinburgh KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino BOLEZNI srčnožilne bolezni maligne bolezni poškodbe, samopoškodbe bolezni presnove duševne bolezni Gradniki determinant zdravja - dejavniki DEJAVNIKI 3. RAVNI fiziološki dejavniki (fiziološke motnje) duševne motnje stres DEJAVNIKI 2. RAVNI vedenjski dejavniki DEJAVNIKI 1. RAVNI kompleksni dejavniki družbenega in fizičnega okolja kompleksni dejavniki fizično okolje osnovni dejavniki kompleksni dejavniki družbeno okolje osnovni dejavniki genetski dejavniki spol, starost KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino dejavniki notranjega okolja posameznika dedna zasnova DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STOPNJO ZDRAVJA dejavniki naravnega okolja spol (kot biološki dejavnik) in starost DEJAVNIKI NOTRANJEGA OKOLJA POSAMEZNIKA dejavniki družbenega okolja telesne značilnosti osebnostne značilnosti 19 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino biološki dejavniki mikroorganizmi in njihovi toksini (virusi, bakterije, glive in njihovi deli) fizikalni dejavniki členonožci (insekti, klopi) DEJAVNIKI NARAVNEGA OKOLJA kemični dejavniki alergeni in toksini višjih rastlin (cvetni prah) BIOLOŠKI DEJAVNIKI biomehanični dejavniki KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino beljakovinski alergeni vretenčarjev (urin, feces, slina, dlake) višji organizmi (kače, divje in domače živali) KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino anorganske snovi hrup ionizirno in neionizirno sevanje svetlobna energija KEMIČNI DEJAVNIKI FIZIKALNI DEJAVNIKI toplotna energija organske snovi električna energija KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino mehanična energija socio-ekonomski dejavniki BIOMEHANIČNI DEJAVNIKI DEJAVNIKI DRUŽBENEGA OKOLJA kinetična energija družbene vrednote in prepričanja 20 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino izobrazba in pismenost kulturne značilnosti veroizpoved etične in moralne vrednote SOCIO-EKONOMSKI DEJAVNIKI zaposlenost in dohodek DRUŽBENE VREDNOTE IN PREPRIČANJA družbeni status KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino spol (kot družbena determinanta) sodobne družbene vrednote KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino determinante notranjega okolja posameznika Determinante zdravja SKUPINE DETERMINANT I determinante naravnega okolja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino determinante družbenega okolja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino kombinacija spola in genetskih dejavnikov zrak voda DETERMINANTE NOTRANJEGA OKOLJA POSAMEZNIKA kombinacija spola, starosti in fizioloških dejavnikov tla DETERMINANTE NARAVNEGA OKOLJA kombinacija spola, starosti in osebnostnih značilnosti ožji bivalni pogoji živila 21 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino socialno mreženje in socialna izključenost skupnosti razvojna obdobja človeka DETERMINANTE DRUŽBENEGA OKOLJA življenjski dogodki neenakost do zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino skrb države za zdravje prebivalcev KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino obdobje od spočetja do rojstva družina in družinsko okolje bivalna skupnost in okolje delovna skupnost in okolje obdobje otroštva obdobje odraščanja RAZVOJNA OBDOBJA ČLOVEKA KOT DETERMINANTE SKUPNOSTI KOT DETERMINANTE ZDRAVJA etnične skupnosti skupnosti vrstnikov KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino starost odraslo obdobje KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino življenjski dogodki v naravnem in družbenem okolju kajenje način prehranjevanja gibalne navade VEDENJA, TVEGANA ZA ZDRAVJE uživanje alkoholnih pijač in nedovoljenih drog vedenja, tvegana za zdravje SKUPINE DETERMINANT II ŽIVLJENJSKI DOGODKI obnašanje v cestnem prometu življenjski dogodki posameznika 22 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino politika zdravja ODNOS DO ZDRAVJA IN SKRB ZANJ 4. Uvod v proučevanje zdravja prebivalstva sistem zdravstvenega varstva KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Zakaj proučujemo zdravje prebivalstva? Najpomembnejše vprašanje, ko proučujemo pojave in odnose med njimi: Ali je verjetno, da je opazovana povezanost vzročna? Vzročni (etiološki) pristop k obvladovanju bolezni (preventivi ali kurativi) je najučinkovitejši! KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Metode dela v javnem zdravju: BOLEZEN B POSLEDICA DEJAVNIK D VZROK Metode za proučevanje zdravja prebivalstva Epidemiološke metode Demografske metode Metode merjenja globalnega zdravja prebivalstva Ekonometrične metode Kvalitativne metode Metode javnozdravstvenega ukrepanja Promocija zdravja Zdravstvena vzgoja Cepljenja Presejanja Ostale metode v javnem zdravju Komunikološke metode 23 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Z dokazi podprto javno zdravje in proučevanje zdravja prebivalstva Z DOKAZI PODPRTO JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Z dokazi podprto javno zdravje in metode proučevanja zdravja prebivalstva Namen Namen je tisto, kar si prizadevamo doseči. Cilj Cilj (ali cilji) proučevanja je(so) tisto, kar moramo med procesom proučevanja dejansko narediti, da bi namen v čim večji meri uresničili. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Namen Osnovni namen proučevanja zdravja prebivalstva je kvalitetno in učinkovito varovanje zdravja prebivalstva. EPIDEMIOLOŠKE METODE 24 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Dve opredelitvi: John Snow (1813 - 1858) Jekel JF, Elmore JG, Katz DL. Epidemiology, biostatistics and preventive medicine. WB Saunders Company 1996: 297. Epidemiologija je temeljna znanost preventivne medicine/javnega zdravja. Last JM. A dictionary of epidemiology. Oxford University Press, New York 1988: 141. Epidemiologija je veda, ki preučuje porazdelitev in determinante stanj in pojavov, povezanih z zdravjem ljudi v opredeljeni populaciji in umeščanje rezultatov teh proučevanj v obvladovanje zdravstvenih problemov. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino John Snow (1813 - 1858) KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino TIPI MER RELATIVNE POGOSTOSTI POJAVOV V EPIDEMIOLOGIJI Osnove meritev v epidemiologiji RAZMERJE v širšem pomenu števec JE vsebovan v imenovalcu števec NI vsebovan v imenovalcu DELEŽ DELEŽ S POMNOŽEVALCEM (npr. odstotek) STOPNJA kot “prava stopnja” RAZMERJE v ožjem pomenu STOPNJA kot “epidemiološka stopnja” 25 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Mere pogostosti pojavov Družina prevalenčnih mer Družina incidenčnih mer ZAČETEK 5-LETNEGA OBDOBJA OPAZOVANJA KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino 1 2 3 točkovna obdobna PREVALENCA Zaporedna številka opazovanca Razvrščanje prevalenčnih mer : absolutna relativna prevalenčno tveganje stopnja prevalence v epidemiološkem pomenu prevalenčni obeti 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 0 OPOZORILO: izraz »prevalenca« se lahko uporablja kot sinonim za različne prevalenčne mere, največkrat kot sinonim za stopnjo prevalence v epidemiološkem pomenu 1 2 3 4 kumulativna delna (parcialna) INCIDENCA incidenčno tveganje stopnja incidence v epidemiološkem pomenu incidenčni obeti stopnja incidence “osebe-čas” groba aktuarna gostotna Zaporedna številka opazovanca absolutna relativna 5 LETO OPAZOVANJA ZAČETEK 5-LETNEGA OBDOBJA OPAZOVANJA KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino letna mesečna itd. KONEC 5-LETNEGA OBDOBJA OPAZOVANJA TOČKA OPAZOVANJA KONEC 5-LETNEGA OBDOBJA OPAZOVANJA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 0 1 2 3 4 5 LETO OPAZOVANJA 26 20.2.2012 Zaporedna številka opazovanca ZAČETEK 5-LETNEGA OBDOBJA OPAZOVANJA KONEC 5-LETNEGA OBDOBJA OPAZOVANJA KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Umrljivost 12 13 14 15 16 17 18 19 20 0 1 2 3 4 5 LETO OPAZOVANJA KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino incidenca okrevanje priselitev smrt odselitev umrljivost: smrtnost prevalenca KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Mere povezanosti med pojavi in mere potencialnega učinka 27 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Mere povezanosti med pojavi (mere učinka) Mere pogostosti pojavov Incidenčne mere Absolutna incidenca Relativna incidenca • Incidenčni delež (incidenčno tveganje, tveganje, kumulativna incidenca) • Stopnja incidence • Gostota incidence (stopnja incidence, stopnja incidence osebe-leta) • Incidenčni obeti EPIDEMIOLOŠKE MERE Prevalenčne mere Točkovna prevalenca Absolutne mere (razlike) • Razlika tveganj (odvečno tveganje) • Razlika incidenčnih stopenj Obdobna prevalenca • Razlika prevalenc Absolutna prevalenca Relativne mere (razmerja) • Razmerje tveganj (relativno tveganje) • Razmerje incidenčnih stopenj (razmerje stopenj) • Razmerje incidenčnih obetov Relativna prevalenca • Prevalenčni delež • Stopnja prevalence • Prevalenčni obeti • Razmerje prevalenc (razmerje prevalenčnih deležev) • Razmerje prevalenčnih obetov Mere potencialnega učinka… …izpostavljenosti na frekvenco pojava bolezni Absolute measures • Pripisljivo tveganje izpostavljeni • Pripisljivo tveganje populacija Relative measures • Pripisljivi delež izpostavljeni • Pripisljivi delež poulacija …ukrepa na znižanje frekvence pojava Absolutne mere • Absolutno manjšanje tveganja • Število potrebno za zdravljenje • Število potrebno za škodo Relativne mere • Relativno zmanjšanje tveganja • Preprečljivi delež – izpostavljeni • Preprečljivi delež populacija • Razmerje obetov izpostavljenosti KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino 1. OPAZOVANJE ALI POSKUS (EKSPERIMENT) 2. OPIS ALI ANALIZA Vrste in tipi raziskav v epidemiologiji 3. PRESEK ALI SLEDENJE V ČASU 4. TEMELJIJO NA INCIDENČNIH ALI PREVALENČNIH MERAH 5. POGLED V PRETEKLOST, PRIHODNOST ALI V NOBENO SMER ZNAČILNOSTI EPIDEMIOLOŠKIH RAZISKAV 6. NAČRTOVANJE ZBIRANJA PODATKOV V PRIHODNOSTI ALI NE 8. USTVARJAJO HIPOTEZE ALI JIH PREVERJAJO 9. UPORABLJAJO RUTINSKE PODATKE ALI PODATKE POSEBNE RAZISKAVE 1O. USMERJENE NA UČINEK IZPOSTAVLJENOSTI ALI IZPOSTAVLJENOST KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino presečne pregledne študije 7. TEMELJIJO NA INDIVIDUALNIH ALI AGREGIRANIH PODATKIH 12. SE UPORABLJAJO ZA REŠEVANJE PROBLEMOV NA INDIVIDUALNI ALI POPULACIJSKI RAVNI 11. USMERJENE V NAČRTOVANJE ALI VREDNOTENJE UKREPOV KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino študije primerov s kontrolami kohortne študije študije primerov večja skupina opazovancev študije skupin primerov posameznik ali manjša skupina študije prostorskih vzorcev študije časovnih vzorcev študije prostorske variabilnosti opisne študije časovnih trendov mešane študije analitične OPAZOVALNE OPAZOVALNE RAZISKAVE (ŠTUDIJE) NA RAVNI POSAMEZNIKA RAZISKAVE (ŠTUDIJE) NA POPULACIJSKI RAVNI EKOLOŠKE RAZISKAVE EKSPERIMENTALNE EKSPERIMENTALNE klinični poskusi terenski poskusi skupnostni poskusi 28 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Pasti pri interpretaciji rezultatov epidemioloških raziskav Preden se lotimo odgovora na vprašanje o vzročni povezavi med pojavi, si moramo zastaviti naslednja tri pomembna vprašanja: 1. Ali je lahko opazovana povezanost posledica sistematske napake - pristranosti? 2. Ali je lahko opazovana povezanost posledica zaradi prisotnosti neke druge značilnosti - motenja? 3. Ali je lahko opazovana povezanost posledica naključja? KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Obvladovanje pristranosti in motenja ter ocenjevanje naključja Pristranost Pravilna izbira tipa raziskave Umerjanje merskih instrumentov Argumentacija sodelovanja v raziskavi Motenje V fazi načrtovanja: randomizacija, usklajevanje V fazi analize podatkov: standardizacija, statistično modeliranje Naključje Statistične metode KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Primer: starostna standardizacija kot metoda obvladovanja motenja starosti Starost prebivalstev, ki jih primerjamo, lahko izjemno moti pogled na proučevani pojav (bolezen). Privede lahko do napačnih zaključkov. Direktno standardizacijo opravimo s pomočjo referenčne populacije KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Starost (leta) Evropsko standardno prebivalstvo Če ocenimo, da ni pristranosti, motenja ali naključja, si ponovno postavimo vprašanje: 85+ 80-84 75-79 70-74 65-69 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-19 10-14 5-9 1-4 0 8.000 Ali je verjetno, da je opazovana povezanost vzročna? 6.000 4.000 2.000 0 2.000 4.000 6.000 8.000 Število prebivalcev MOŠKI ŽENSKE 29 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Ločimo med dvema komponentama vzročnosti – dvema značilnostima pojavov kot “vzrokov”. BOLEZEN B DEJAVNIK D POSLEDICA VZROK pojav kot vzrok je zadosten (zadosten vzrok) pojav DA (dejavnik A) se zgodi pred pojavom B (bolezen) če je pojav DA prisoten, se pojav B vedno pojavi pojav kot vzrok je nujen (nujen vzrok) pojav DA se zgodi pred pojavom B če je pojav DA odsoten, se pojav B ne more pojaviti OPOMBA: Predpostavljamo, da je pojav DA vzrok, pojav B pa posledica. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino V luči dveh komponent vzročnosti je pojav DA lahko: MODEL 1. MODEL 2. MODEL 3. MODEL 4. nujen vzrok zadosten vzrok + + - + + - MODEL 1. Pojav DA je nujen in zadosten “vzrok” za nastanek in razvoj pojava B DA KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino MODEL 3. Pojav DA je zadosten, ni pa nujen “vzrok” za nastanek in razvoj pojava B MODEL 2. Pojav DA je nujen, ni pa zadosten “vzrok” za nastanek in razvoj pojava B DA DA ali in DB in DC B DB B B ali DC 30 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino MODEL 4. Pojav DA ni niti nujen, niti zadosten “vzrok” za nastanek in razvoj pojava B DA in DB 5. Uvod v sistem zdravstvenega varstva in/ali DC in DD B in/ali DE in DF Ena najpomebnejših determinant zdravja jeurejenost zdravstvenega varstva (preventive in kurative) v posamezni državi – sistem zdravstvenega varstva OPREDELITEV ZDRAVSTVENEGA VARSTVA KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino ZDRAVSTVENO VARSTVO Kaj je “zdravstveno varstvo”? Kaj je “zdravstvena dejavnost”? Kakšna je razlika med “zdravstvenim varstvom” in “zdravstveno dejavnostjo? ZDRAVSTVENA DEJAVNOST Osnove javnega zdravja 31 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino ZDRAVSTVENO VARSTVO Ostali elementi zdravstvenega varstva? IZOBRAŽEVANJE IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI MEDICINSKA ZNANOST IN TEHNOLOGIJA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST SISTEM FINANCIRANJA ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI ZDRAVSTVENA POLITIKA INFORMACIJSKI SISTEM Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino ZDRAVSTVENO VARSTVO IZOBRAŽEVANJE IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI MEDICINSKA ZNANOST IN TEHNOLOGIJA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST ohranjanje in/ali krepitev zdravja SISTEM FINANCIRANJA ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI ZDRAVSTVENA POLITIKA VAROVANJE ZDRAVJA INFORMACIJSKI SISTEM ? povrnitev zdravja ali zmanjševanje posledic bolezni Osnove javnega zdravja Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino ohranjanje in/ali krepitev zdravja IZOBRAŽEVANJE IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI VAROVANJE ZDRAVJA povrnitev zdravja ali zmanjševanje posledic bolezni ZDRAVSTVENO VARSTVO JAVNOZDRAVSTVENA DEJAVNOST ZDRAVSTVENA DEJAVNOST Osnove javnega zdravja MEDICINSKA ZNANOST IN TEHNOLOGIJA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST SISTEM FINANCIRANJA ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI OHRANJANJE/ KREPITEV ZDRAVJA ZDRAVLJENJE BOLEZNI Javnozdravstvena dejavnost Zdravstvena dejavnost ZDRAVSTVENA POLITIKA INFORMACIJSKI SISTEM Osnove javnega zdravja 32 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino SKRB ZA ZDRAVJE PREBIVALSTVA V ŠIRŠEM POMENU SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ŠIRŠA SKRB ZA ZDRAVJE PREBIVALSTVA SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA SISTEM SOCIALNEGA VARSTVA IZOBRAŽEVALNI SISTEM CIVILNA INICIATIVA SISTEM VARSTVA OKOLJA Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Bismarckov MODELI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Beveridgeov MODELI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA komercialni Semaškov Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino TERCIARNO ZDRAVSTVENO VARSTVO (TZV) SEKUNDARNO ZDRAVSTVENO VARSTVO (SZV) RAVNI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA PRIMARNO ZDRAVSTVENO VARSTVO (PZV) 33 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino 1 obravnavan na ravni TZV 10 obravnavanih na ravni SZV Kolikšen delež potreb po različno zahtevni zdravstveni oskrbi se oskrbi na posamezni ravni? 250 išče zdr. oskrbo (PZV) 750 p. z zaznano potrebo 1000 celotno prebivalstvo Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino DRŽAVNI ZBOR Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko VLADA Svet za zdravje ORGANIZACIJA ZDRAVSTVENGA VARSTVA V SLOVENIJI MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Zdravstveni svet Sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja Sistem zdravstvene dejavnosti Zdravstveni inšpektorat RS Urad za zdravila RS Urad za kemikalije RS Urad RS za sodelovanje z SZO Sistem javnozdravstvene dejavnosti Osnove javnega zdravja Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Zdravstvene regije 120.000 200.000 ZDRAVSTVENA DEJAVNOST (zdravljenje bolezni in rehabilitacija) 75.000 320.000 300.000 100.000 610.000 140.000 130.000 Osnove javnega zdravja 34 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE ZDRAVSTVENI DOMOVI – PRIMARNA RAVEN BOLNIŠNICE – SEKUNDARNA RAVEN Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino 72 46 45 71 19 12 15 22 16 6 70 68 55 23 24 69 17 48 16 1 24 20 37 57 9 61 60 65 20 15 11 62 40 10 41 63 14 64 53 21 21 8 59 39 36 27-35 22 3 38 26 7 58 56 25 17 18 19 1 49 23 9 54 50 42 8 18 5 4 11 52 43 51 7 5 74 67 47 14 13 4 2 1 25 73 66 44 6 3 2 10 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino BOLNIŠNICE – TERCIARNA RAVEN 25 22 16 6 23 24 17 7 21 8 9 JAVNOZDRAVSTVENA DEJAVNOST (ohranjanje in krepitev zdravja) 20 15 11 12 10 13 14 19 1 18 5 4 3 2 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino ZDRAVSTVENI DOMOVI –PRIMARNA RAVEN 46 45 14 15 66 1 17 70 68 69 24 25 27-35 58 56 38 26 20 37 3 59 39 36 57 7 61 60 65 4 62 22 40 41 1 63 53 21 64 49 23 9 11 52 43 51 7 6 54 50 42 8 6 8 74 67 55 18 5 5 48 16 3 73 47 13 4 2 1 9 71 44 19 12 REGIONALNI ZAVODI ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO – SEKUNDARNA RAVEN 72 2 10 35 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA RS – TERCIARNA RAVEN Oddelek za socialno medicino 9 5 8 3 7 NEKATERE OSTALE USTANOVE 4 1 6 2 ZAVOD RS ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO IN TRANSFUZIJSKI ODDELKI ZDRAVILIŠČA S POGODBO ZZZS (2008) KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino 10 16 15 8 3 17 5 14 8 9 10 9 7 12 11 4 13 1 7 4 6 6 5 2 2 3 1 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino ZDRAVSTVENI INŠPEKTORAT IN NJEGOVE OBMOČNE ENOTE ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE 9 5 8 3 7 4 1 6 2 36 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Število aktivnih v letu 2010: zdravnikov: zobozdravnikov: STRUKTURA ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV V SISTEMU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V SLOVENIJI KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino 5299 1381 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino 25,0 21,2 20,0 15,0 15,0 10,0 10,0 10,0 Zdravniki 6,3 5,6 4,7 5,0 4,0 1,9 1,6 1,6 Nevrologija Javno zdravje Patologija in sodna medicina ORL 1,6 1,1 1,0 Onkološke stroke 2,1 Infektologija 2,1 Dermatovenerologija 2,1 Ortopedija 2,8 Fizikalna in rehab. Med. 3,3 1,9 0,0 Ostalo Oftalmologija MDPŠ Slikovna diagnostika Psihiatrične stroke Anesteziologija, reanimatologija Ginek. in porodništvo Pediatrija Kirurške stroke KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Državna uprava; 0,4 Fakulteta; 1,5 Internistične stroke Družinska in splošna medicina KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja Ostalo; 2,1 Inštituti; 3,3 Zasebni sektor brez koncesije; 1,0 Zobozdravniki Zasebni sektor s koncesijo; 12,2 Javni zavodi; 79,4 37 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino 90,0 84,3 Državna uprava; 0 80,0 Ostalo; 2,3 Inštituti; 0,1 Fakulteta; 1,6 70,0 Zasebni sektor brez koncesije; 11,2 60,0 Javni zavodi; 38,7 50,0 40,0 30,0 20,0 10,0 5,9 1,7 2,5 0,7 2,7 2,3 0,0 endodontija Zobne bol. In protetika Stomatološka Parodontologija Otroško in prevent. zobozdr. Oralna kirurgija Dentalna medicina ortopedija Celjustna in zobna KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino 6. Preprečevanja (preventiva) nastanka bolezni in njihovih posledic KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino izpostavljeni Zasebni sektor s koncesijo; 46,1 celotna populacija predklinično bolni oziroma “okuženi” Ciljne skupine občutljivi/ dovzetni klinično bolni Opredelitev pojma Preventiva je opredeljena kot poseg v notranje (na primer telo) ali zunanje okolje človeka z namenom, da preprečimo bolezen ali kak drug negativen zdravstveni pojav (na primer trajne okvare kot posledico bolezni) KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Preventivna pristopa populacijski pristop PREVENTIVNA PRISTOPA trajno okvarjeni umrli pristop k posameznikom z visokim tveganjem občutljivi / dovzetni in izpostavljeni doc.dr. Lijana Zaletel-Kragelj, dr.med., spec.epid. Osnove javnega zdravja 38 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Populacijski pristop je usmerjen v prebivalstvo s ciljem zmanjšati povprečno tveganje za negativne zdravstvene pojave (prevencijski paradoks - za posameznika lahko malo koristen, še posebej takrat, kadar je tveganje za pojav, ki ga preprečujemo, v populaciji nizko, kot je to na primer pri smrtih zaradi neuporabe varnostnega pasu). Vrste preventivnih ukrepov splošni PREVENTIVNI UKREPI Pristop k posameznikom z visokim tveganjem ali individualno usmerjen pristop je usmerjen v posameznike z visokim tveganjem za negativen zdravstveni pojav. Cilj tega pristopa je zavarovati občutljive in/ali izpostavljene posameznike pred boleznijo oziroma zmanjšati tveganje pri njih. posebni profilaktični rehabilitacijski terapevtski KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino ZDRAVJE V REKI ŽIVLJENJA Cilj preventive bolezni Cilj preventive je lahko vse od vzpostavitve splošnih razmer, ki bi bile ugodne za ohranjanje in krepitev zdravja, pa do popolne ali čim bolj popolne povrnitve zdravstvenega stanja v stanje pred začetkom bolezenskega procesa, zmanjšanja intenzivnosti težav, povzročenih z boleznijo ali upočasnitve nadaljnjega razvoja bolezenskega procesa. VIR: Bengstrom 2008. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Preventiva v ožjem pomenu Preventiva v širšem pomenu KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino V procesu varovanja zdravja delujemo zato, da bi preprečili… 39 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino ZDRAVJE BOLEZEN Obdobje občutljivosti/dojemljivosti IZPOSTAVLJENOST DELOVANJU DEJAVNIKOV TVEGANJA Predklinična faza bolezni Klinična faza bolezni T1 T2 T3 ZAČETEK BOLEZNI TOČKA MOŽNEGA ZGODNJEGA ODKRIVANJA BOLEZNI NASTOP SIMPTOMOV IN/ALI ZNAKOV BOLEZNI (SPONTAN) OKREVANJE T4 Kako to dosežemo? V katerem delu prebivalstva delujemo? TRAJNA OKVARA Na kakšen način? OZDRAVITEV SMRT Ali je to točka začetka bolezni? KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino ZDRAVJE BOLEZEN Obdobje občutljivosti/dojemljivosti RAVNI PREVENTIVE IZPOSTAVLJENOST DELOVANJU DEJAVNIKOV TVEGANJA Predklinična faza bolezni OKREVANJE Klinična faza bolezni T1 T2 T3 ZAČETEK BOLEZNI TOČKA MOŽNEGA ZGODNJEGA ODKRIVANJA BOLEZNI NASTOP SIMPTOMOV IN/ALI ZNAKOV BOLEZNI T4 TRAJNA OKVARA OZDRAVITEV Primarno-primarna raven KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino SEKUNDARNA PREVENTIVA Ali je to točka PRIMARNOPRIMARNA in PRIMARNA PREVENTIVA začetka bolezni? SMRT TERCIARNA PREVENTIVA KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino PREPREČEVANJE NASTANKA BOLEZNI 40 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino PRIMARNODELUJE PRIMARNA PREVENTIVA celotna populacija KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino ZDRAVJE predklinično bolni oziroma »okuženi« PREPREČUJE izpostavljeni klinično bolni BOLEZEN Obdobje občutljivosti/dojemljivosti občutljivi / dovzetni trajno okvarjeni umrli KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino IZPOSTAVLJENOST DELOVANJU DEJAVNIKOV TVEGANJA Predklinično obdobje bolezni Klinično obdobje bolezni T1 T2 T3 ZAČETEK BOLEZNI TOČKA MOŽNEGA ZGODNJEGA ODKRIVANJA BOLEZNI NASTOP SIMPTOMOV IN ZNAKOV BOLEZNI T4 TRAJNA OKVARA OZDRAVITEV SMRT PRIMARNO PRIMARNA PREVENTIVA KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino • Zdravstvena strategija • Strategije zdravja • Zdravstvena politika • Promocija zdravja • Skrb za zdravo pitno vodo • Splošna zdravstvena vzgoja • Skrb za higieno okolja • Politika zdravja • Vzgoja za zdravje • Skrb za osebno higieno • Skrb za zdrav način življenja • Skrb za primerno odstranjevanje odpadkov in odpadnih voda • Zdravstveno ozaveščanje • Omogočanje zdravega načina življenja • Skrb za zdravo naravno in družbeno okolje KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino OKREVANJE Primarna raven celotna populacija KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino PREPREČUJE PRIMARNA PREVENTIVA predklinično bolni oziroma »okuženi« PREPREČEVANJE NASTANKA BOLEZNI DELUJE izpostavljeni klinično bolni občutljivi / dovzetni trajno okvarjeni umrli 41 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino ZDRAVJE BOLEZEN Obdobje občutljivosti/dojemljivosti IZPOSTAVLJENOST DELOVANJU DEJAVNIKOV TVEGANJA OKREVANJE Predklinično obdobje bolezni Klinično obdobje bolezni T1 T2 T3 ZAČETEK BOLEZNI TOČKA MOŽNEGA ZGODNJEGA ODKRIVANJA BOLEZNI NASTOP SIMPTOMOV IN ZNAKOV BOLEZNI T4 • Cepljenja (imunoprofilaksa) • Zdravstvena vzgoja v ogroženih skupinah • Preprečevanje stanj pomanjkanja • Ukrepi za preprečevanje poškodb na delovnem mestu • Kemoprofilaksa OZDRAVITEV SMRT PRIMARNA PREVENTIVA KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino PREPREČEVANJE SPONTANE KLINIČNO IZRAŽENE BOLEZNI Sekundarna raven KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino celotna populacija KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino predklinično bolni oziroma »okuženi« DELUJE ZDRAVJE Obdobje občutljivosti/dojemljivosti izpostavljeni klinično bolni trajno okvarjeni občutljivi / dovzetni IZPOSTAVLJENOST DELOVANJU DEJAVNIKOV TVEGANJA BOLEZEN Predklinično obdobje bolezni Klinično obdobje bolezni T1 T2 T3 ZAČETEK BOLEZNI TOČKA MOŽNEGA ZGODNJEGA ODKRIVANJA BOLEZNI NASTOP SIMPTOMOV IN ZNAKOV BOLEZNI OKREVANJE T4 TRAJNA OKVARA OZDRAVITEV umrli SEKUNDARNA PREVENTIVA SEKUNDARNA PREVENTIVA SMRT PREPREČUJE 42 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino • Ocenjevanje zdravstvene ogroženosti • Presejanja • Individualno odkrivanje prisotnosti bolezni • Samopregledovanje Terciarna raven celotna populacija KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino predklinično bolni oziroma »okuženi« PREPREČEVANJE TRAJNE OKVARE ALI SMRTI izpostavljeni klinično bolni občutljivi / dovzetni trajno okvarjeni DELUJE umrli PREPREČUJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino ZDRAVJE BOLEZEN Obdobje občutljivosti/dojemljivosti IZPOSTAVLJENOST DELOVANJU DEJAVNIKOV TVEGANJA TERCIARNA PREVENTIVA OKREVANJE Predklinično obdobje bolezni Klinično obdobje bolezni T1 T2 T3 ZAČETEK BOLEZNI TOČKA MOŽNEGA ZGODNJEGA ODKRIVANJA BOLEZNI NASTOP SIMPTOMOV IN ZNAKOV BOLEZNI T4 TRAJNA OKVARA OZDRAVITEV KURATIVA TERCIARNA PREVENTIVA •Farmakološko zdravljenje •Operativno zdravljenje •Radioterapevtsko zdravljenje •Delovna rehabilitacija •Vzpostavljanje integritete •Lajšanje simptomov SMRT REHABILITACIJA PALIATIVA 43 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino KREPITEV IN OHRANJANJE ZDRAVJA krepitev in ohranjanje zdravja z zmanjševanjem škodljivih dejavnikov in preprečevanjem izpostavljenosti le-tem spodbujanje uporabe varovalnih dejavnikov 7. Uvod v javnozdravstvena ukrepanja ohranjanje zdravja s preprečevanjem nastanka bolezni (povečevanje odpornosti) BOLEZEN ŠE NI PRISOTNA ALI ŠE NI KLINIČNO IZRAŽENA NAČINI OBVLADOVANJA ZDRAVSTVENIH PROBLEMOV BOLEZEN JE PRISOTNA ŠE NI KLINIČNO IZRAŽENA JE ŽE KLINIČNO IZRAŽENA preprečevanje pojava klinično izražene oblike bolezni z zgodnjim odkrivanjem v njenem predkliničnem obdobju, ki mu sledi zgodnje zdravljenje preprečevanje trajnih posledic bolezni ali smrti v kliničnem obdobju bolezni POVRNITEV ZDRAVJA V ČIM VEČJI MERI IN ZMANJŠEVANJE POSLEDIC BOLEZNI Osnove javnega zdravja doc.dr. Lijana Zaletel-Kragelj, dr.med., spec.epid. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KREPITEV IN OHRANJANJE ZDRAVJA krepitev in ohranjanje zdravja z zmanjševanjem škodljivih dejavnikov in preprečevanjem izpostavljenosti le-tem spodbujanje uporabe varovalnih dejavnikov KREPITEV IN OHRANJANJE ZDRAVJA ohranjanje zdravja s preprečevanjem nastanka bolezni (povečevanje odpornosti) Zdravstvene strategije/strategije zdravja Zdavstvena politika/politika zdravja Promocija zdravja in vzgoja za zdravje Obvladovanje okoljskih tveganj BOLEZEN ŠE NI PRISOTNA ALI ŠE NI KLINIČNO IZRAŽENA JZ UKREPI NAČINI OBVLADOVANJA ZDRAVSTVENIH PROBLEMOV JZ UKREPI JZ UKREPI NAČINI OBVLADOVANJA ZDRAVSTVENIH PROBLEMOV KLINIČNI UKREPI BOLEZEN JE PRISOTNA ŠE NI KLINIČNO IZRAŽENA JE ŽE KLINIČNO IZRAŽENA preprečevanje pojava klinično izražene oblike bolezni z zgodnjim odkrivanjem v njenem predkliničnem obdobju, ki mu sledi zgodnje zdravljenje BOLEZEN JE PRISOTNA ŠE NI KLINIČNO IZRAŽENA preprečevanje trajnih posledic bolezni ali smrti v kliničnem obdobju bolezni Presejanja Individualno odkrivanje prisotnosti bolezni POVRNITEV ZDRAVJA V ČIM VEČJI MERI IN ZMANJŠEVANJE POSLEDIC BOLEZNI doc.dr. Lijana Zaletel-Kragelj, dr.med., spec.epid. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Strategije Zdravstvena vzgoja Cepljenja BOLEZEN ŠE NI PRISOTNA ALI ŠE NI KLINIČNO IZRAŽENA POVRNITEV ZDRAVJA V ČIM VEČJI MERI IN ZMANJŠEVANJE POSLEDIC BOLEZNI Osnove javnega zdravja Osnove javnega zdravja doc.dr. Lijana Zaletel-Kragelj, dr.med., spec.epid. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Kje vse potrebujemo strategije globalna raven celotna populacija države velike populacijske skupine (specifične populacijske skupine) male populacijske skupine posameznik 44 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Temeljni zdravstveni cilji 1-9 Zdravje v 21. stoletju (Health21) Nujne spremembe cilji 10 - 16 STRATEGIJA ZDRAVJA SZO ZDRAVJE ZA VSE (Health for All) HFA Zdrav način življenja cilja 11, 12 Zdravo življenjsko okolje cilja 10, 13 Ustrezno zdravstveno varstvo cilji 14 - 16 Podpora razvoju zdravstva cilji 17 - 21 Temeljni zdravstveni cilji: 1. Solidarnost za zdravje 2. Enakost v možnostih do zdravja 3. Zdrav začetek življenja 4. Skrb za zdravje mladih ljudi 5. Zdravo staranje 6. Izboljševanje duševnega zdravja 7. Omejevanje nalezljivih bolezni 8. Omejevanje kroničnih bolezni 9. Omejevanje poškodb zaradi nasilja in nezgod Nujne spremembe: 10. Zdravo in varno fizično okolje 11. Zdravo življenje 12. Omejevanje škode, povzročene z alkoholom, drogami in tobakom 13. Zdravo bivalno okolje 14. Odgovornost vseh družbenih sektorjev za zdravje 15. Enoten zdravstveni sektor 16. Vodenje, usmerjeno v kakovost KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Podpora razvoju zdravstva: 17. Financiranje in razporejanje virov za zdravstveno dejavnost 18. Zagotavljanje kadra za zdravstveno varstvo 19. Raziskovalna, informacijska in komunikacijska podpora strategiji 20. Pridobivanje sodelavcev za uresničevanje strategije 21. Politika in strategije na nivoju članic v smislu realizacije ciljev Politike 45 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino zdravstvene politike VRSTI POLITIK V PROCESU VAROVANJA ZDRAVJA PREBIVALSTVA Zdravstvena politika: Politika zdravja: ● enosektorska ● kratkoročna ● namenjena omogočanju delovanja zdravstvene dejavnosti ● odgovornost zdravstvenega sektorja ● večsektorska ● dolgoročna ● namenjena izboljšanju zdravja prebivalstva ● odgovornost vlade (vseh družbenih sektorjev) politike zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Promocija zdravja Promocija zdravja Širok koncept, ki ga različne stroke razlagajo različno, saj pod tem imenom najdemo številne v zdravje usmerjene aktivnosti, ki temeljijo na različnih filozofijah. Njen osrednji namen je v čim večji meri doseči zdravju naklonjeno družbeno in za zdravje ugodno naravno okolje. Dilema: Promocija zdravja javno zdravje Javno zdravje promocija zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KREPITEV AKTIVNOSTI SKUPNOSTI ZA USTVARJANJE ZDRAVJA Pet prednostnih področij delovanja zdravje dojema holistično TRI TEMELJNA VODILA ZAGOVARJANJE OMOGOČANJE POSREDOVANJE RAZVIJANJE OSEBNIH VEŠČIN aktivnosti izvaja z ljudmi in ne zgolj za ljudi USTVARJANJE PODPORNIH OKOLIJ PREUSMERITEV ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI uporablja obstoječe možnosti krepitve zdravja TEMELJNE ZNAČILNOSTI PROMOCIJE ZDRAVJA osredotoča se na determinante zdravja uporablja komplementarne strategije V ZDRAVJE USMERJENA JAVNA POLITIKA 46 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino opolnomočanje ljudi za skrb za zdravje socialna pravičnost KLJUČNE VREDNOTE PROMOCIJE ZDRAVJA socialna vključenost zdravstveno sporočanje vzgoja za zdravje KLJUČNI STRATEŠKI PRISTOPI V PROMOCIJI ZDRAVJA spreminjanje organiziranosti spoštovanje različnosti KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino samopomoč/ vzajemna pomoč zagovorništvo razvoj in mobilizacija skupnosti razvoj politik KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino VZGOJA ZA ZDRAVJE BIOPSIHOSOCIALNI MODEL ZDRAVJA “ZDRAVA OKOLJA” VZGOJA IN ZDRAVJE Healthy Settings Health Promoting Settings BIOMEDICINSKI MODEL ZDRAVJA ZDRAVSTVENA VZGOJA KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Izraz “setting” pomeni okolje, združbe ljudi, skupnosti itd., kjer se ljudje udejstvujejo v vsakodnevnih aktivnostih; Cilji gibanja “zdrava okolja”: zdravje in dobrobit človeka; Primeri “zdravih okolij”: zdrava mesta, zdrave šole, zdrava delovna okolja, zdrave lokalne skupnosti in mesta, zdrave bolnišnice itd. Korenine: SZO, strategija “Zdravje za vse”, Alma-Ata 1978 Začetek naglega razvoja koncepta “zdrava okolja”: Ottawska listina promocije zdravja (1986); Evropa: strategija “Zdravje v 21. Stoletju”, cilja 13 in 14 http://www.who.int/healthy_settings/about/en/ 47 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino redno cepljenje Cepljenja VRSTE CEPLJENJ selektivno cepljenje KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino elektivno cepljenje KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino izkoreninjenje nalezljive bolezni (eradikacija) otroci in mladostniki CILJI CEPLJENJ CILJNE SKUPINE ZA CEPLJENJA odstranitev nalezljive bolezni (eliminacija) obvladovanje nalezljive bolezni (zniževanje zbolevnosti, umrljivosti) starostniki 1. KORAK KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino posebej ogrožene skupine prebivalcev BAZA KANDIDATOV ZA PRVO POVABILO KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino 2. KORAK POVABILO NA PRESEJANJE 3. KORAK PRESEJALNO TESTIRANJE BAZA KANDIDATOV ZA PONOVNO POVABILO Presejanja negativen rezultat testa OBVESTILO O NEGATIVNEM REZULTATU negativen rezultat testa OBVESTILO O NEGATIVNEM REZULTATU negativen odgovor na zdravljenje SPREMEMBA NAČINA ZDRAVLJENJA pozitiven rezultat testa 4. KORAK DIAGNOSTIČNO TESTIRANJE pozitiven rezultat testa 5. KORAK ZGODNJE ZDRAVLJENJE pozitiven odgovor na zdravljenje NADALJEVANJE ZDRAVLJENJA 48 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino zvišanje popolne ozdravljivosti bolezni organizirano oportunistično množično glede na organiziranost ogroženih skupin glede na obsežnost CILJI PRESEJANJ VRSTE PRESEJANJ znižanje pogostosti hudih zapletov bolezni znižanje umrljivost pri visoko smrtnih boleznih glede na število bolezni, za katere presejamo naenkrat enkratno večkratno ali večfazno KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Opredelitev pojma 8. Uvod v velike javnozdravstvene probleme Veliki javnozdravstveni problemi prebivalstva (socialnomedicinske bolezni) so tisti zdravstveni problemi, ki imajo naslednje značilnosti: ? prof.dr. Lijana Zaletel-Kragelj, dr.med., spec.epid. Veliki javnozdravstveni problemi KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Opredelitev pojma Opredelitev pojma Veliki javnozdravstveni problemi prebivalstva (socialnomedicinske bolezni) so tisti zdravstveni problemi, ki imajo naslednje značilnosti: So zelo razširjeni ali se potencialno lahko hitro razširijo Predstavljajo velik delež v umrljivosti prebivalstva Vplivajo na kvantiteto in kvaliteto potomstva Z njimi so povezani veliki neposredni ali posredni stroški Na njih je mogoče vplivati z javnozdravstvenimi (socialno-ekonomskimi, preventivnimi) ukrepi Veliki javnozdravstveni problemi Veliki javnozdravstveni problemi prebivalstva (socialnomedicinske bolezni) so tisti zdravstveni problemi, ki imajo naslednje značilnosti: So zelo razširjeni ali se potencialno lahko hitro razširijo Predstavljajo velik delež v umrljivosti prebivalstva Vplivajo na kvantiteto in kvaliteto potomstva Z njimi so povezani veliki neposredni ali posredni stroški Na njih je mogoče vplivati z javnozdravstvenimi (socialno-ekonomskimi, preventivnimi) ukrepi Veliki javnozdravstveni problemi 49 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino bolezni srca in žilja rakave bolezni bolezni presnove bolezni dihal kronične nenalezljive bolezni Katere vrste zdravstvenih problemov sodijo med velike javnozdravstvene probleme v Sloveniji? nalezljive bolezni VELIKI JAVNOZDRAVSTVENI PROBLEMI poškodbe duševne motnje in bolezni Veliki javnozdravstveni problemi Veliki javnozdravstveni problemi KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Med velike JZ probleme v Sloveniji sodijo: Med velike JZ probleme v Sloveniji sodijo: Kronične Bolezni srca in žilja bolezni (maligne neoplazme) Nalezljive bolezni Poškodbe Duševne motnje nenalezljive bolezni Nalezljive bolezni Poškodbe Duševne motnje Rakave Regionalne razlike v zdravju Staranje prebivalstva Spreminjanje družbenih vrednot Veliki javnozdravstveni problemi Veliki javnozdravstveni problemi KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Merjenje velikosti problema: Zakaj pa? Razsežnost (incidenca, prevalenca) Umrljivost Globalno breme bolezni Ekonomsko breme bolezni Veliki javnozdravstveni problemi 50 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino incidenca b. ozdravljivost incidenca b. ozdravljivost priseljivost umrljivost priseljivost umrljivost odseljivost odseljivost prevalenca b. prevalenca b. Veliki javnozdravstveni problemi Veliki javnozdravstveni problemi KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino STANJE V SVETU/EVROPI KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Umrljivost KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Vir: WHO, 2008. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Vir: WHO, 2008. 51 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Globalno breme bolezni (GBD) http://www.euro.who.int/InformationSources/Publications/Catalogue/20080905_1 http://www.euro.who.int/Document/E91713.pdf KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Odstotek DALY-jev, ki jih lahko pripišemo trem velikim skupinam bolezni DALY-ji WHO 2004 Podatki za leto 2002 (Vir: Meyrowitsch 2007) 12% Vse države sveta I. Communicable diseases, maternal and perinatal conditions and nutritional deficiencies Infectious and parasitic diseases Respiratory infections Maternal conditions Perinatal conditions (e) Nutritional deficiencies II. Noncommunicable conditions Malignant neoplasms Other neoplasms Diabetes mellitus Nutritional/endocrine disorders Neuropsychiatric disorders Sense organ disorders Cardiovascular diseases Respiratory diseases Digestive diseases Diseases of the genitourinary system Skin diseases Musculoskeletal diseases Congenital abnormalities Oral diseases III. Injuries Unintentional injuries Intentional injuries 47% 41% 9% 11% 6% Države z nizkimi dohodki 33% Države z visokimi dohodki 85% kronične nenalezljive bolezni 56% nalezljive bolezni poškodbe KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino EVROPA SVET TOTAL DALYs SVET TOTAL DALYs 1 523 259 100,00% I. Communicable diseases, maternal and perinatal conditions and nutritional deficiencies 603993 II. Noncommunicable conditions III. Injuries 731652 187614 39,7 48,0 12,3 EVROPA TOTAL DALYs I. Communicable diseases, maternal and perinatal conditions and nutritional deficiencies II. Noncommunicable conditions III. Injuries 51 489 100,00% 2380 4,6 45355 88,1 3754 7,3 Infectious and parasitic diseases Neuropsychiatric disorders Cardiovascular diseases Unintentional injuries Perinatal conditions (e) Respiratory infections Sense organ disorders Malignant neoplasms Respiratory diseases Intentional injuries Digestive diseases Maternal conditions Nutritional deficiencies Musculoskeletal diseases Congenital abnormalities Diabetes mellitus Diseases of the genitourinary system Nutritional/endocrine disorders Oral diseases Skin diseases Other neoplasms 1 523 259 302144 199280 151377 138564 126423 97786 86883 77812 59039 49050 42498 38936 38703 30869 25280 19705 14754 10446 7875 3879 1953 100,00% 19,8 13,1 9,9 9,1 8,3 6,4 5,7 5,1 3,9 3,2 2,8 2,6 2,5 2,0 1,7 1,3 1,0 0,7 0,5 0,3 0,1 TOTAL DALYs Neuropsychiatric disorders Malignant neoplasms Cardiovascular diseases Sense organ disorders Respiratory diseases Unintentional injuries Digestive diseases Musculoskeletal diseases Diabetes mellitus Intentional injuries Infectious and parasitic diseases Nutritional/endocrine disorders Congenital abnormalities Perinatal conditions (e) Respiratory infections Diseases of the genitourinary system Oral diseases Nutritional deficiencies Other neoplasms Maternal conditions Skin diseases 51 489 13046 8653 8432 3958 3013 2661 2305 2248 1350 1093 858 726 558 533 514 453 339 299 181 177 91 100,00% 25,3 16,8 16,4 7,7 5,9 5,2 4,5 4,4 2,6 2,1 1,7 1,4 1,1 1,0 1,0 0,9 0,7 0,6 0,4 0,3 0,2 52 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino http://www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/estimates_regional/en/index.html Ekonomsko breme http://www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/DALY14_2004.xls KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Ekonomsko breme nekaterih skupin bolezni v Kanadi za leto 1998 (Vir: Public Health Agency of Canada 2002) SKUPINA BOLEZNI % VSEH STROŠKOV Bolezni srca in žilja 11,6 % VSEH NEPOSREDNIH STROŠKOV 8,1 % VSEH POSREDNIH STROŠKOV 15,4 Bolezni gibal 10,3 3,2 18,2 Rakave bolezni 8,9 2,9 15,6 Poškodbe 8,0 3,8 12,6 Bolezni dihal 5,4 4,1 Bolezni živčevja in čutil 5,2 3,4 7,3 Duševne motnje in bolezni 4,9 5,6 4,2 Bolezni prebavil 3,7 4,2 3,1 STANJE V SLOVENIJI 6,7 OPOMBA: neposredni stroški: bolnišnična obravnava, zdravila, oskrba pri domačem zdravniku, oskrba v ostalih ustanovah, drugi neposredni stroški; posredni stroški: umrljivost, dolgotrajna nezmožnost, kratkotrajna nezmožnost, ostali posredni stroški. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Umrljivost Število umrlih na 100.000 prebivalcev Celotna umrljivost in specifična umrljivost za boleznimi obtočil in rakavimi boleznimi na 100.000 prebivalcev v letih 1985-2005 v Sloveniji 1100 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 1997 1996 1995 1994 1993 1992 1991 1990 1989 1988 1987 1986 1985 Leto vsi vzroki bolezni obtočil maligne bolezni (Vir: Zbirka podatkov Health for All – HFA-db za leto 2007, Evropski urad Svetovne zdravstvene organizacije). 53 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Delež specifične umrljivosti za boleznimi obtočil in rakavimi boleznimi na 100.000 prebivalcev v letih 1985-2005 v celotni umrljivosti v Sloveniji 100,0 90,0 Globalno breme bolezni (GBD) 80,0 70,0 % 60,0 50,0 40,0 30,0 20,0 10,0 0,0 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 1997 1996 1995 1994 1993 1992 1991 1990 1989 1988 1987 1986 1985 Leto vsi vzroki bolezni obtočil maligne bolezni (Vir: Zbirka podatkov Health for All – HFA-db za leto 2007, Evropski urad Svetovne zdravstvene organizacije). KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Starostno standardizirani DALY-ji na 100,000 Stopnja prezgodaj izgubljenih let potencialnega življenja (PYLL) na 100.000 prebivalcev za leto 2005 za celotno prebivalstvo in po spolu. (Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS 2006) SKUPAJ PYLL MOŠKI ŽENSKE Poškodbe in zastrupitve 944,1 1542,1 370,2 Rakave bolezni (neoplazme) 797,4 944,4 656,2 Bolezni srca in žilja (obtočil) 428,4 748,0 227,4 Bolezni prebavil 266,7 321,9 135,2 SKUPINA BOLEZNI KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino 54 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Ekonomsko breme KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino SKUPINA BOLEZNI Ocena stroškov v letu 2004 za bolnišnično zdravljenje in zdravila v celoti in za nekatere skupine bolezni preračunano v EUR in v milijonih SIT. (Vir: Marn 2006, Marn in sod. 2007) PRIBLIŽNI STROŠKI V MILIJONIH EUR (SIT) Celotni stroški % % OD CELOTNIH OD CELOTNIH STROŠKOV ZA STROŠKOV ZA BOLNIŠNIČNO ZDRAVSTVENE ZDRAVLJENJE IN OBRAVNAVE IN ZDRAVILA PROIZVODE V MILIJONIH EUR V MILIJONIH (SIT) EUR (SIT) 1.021 (244.700) 2.219 (531.755) Bolezni srca in žilja (obtočil) 219 (52.500) 21,5 9,9 Rakave bolezni (neoplazme) 5,0 111 (26.500) 10,8 Bolezni prebavil 98 (23.500) 9,6 4,4 Bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva 77 (18.500) 7,6 3,5 Bolezni živčevja 77 (18.500) 7,6 3,5 Poškodbe in zastrupitve 73 (17.500) 7,2 3,3 Bolezni dihal 71 (17.000) 6,9 3,2 Bolezni sečil in spolovil 52 (12.500) 5,1 2,4 Nalezljive bolezni 42 (10.000) 4,1 1,9 Duševne motnje in bolezni 42 (10.000) 4,1 1,9 Obporodno zdravstveno varstvo 31 (7.500) 3,1 1,4 Bolezni presnove 23 (5.500) 2,2 1,0 Bolezni krvi in krvotvornih organov 21 (5.000) 2,0 0,9 55 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino KATERI ZDRAVSTVENI PROBLEMI SO VELIKI JAVNOZDRAVSTVENI PROBLEMI? bolezni srca in žilja rakave bolezni bolezni presnove bolezni dihal kronične nenalezljive bolezni VELIKI JAVNOZDRAVSTVENI PROBLEMI poškodbe KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino nalezljive bolezni duševne motnje KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino 1. BOLEZNI SRCA IN ŽILJA (Vir: Atlas of Health in Europe) KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino (Vir: Atlas of Health in Europe) KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino (Vir: Atlas of Health in Europe) 56 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino KREPITEV IN OHRANJANJE ZDRAVJA Zdravstvene strategije/strategije zdravja Zdavstvena politika/politika zdravja Promocija zdravja in vzgoja za zdravje Obvladovanje okoljskih tveganj Zdravstvena vzgoja Cepljenja BOLEZEN ŠE NI PRISOTNA ALI ŠE NI KLINIČNO IZRAŽENA NAČINI OBVLADOVANJA ZDRAVSTVENIH PROBLEMOV BOLEZEN JE PRISOTNA ŠE NI KLINIČNO IZRAŽENA JE ŽE KLINIČNO IZRAŽENA Presejanja Individualno odkrivanje prisotnosti bolezni POVRNITEV ZDRAVJA V ČIM VEČJI MERI IN ZMANJŠEVANJE POSLEDIC BOLEZNI doc.dr. Lijana Zaletel-Kragelj, dr.med., spec.epid. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino 2. RAKAVE BOLEZNI (Vir: Atlas of Health in Europe) KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino (Vir: Atlas of Health in Europe) KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino (Vir: Atlas of Health in Europe) 57 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino (Vir: Atlas of Health in Europe) KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KREPITEV IN OHRANJANJE ZDRAVJA Zdravstvene strategije/strategije zdravja Zdavstvena politika/politika zdravja Promocija zdravja in vzgoja za zdravje Obvladovanje okoljskih tveganj Zdravstvena vzgoja Cepljenja 3. NALEZLJIVE BOLEZNI BOLEZEN ŠE NI PRISOTNA ALI ŠE NI KLINIČNO IZRAŽENA NAČINI OBVLADOVANJA ZDRAVSTVENIH PROBLEMOV BOLEZEN JE PRISOTNA ŠE NI KLINIČNO IZRAŽENA JE ŽE KLINIČNO IZRAŽENA Presejanja Individualno odkrivanje prisotnosti bolezni POVRNITEV ZDRAVJA V ČIM VEČJI MERI IN ZMANJŠEVANJE POSLEDIC BOLEZNI doc.dr. Lijana Zaletel-Kragelj, dr.med., spec.epid. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino (Vir: Atlas of Health in Europe) (Vir: Atlas of Health in Europe) 58 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino (Vir: Atlas of Health in Europe) (Vir: Atlas of Health in Europe) KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Starostno standardizirani DALY-ji na 100,000 (Vir: Atlas of Health in Europe) KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KREPITEV IN OHRANJANJE ZDRAVJA Zdravstvene strategije/strategije zdravja Zdavstvena politika/politika zdravja Promocija zdravja in vzgoja za zdravje Obvladovanje okoljskih tveganj Zdravstvena vzgoja Cepljenja 4. POŠKODBE IN ZASTRUPITVE BOLEZEN ŠE NI PRISOTNA ALI ŠE NI KLINIČNO IZRAŽENA NAČINI OBVLADOVANJA ZDRAVSTVENIH PROBLEMOV BOLEZEN JE PRISOTNA ŠE NI KLINIČNO IZRAŽENA JE ŽE KLINIČNO IZRAŽENA Presejanja Individualno odkrivanje prisotnosti bolezni POVRNITEV ZDRAVJA V ČIM VEČJI MERI IN ZMANJŠEVANJE POSLEDIC BOLEZNI doc.dr. Lijana Zaletel-Kragelj, dr.med., spec.epid. Osnove javnega zdravja 59 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino (Vir: Atlas of Health in Europe) KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino (Vir: Atlas of Health in Europe) KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KREPITEV IN OHRANJANJE ZDRAVJA Zdravstvene strategije/strategije zdravja Zdavstvena politika/politika zdravja Promocija zdravja in vzgoja za zdravje Obvladovanje okoljskih tveganj Zdravstvena vzgoja Cepljenja BOLEZEN ŠE NI PRISOTNA ALI ŠE NI KLINIČNO IZRAŽENA NAČINI OBVLADOVANJA ZDRAVSTVENIH PROBLEMOV BOLEZEN JE PRISOTNA ŠE NI KLINIČNO IZRAŽENA JE ŽE KLINIČNO IZRAŽENA Presejanja Individualno odkrivanje prisotnosti bolezni POVRNITEV ZDRAVJA V ČIM VEČJI MERI IN ZMANJŠEVANJE POSLEDIC BOLEZNI doc.dr. Lijana Zaletel-Kragelj, dr.med., spec.epid. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Osnove javnega zdravja KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino 5. DUŠEVNE MOTNJE (Vir: Atlas of Health in Europe) 60 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino 9. Uvod v velike ogrožene in ranljive skupine prebivalcev prof.dr. Lijana Zaletel-Kragelj, dr.med., spec.epid. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Sinteza javnozdravstvenih konceptov (determinante zdravja, ravni preventive, javnozdravstveni ukrepi) ZORNI KOT BOLEZNI VELIKI JZ PROBLEMI Pojmi, ki se pojavljajo v kontekstu sinteze JZ konceptov z zornega kota populacijskih skupin: Ogrožene skupine Ranljive skupine Prikrajšane skupine Marginalne skupine Vulnerabilne skupine VAROVANJE ZDRAVJA ZORNI KOT POPULACIJSKIH SKUPIN OGROŽENI/RANLJIVI Ogrožene in ranljive skupine KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Opredelitev pojmov OGROŽENE SKUPINE skupine prebivalstva, za katere predpostavljamo, da so za določeno bolezen bolj dovzetne oziroma so bolj izpostavljene določenim škodljivim dejavnikom skupine prebivalstva, za katere predpostavljamo, da so za določeno boleznijo že zbolele, bolezen pa se še ni pokazala s simptomi, vendar pa so nekateri zgodnji znaki že lahko merljivi OGROŽENE SKUPINE Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi 61 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Skrb za zdravje ogroženih skupin na globalni ravni Ogrožene skupine 1: Otroci Mladostniki Starostniki Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi Skrb za zdravje ogroženih skupin na globalni ravni Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi . KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi . KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Skrb za zdravje ogroženih skupin na globalni ravni KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Skrb za zdravje ogroženih skupin na globalni ravni Problemi pri mladih ljudeh, ki jih izpostavlja WHO: kajenje alkohol prepovedane droge premalo telesne aktivnosti sedeči slog nezdrave prehranjevalne navade… Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi . Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi 62 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Skrb za zdravje ogroženih skupin na globalni ravni Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi . KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi . Skrb za zdravje ogroženih skupin na globalni ravni Skrb za zdravje ogroženih skupin na globalni ravni KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Skrb za zdravje ogroženih skupin na globalni ravni Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi . KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Skrb za zdravje ogroženih skupin na globalni ravni Ogrožene skupine 2: Ženske v rodnem obdobju Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi Veliki javnozdravstveni problemi 63 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Skrb za zdravje ogroženih skupin na globalni ravni KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Ogrožene skupine 3: Aktivno zaposleno prebivalstvo Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino S katerimi ogroženimi skupinami se ukvarjamo v medicini? Otroci - pediatrija Šolski otroci – šolska medicina Ženske v rodnem obdobju – ginekologija (zdravstveno varstvo žensk) Aktivno zaposleno prebivalstvo – medicina dela Starostniki ? Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Skrb za zdravje ogroženih skupin na globalni ravni Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino RANLJIVE SKUPINE Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi 64 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Opredelitev pojmov Ranljive skupine 1: RANLJIVE SKUPINE skupine prebivalstva, ki so zaradi svojih osebnostnih ali telesnih značilnosti lahko pa tudi zaradi socialnih in ekonomskih pogojev, v katerih živijo, bolj dovzetne za določene bolezni Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Skrb za zdravje ranljivih skupin na globalni ravni Osebe s posebnimi potrebami (bolniki, duševni bolniki, invalidi, kronični bolniki) Prebivalci, ki živijo pod pragom revščine Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi . KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Skrb za zdravje ranljivih skupin na globalni ravni Ranljive skupine 2: Brezdomci Etnične manjšine (Romi) Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi 65 20.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Skrb za zdravje ranljivih skupin na globalni ravni Ranljive skupine 3: Spolne delavke in delavci Uživalci drog Zaporniki Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Veliki javnozdravstveni problemi KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Skrb za zdravje ranljivih skupin na globalni ravni Ranljive skupine 4: Migranti/begunci Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Problemi Oba atributa se lahko prepletata: Mladostniki v prevzgojnih domovih, romski otroci, starostniki s kroničnimi stanji… Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi O ranljivih skupinah še vedno primanjkuje obsežnejših nacionalnih in mednarodnih študij, ki bi ocenile učinkovitost preventivnih ukrepov za te skupine in zagotovile primerljive zbirke podatkov V državah članicah EU v celoti primanjkuje primerjalnih raziskav o dejavnikih ranljivosti in ranljivih skupinah Raziskave o zdravju ranljivih skupin morajo biti tako kvalitativne kakor tudi kvantitativne Ogrožene in ranljive skupine Veliki javnozdravstveni problemi 66
© Copyright 2024