Devet semestrov zahtevnega študija ima za seboj, mi je ropotalo po glavi, medtem ko mi je Jadranka Perl, magistrica TOM (skupek energijskih tehnik in akupunkture), vrtala s prvo tanko iglo v občutljivo zapestje desne roke. »Boli?« je vprašala. Zapestje je občutljivo, a zabolelo ni niti toliko kot pik čebele, čeprav me je opozorila, da vbod z akupunkturno iglo lahko zaboli, a največkrat le kot pik komarja – torej nič. Ko sta me začela srbeti zapestje in predel na čelu, kamor mi je tudi zapičila iglico zaradi težav s sinusi, se je nasmehnila. »Odlično, to kaže, da ste odprti za zdravljenje in da se je energija nabrala okoli iglic!« Tekst: MIŠA ČERMAK Foto: IZTOK DIMC ¶ Kaj sploh je tradicionalna orientalska medicina, na kratko TOM? V TOM so združene tradicionalne medicine Orienta – kitajska, korejska in japonska. Med seboj se razlikujejo in hkrati povezujejo. Če se osredotočim samo na akupunkturo, ki je del TOM, je kitajska nekoliko agresivnejša v primerjavi z japonsko, korejska pa še bolj agresivna v primerjavi s kitajsko in se jo v našem svetu redko uporablja prav zato, ker je boleča: v ZDA te lahko zaradi bolečin tožijo. Korejske iglice so debelejše, stimulacija je močnejša, japonska akupunktura je zelo mila, odlična za otroke in ljudi, ki se bojijo igel; japonske iglice so zelo tanke, stimulacija nežna, dokazano je, da samo tri iglice, največ šest, prispevajo k zelo dobrim rezultatom. ¶To pomeni, da se z iglami odpre pretočnost energijskih kanalov? Drži. Vsaka bolezen izhaja iz stagnacije, pomanjkanja ali presežka, kot na primer rečejo Kitajci, zaradi preveč ognja v telesu. Iglice na določenih točkah odpirajo kanale, vplivajo na notranje organe, kri, na naša čustva. 24 Jadranka Perl, magistrica tradicionalne orientalske medicine Uspehi, kjer medicina od ¶Rekli ste, da TOM ni samo akupunktura. V tradicionalno orientalsko medicino prav tako kot v kitajsko spadajo še druge metode: či gong (energija) kot posebna vrsta vaj, ki se kombinirajo z dihanjem, in medicinski či gong, ki je tudi energijsko zdravljenje; masaža tuina, najstarejša metoda v kitajski tradicionalni medicini, in še druge metode, ki so se razvile pozneje – elektroakupunktura, laserska akupunktura, zdravljenje s sedemzvezdno iglo, skalpakupunktura, ki je zelo dobra za ljudi v komi … Pri vseh teh metodah gre za boljši pretok energije, za odpiranje kanalov in vzpostavljanje ravnovesja. ¶Kako je teklo učenje, študij, ko pa je vse tako zelo energijsko, v zraku, vi pa ste po osnovni izobrazbi pedagoginja? Skoraj dve leti sem porabila za medicinske in naravoslovne izpite, ki so potrebni za vpis. Ob vpisu na podiplomski študij sem takoj začela s teorijo, ki jo je res težko zagrabiti: vse je nekako energijsko, veliko se govori o jinu in jangu – to sem si drugače predstavljala. Na začetku mi je bilo res težko sprejeti ta koncept, toda v drugem semestru je slika začela dobivati lepo obliko, nenadoma sem razumela, da je to velika umetnost in da je treba preskočiti iz logičnega razmišljanja na desno možgansko hemisfero – da razumeš stvari. ¶Imate certifikat za zdraviteljico? Imam, sem doktorica akupunkture, z zdravniki izjemno dobro sodelujem. ¶V ZDA imate svojo ordinacijo. S kakšnimi težavami prihajajo ljudje, kako jim pomagate? Ker je moja ordinacija v sklopu klinike za ortopedijo – specializirana sem za ortopedijo in interno medicino s herbologijo (kitajsko zeliščarstvo, op. a.) – mi uradna medicina, ortopedski kirurgi, pošilja največ bolnikov z ortopedskimi težavami: včasih pred operacijo, včasih po njej. Zelo dobro sodelujemo. In če mi bolnik dovoli, imam pravico poklicati njegovega zdravnika in se pogovoriti o svojem zdravljenju tega bolnika – še posebej s herbologijo, kjer so nekatera zelišča kontraindicirana z nekaterimi farmacevtskimi izdelki. ¶Kako lahko pomagate bolniku z denimo medvretenčnim zdrsom ploščice – hernijo? Ste uspešni, se zgodi, da operacija potem ni več potrebna? Ja, se je zgodilo. Veliko uspehov je pri kalcinaciji, bolečinah pri išiasu, ki se dobro zdravi z akupunkturo, odlično se da pomagati pri avtoimunskih boleznih, kot je revmatični artritis, pri natrganju kolenskih vezi, pri zvinih odlično pomaga, če bolniki pridejo v prvih dveh dneh. ¶Kako si s tradicionalno medicino razlagate zvin? Ko se stopalo zvije, nastane tam stagnacija: energija, kri in limfne tekočine ne morejo več potovati in noga zateče. Z akupunkturo in še posebej mokso (posebno kitajsko zelišče) grejem gleženj – kar je povsem nasprotno od tega, kar priporoča uradna medicina; oteklina hitro izgine, modric in bolečin ni. Kitajci delajo veliko raziskav, dobrih, o učinku akupunkture in kitajskih zelišč in ne vem, zakaj jih zahodni svet ne jemlje resno. ¶Kako pomagate pri išiasu? Pravzaprav gre za dva pristopa; eden je bolj ortopedski, vendar še vedno tesno povezan s tradicionalno orientalsko medicino, drugi pa je klasičen po TOM. S prvim pristopom najprej ugotovim, kako teče bolečina, ali morda vretence pritiska na živec: TOM pa pravi, da je za čisto vsako bolezen vzrok stagnacija energije, ki ne kroži več. Ko ugotovim, katero vretence nagaja, stimuliram to mesto z iglicami, če sta zastoj energije in stagnacija, nepretočnost krvi in živčnih impulzov, globlja, pa sta zelo priporočljiva tudi masaža tuina, zelišče moksa ali pa ventuza (vakuum). Pri drugem, povsem klasičnem, gre po navadi za pomanjkanje ledvične energije jina ali janga. ¶Toda vaše delovanje je širše, ne pomagate samo ortopedskim bolnikom. Imela sem veliko odvisnikov od protibolečinskih tablet: veliko urejenih ljudi, tudi na visokih položajih, je dpove odvisnih od protibolečinskih narkotikov. Pomagala sem tudi nekaj diabetikom, ljudem, ki jih muči nespečnost, pa tistim, ki nehajo v spanju dihati – tako imenovana sleep apnea. ¶Ali lahko pomagate bolnikom s težjimi boleznimi, ki jih je čedalje več, na primer rakavim bolnikom, če je res, da se bolezni začenjajo s padcem, nepretočnostjo energije? Mislim, da sta vzrok vseh bolezni stres oziroma to, kako se nanj odzovemo, in prehrana. Kadar smo v stresu, postanemo krčeviti, mišice se napnejo – če se to ponavlja večkrat na dan iz dneva v dan, ti meridiani, kanali, niso več pretočni. In stagnacija leze globlje in globlje. Tong ren je metoda, ki je precej uspešna pri raku. Je pa najbolje poiskati pomoč takoj, tudi za male stvari, da se ne razrastejo v velike. ¶Torej je treba »težiti« ob vsakem slabem počutju? Seveda, ker je to znak, da nekaj ni v redu. Bolezen namreč ne izgine, samo spremeni raven. Is površja se preseli globlje v telo. Najlažje je zdraviti zastoj čija, energije, težje zastoj krvi in najtežje je takrat, ko se zastoj odraža že na organih. To po navadi čutimo kot bolečino. Če zanemarimo tudi to in se težave že vidijo na rentgenu in magnetni resonanci, je pa že zelo resno. A telo je čudežno, lahko se samo pozdravi, ko se sprostimo, ko nismo krčeviti, ko dorečemo stvari, ki nas mučijo in začutimo olajšanje. ¶Vi torej telesu samo pomagate, da ozdravi samo? Ja, samo stimuliram telo z iglicami, da se zdravi. Ne zdravim! Jaz samo vem, kam je treba dati iglico, kam pritisniti ali dati ventuzo, da stimuliram telo. Kako deluje, še ne znamo pojasniti, ker ne poznamo metod, ki bi to dokazovale. ¶Je pomemben tudi pogovor, ko pride človek prvič k vam? Izjemno. Uro in pol traja prvo srečanje z bolnikom, ki ob prihodu izpolni vprašalnik, nato pa se pogovoriva. Če ima človek na primer težave s sinusi, bi to lahko kazalo na težave s pljuči – a iz pogovora dobim celostno sliko. Tako, na primer, glavobol po kitajski medicini ni bolezen, ampak simptom nečesa. Kje je vzrok tega, je treba ugotoviti s pogovorom, pregledom jezika, pulza, barve kože, barve glasu. Pulz je po navadi tisti, ki odloči. Vedno se meri na treh pozicijah na obeh rokah. Ta pulz mi pove veliko o delovanju notranjih organov. ¶Zelo senzibilni morate biti, da zaznavate vse to, ne? Zelo veliko vaje je potrebno. To je bilo najtežje. Med stažiranjem je bilo »branje« pulza vedno zelo stresno, za večino stažistov. ¶Katera vrsta akupunkture je najuspešnejša? In pri katerih boleznih? Med kitajsko in japonsko se ne bi mogla odločiti, ker sta obe uspešni. Ni raziskav, s katerimi bi lahko podprli uspešnost terapije pri boleznih. A po izkušnjah sodeč lahko rečem, da je zdravljenje zelo uspešno pri kroničnih boleznih in kroničnih bolečinah, neplodnosti pri obeh spolih, stranskih učinkih kemoterapije (izjemno pomagajo kitajska zelišča), glavobolih … Masažo tuina uporabljam takrat, ko ugotovim, da je stagnacija globlja in da iglica ne bo pomagala. Vsemu temu dodam še znanje medicinskega či gonga. ¶Če bi vas osebno doletela nepri- jetna, huda bolezen, kakšna bi bila vaša pot iskanja pomoči? Dobro vprašanje. Najprej bi šla k akupunkturistu, ki mu zaupam, tu, v Sloveniji, bi poiskala dr. Papugo, pri katerem sem pred dvajsetimi leti že bila. On bi me verjetno napotil tudi k zdravniku, tja bi šla samo zato, da bi videla, v kakšnem stadiju je bolezen. Zdravila bi se alternativno – dokler bi šlo. Po vsej verjetnosti bi šla takoj nazaj v Boston k mojstru Tomu Tamu, ki me je učil zdravljenja tongren, in se mu prepustila. Prisegam na alternativo, na kitajsko medicino, in za tem stojim z vsem srcem! Magistra Jadranka Perl živi in dela v Bostonu, a deluje tudi v Ljubljani, v zdravilnem centru Medin. Tanka iglica na predelu »tretjega očesa«, torej med obrvmi, pomaga pri težavah s sinusi. Pri težavah z nespečnostjo pomagata akupunkturna iglica, ki ju Jadranka nežno zapiči v zapestji rok, druga iglica je prva pomoč pri prehladu. Nazivov za pol strani Magistrirala je na klasični fakulteti tradicionalne kitajske medicine in akupunkture v Bostonu, ki je najstarejša fakulteta za to vedo v ZDA in tudi svetovno priznana fakulteta za TKM. Dvopredmetni študij akupunkture in kitajske herbologije, ki ga je izbrala, ji je prinesel naziv magistra tradicionalne orientalske medicine, kitajske in japonske akupunkture ter kitajske herbologije. Med študijem in stažem se je specializirala za ortopedijo in interno medicino s herbologijo. Študij je trajal devet semestrov, pred tem je treba opraviti naravoslovne in medicinske predmete, če potencialni podiplomski študent ni zdravnik alopatske medicine. Po končanem magisteriju je za pridobitev licence opravila še dodatne izpite iz biomedicine, akupunkture, teorije tradicionalne kitajske medicine, korejske akupunkture in kitajske herbologije na zdravniški zbornici v Bostonu, na nacionalni ravni – NCCAOM (National Certification Commission for Acupuncture and Oriental Medicine), in s tem pridobila še naziv diplomat of oriental medicine, ki je veljaven po vseh ZDA. Pridobila je tudi licenco zdravniške zbornice v državi Massachusetts (ZDA) za akupunkturo in kitajsko herbologijo, v državi Rhode Island (ZDA) licenco za naslov doctor of acupuncture, že med magisterijem pa je pridobila certifikat za učiteljico in zdravilko s či gongom. Pri mojstru Wen Wei Ouju se je učila posebne energijske metode zdravljenja, imenovane pan gu shengong moving form, ter postala inštruktorica in zdravilka; pri mojstru Tomu Tamu pa dobila certifikat za energijsko zdravljenje z metodo tong ren. Ima tudi certifikat za terapijo cranio-sactal. 25
© Copyright 2024