Zdravstvena dejavnost
16.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino ZDRAVJE IN OKOLJE ŠTUDIJSKA PROGRAMA “MEDICINA” IN “DENTALNA MEDICINA” I. DETERMINANTE ZDRAVJA DRUŽBENEGA OKOLJA AKADEMSKO LETO 2011/2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Ena najpomembnejših determinant zdravja družbenega okolja je organiziranost zdravstvenega varstva v državi. * KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino 8. Zdravstveno varstvo: zdravstvena dejavnost * * KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Zdravstvena dejavnost je eden od dveh jedrnih podsistemov sistemov zdravstvenega varstva. Obsega ukrepe in aktivnosti, ki jih po medicinski doktrini in ob uporabi medicinske tehnologije opravljajo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci pri ohranjanju in krepitvi zdravja, preprečevanju, odkrivanju bolezni ter zdravljenju bolnikov in poškodovancev – ali na kratko: izvaja aktivnosti varovanja zdravja prebivalstva. 1 16.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino zdravstvena dejavnost v širšem pomenu javnozdravstvena dejavnost - veja zdravstvene dejavnosti, ki se ukvarja z ohranjanjem in krepitvijo zdravja Izvajalci zdravstvene dejavnosti zdravstvena dejavnost v ožjem pomenu) - veja zdravstvene dejavnosti, ki se ukvarja z zdravljenjem bolezni (povračanjem zdravja ljudem, ki so zboleli, oziroma z zmanjševanjem posledic bolezni pri ljudeh, ki jih ni moč ozdraviti) KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Javna zdravstvena služba Zdravstveno dejavnost (v širšem pomenu) v Sloveniji opravljajo: Javni zdravstveni zavodi; Zasebne pravne in fizične osebe na podlagi koncesije (pravica za opravljanje kake dejavnosti, vezana na dovoljenje oblasti). Izvajalci so organizirani v mrežo javne zdravstvene službe, delujejo pa lahko tudi kot zasebniki. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Mreža javne zdravstvene službe predstavlja zemljepisno porazdelitev človeških in materialnih zmogljivosti javnih zdravstvenih zavodov ter zasebnih izvajalcev - koncesionarjev, s katero se zagotavlja ljudem optimalna fizična dostopnost do zdravstvene oskrbe na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja. Glavna merila pri postavljanju mreže javne zdravstvene službe so: število prebivalcev; zdravstveno stanje prebivalstva; demografska in socialna struktura prebivalstva; stopnja urbanizacije območij, poselitve in dostopnosti. Javna zdravstvena služba je v Sloveniji opredeljena kot služba, ki vključuje izvajanje z zakonom in drugimi akti določenega obsega in kakovosti zdravstvenega varstva, ki ga zagotavlja država v javnem interesu in na javni račun ter je dostopno vsem prebivalcem pod enakimi pogoji; Javna zdravstvena služba mora biti organizirana tako, da je vsem prebivalcem Republike Slovenije zagotovljena vedno dostopna nujna medicinska pomoč, vključno z nujnimi reševalnimi prevozi in preskrbo z nujnimi zdravili, čim prej in čim bliže njihovemu nastanku in med transportom. Za zagotovitev ustrezne organiziranosti javne zdravstvene službe, je potrebno oblikovati ustrezno mrežo; KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Zasebniki V Republiki Sloveniji je bila po letu 1992 vpeljana tudi zasebna zdravstvena praksa. Zdravstveni delavci – zasebniki lahko delujejo na različnih zdravstvenih področjih, razen na naslednjih: preskrba s krvjo in krvnimi pripravki, odvzem in hranjenje človeških organov za presajanje, socialnomedicinska, epidemiološka in zdravstvenoekološka dejavnost; patoanatomska dejavnost. Mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni zagotavlja občina oziroma mesto, na sekundarni in terciarni ravni pa Republika Slovenija. To so tudi pristojne pravne osebe, ki izvajalcem zdravstvenih dejavnosti podeljujejo koncesije, na katere ZZZS daje le soglasje. 2 16.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Zdravstveni delavci – zasebniki lahko delujejo tudi v javni zdravstveni mreži, če imajo za to posebno dovoljenje koncesijo. Koncesijo za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti podeli z odločbo občinski oziroma mestni upravni organ s soglasjem ministra za zdravje. Koncesijo za opravljanje javne službe v drugih zdravstvenih dejavnostih podeli z odločbo Ministrstvo za zdravje; Zdravniki – zasebniki, ki opravljajo zasebno zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije, lahko na podlagi pooblastila občinskega upravnega organa, pristojnega za zdravje izjemoma opravljajo tudi mrliško ogledno službo; KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Zasebni zdravnik mora poleg drugih zdravstvenih storitev svojim bolnikom v skladu z naravo svoje dejavnosti zagotavljati tudi stalno dostopno nujno medicinsko pomoč, reševalni prevoz, laboratorijske in druge diagnostične in terapevtske postopke; Vse storitve zasebnikov, ki nimajo koncesije in torej niso vključeni v javno zdravstveno mrežo, razen za nujno zdravniško pomoč, morajo uporabniki plačati sami. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Zaveze izvajalcev zdravstvene dejavnosti Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci opravljajo zdravstveno dejavnost v Republiki Sloveniji v skladu s sprejeto zdravstveno doktrino in s Kodeksom medicinske deontologije oziroma z drugimi strokovnimi in etičnimi kodeksi. Tipi zdravstvenih ustanov v javni zdravstveni mreži Pri opravljanju svojega dela morajo obravnavati vse ljudi pravično in enako (! horizontalna in vertikalna enakost). Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci so dolžni varovati podatke o zdravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja kot poklicno skrivnost. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Ustanove, ki opravljajo dejavnost zdravljenja bolezni Najpomembnejša tipa javnih zdravstvenih ustanov, ki v Sloveniji vršijo dejavnost zdravljenja bolezni, sta zdravstveni dom in bolnišnica: Zdravstveni dom: Zdravstveni domovi so zdravstvene ustanove, ki opravljajo osnovno zdravstveno varstvo na območju ene ali več občin. Organizirane imajo naslednje službe: Službo splošne medicine; Službo zdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine (ginekološke ambulante, ambulante za nosečnice, pediatrične in šolske ambulante); Službo nujne medicinske pomoči; Zobozdravstveno službo; Patronažno službo. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Zdravstveni dom - nadaljevanje. V zdravstvenem domu so lahko še druge službe, odvisno od potreb prebivalstva na območju, ki ga posamezni zdravstveni dom pokriva: Služba medicine dela; Ostale specialistične dejavnosti (npr. dispanzer za diabetike, dispanzer za mentalno zdravje, okulistična ambulanta, dermatovenerološka ambulanta, ortopedska ambulanta, itd.); Klinični laboratorij; Fizikalna medicina in rehabilitacija; Rentgenološka služba. 3 16.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Zdravstveni dom - nadaljevanje. Zdravstveni domovi se lahko povezujejo v večje organizacijske enote. Tako je v Zdravstveni dom Ljubljana združenih 5 zdravstvenih domov, ki delujejo na območju Ljubljane, v Osnovno zdravstvo Gorenjske pa 7 zdravstvenih domov, ki delujejo na območju Gorenjske. Za zadovoljevanje potreb prebivalcev, ki živijo na bolj oddaljenih območjih imajo zdravstveni domovi organizirane manjše dislocirane organizacijske enote – zdravstvene postaje. Zdravstvena postaja je opredeljena kot organizacijska enota zdravstvenega doma, v kateri se opravlja dejavnost splošne medicine, zobozdravstva in patronaže in se organizira za območje krajevne skupnosti, ene ali več delovnih organizacij. Bolnišnica: Bolnišnice so zdravstvene ustanove, namenjene bivanju, diagnostiki, zdravljenju in negi bolnikov. Poznamo več tipov bolnišnic. Prva delitev je na splošne in specializirane: Splošne bolnišnice: so opredeljene kot večje bolniške ustanove, ki so opremljene za oskrbo internih, kirurških, ginekoloških in (ponekod) psihiatričnih bolnikov; Specializirane bolnišnice: so opredeljene kot ustanove za zdravstveno oskrbo bolnikov s specifičnimi boleznimi (npr. duševne bolezni, ginekološke bolezni in porodništvo, rak, tuberkuloza, itd.). Med njimi sta na primer Psihiatrična bolnišnica Idrija in Ortopedska bolnišnica Valdoltra; Zdravstveni domovi imajo v Sloveniji dolgo tradicijo. Prvi zdravstveni dom na območju Slovenije je bil ustanovljen že leta 1926 v Lukovici pri Domžalah. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Bolnišnica – nadaljevanje. Na terciarni ravni zdravstvene oskrbe pa imamo še: Medicinske/Klinične centre: so osrednje bolniške ustanove za obravnavo relativno redkih in praviloma tehnološko zelo zahtevnih medicinskih problemov razen za obravnavo rakavih bolezni z radioterapijo in kemoterapijo ter rehabilitacijsko obravnavo. Vanj je združenih večje število specializiranih bolnišnic oziroma klinik. Pri tem je klinika opredeljena kot bolnišnica za določeno medicinsko panogo, namenjena pregledovanju bolnikov, diagnosticiranju in zdravljenju bolezni ter izobraževalnemu in znanstvenoraziskovalnemu delu. Zadnji dve značilnosti sta tisti, ki ločita kliniko od običajne bolnišnice in s tem tudi klinične centre od medicinskih. Primer je Univerzitetni klinični center v Ljubljani; KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Bolnišnica – nadaljevanje. Klinične inštitute: so prav tako osrednje ustanove za obravnavo tehnološko zelo zahtevnih medicinskih problemov. Praviloma so specializirane za celostno obravnavo določene skupine bolezenskih pojavov (Onkološki inštitut za celostno obravnavo rakavih bolezni) ali vrsto obravnave (Inštitut za rehabilitacijo Republike Slovenije za celostno rehabilitacijsko obravnavo v smislu fizikalne rehabilitacije). Sočasno z dejavnostjo zdravstvene oskrbe pa ta ustanova izvaja še izobraževalno (praktični del pouka za izobraževalne ustanove na srednji in visoki ravni izobraževanja) in znanstvenoraziskovalno dejavnost). KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Ustanove, ki opravljajo javnozdravstveno dejavnost Skladno z Zakonom o zdravstveni dejavnosti z leta 1992 v Sloveniji delujejo na področju javnozdravstvene dejavnosti naslednje ustanove: Območni Zavodi za zdravstveno varstvo: organizirane imajo naslednje službe: Ustanove, ki opravljajo javnozdravstveno dejavnost, imajo v Sloveniji dolgo tradicijo. Že leta 1923 je bil ustanovljen Higienski zavod v Ljubljani, kmalu za njim pa so sledile še okrajne bakteriološke postaje, ki so bile ustanovljene v različnih delih Slovenije. Službo za epidemiološko dejavnost; Službo za socialnomedicinsko dejavnost; Službo za zdravstvenoekološko dejavnost. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. IVZ strokovno povezuje sicer samostojne območne zavode, skupaj pa izvajajo naloge dogovorjenega nacionalnega programa. 4 16.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Ostale ustanove, v katerih se vrši zdravstvena dejavnost Ostale pomembne zdravstvene ustanove, ki jih imamo v Sloveniji, so še lekarne, zdravilišča in ustanove za preskrbo s krvjo: Lekarne: so opredeljene kot zdravstvene ustanove, v katerih se izdeluje, pripravlja, hrani in izdaja ali prodaja zdravila; Zdravilišča: so opredeljena kot zdravstvene organizacije, v katerih se z naravnimi zdravilnimi sredstvi in sodobnimi medicinskimi storitvami preprečuje določene bolezni, zdravi in medicinsko rehabilitira bolnike; KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Organizacija zdravstvene dejavnosti (dejavnosti zdravljenja bolezni) Ustanove za preskrbo s krvjo: so zdravstvene ustanove, katerih osnovna naloga je oskrba bolnikov z varno krvjo in vključuje naslednje dejavnosti: organizacijo krvodajalskih akcij, zbiranje krvi in krvnih komponent, predelavo krvi, testiranje krvi in njeno hranjenje ter izdajo krvi in krvnih komponent. Na najvišji ravni imamo Zavod za transfuzijo krvi Republike Slovenije; Zdravstvena dejavnost se opravlja tudi v socialnih in varstvenih zavodih. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Zdravstvena dejavnost se izvaja na treh ravneh: primarni, sekundarni in terciarni: Primarna raven zdravstvene dejavnosti: obsega vse tiste dejavnosti, ki omogočajo hiter in neposreden stik z zdravstveno službo. Storitve so državljanom dostopne enakomerno po celotni državi neposredno brez napotnice pri svojem izbranem zdravniku. Primarna raven zdravstvene dejavnosti zajema osnovno zdravstveno dejavnost in lekarniško dejavnost, najpomembnejše naloge na tej ravni pa so: nujna medicinska pomoč; zdravljenje in rehabilitacija bolnikov in poškodovancev; patronažna dejavnost ter skrb za bolnike na domu in v socialno-varstvenih ter drugih zavodih; ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Mreža zdravstvenih domov, zdravstvenih postaj in zasebnikov s koncesijo za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti v Sloveniji 2011 Primarna raven zdravstvene dejavnosti – nadaljevanje. Osnovno zdravstveno dejavnost opravljajo: Zdravstveni domovi (ZZZS 2011: 69; na glede, ali so povezani v večje organizacijske enote) in zdravstvene postaje (ZZZS 2011: okoli 150); Zasebni zdravstveni delavci s koncesijo za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti (ZZZS 2011: okoli 385); Za svoje varovance jo lahko organizirajo tudi socialnovarstveni zavodi, zavodi za usposabljanje in izobraževanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter kazenski in vzgojni zavodi; Legenda: zdravstveni domovi zdravstvene postaje zasebniki s koncesijo 5 16.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Mreža lekarn in lekarniških postaj (brez koncesionarjev) v Sloveniji 2011 Primarna raven zdravstvene dejavnosti – nadaljevanje. Lekarniško dejavnost opravljajo: lekarne in lekarniške postaje/podružnice (ZZZS 2011: okoli 200). Tudi lekarne se lahko združujejo v večje organizacijske enote (npr. v Lekarno Ljubljana je združenih 23 lekarn); zasebniki s koncesijo. Mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni zagotavlja občina oziroma mestna občina. Ta je tudi pristojna pravna oseba za podeljevanje koncesij zasebnim izvajalcem, na katere nato ZZZS daje le soglasje. Legenda: lekarne in lekarniške postaje/podružnice KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Sekundarna raven zdravstvene dejavnosti: značilnosti sekundarne ravni so naslednje: Zajema specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost in obsega poglobljeno diagnostiko bolezni ali drugih zdravstvenih stanj ter izvajanje ambulantne rehabilitacije kot nadaljevanje oziroma dopolnitev osnovne zdravstvene dejavnosti; Primarna in sekundarna raven zdravstvene dejavnosti sta komplementarni. Med seboj se ločita po okolju, v katerem delujeta, odnosu med bolnikom in zdravnikom, boleznih, ki jih obravnavata, zahtevah po zdravnikovih lastnostih in možnostih ukrepanja, ki jih imata na voljo. Bolnik je s primarne ravni napoten na nadaljnjo obravnavo k ustreznemu specialistu na sekundarni ravni s pomočjo napotnice; KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Sekundarna raven zdravstvene dejavnosti – nadaljevanje. Dejavnost na tej ravni izvajajo: Splošne bolnišnice (ZZZS 2011: 12) – od zahoda proti vzhodu: Nova Gorica, Izola, Sežana, Jesenice, Topolšica, Trbovlje, Slovenj Gradec, Brežice, Celje, Novo Mesto, Ptuj, Murska Sobota; Specializirane bolnišnice (ZZZS 2011: 8) – od zahoda proti vzhodu: a) psihiatrične bolnišnice: Idrija, Begunje, Vojnik, Ormož; b) bolnišnice za ginekologijo in porodništvo: Postojna, Kranj; c) ortopedske bolnišnice: Valdoltra; d) pediatrične bolnišnice: Šentvid pri Stični; Zdravilišča (ZZZS 2011: 18) – od zahoda proti vzhodu: Portorož, Strunjan, Debeli rtič, Rakitna, Topolšica, Dolenjske toplice, Rimske toplice, Dobrna, Laško, Šmarješke toplice, Zreče, Podčetrtek, Čatež, Rogaška slatina, Ptuj, Radenci, Moravske toplice, Lendava; KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Mreža splošnih in specializiranih bolnišnic v Sloveniji 2011 Legenda: splošne bolnišnice specializirane bolnišnice Mreža zdravilišč v Sloveniji 2011 Legenda: zdravilišča 6 16.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Mreža transfuzijske službe v Sloveniji Na sekundarno raven uvrščamo tudi osnovno dejavnost transfuzijske medicine. Transfuzijsko službo v Sloveniji sestavljajo Zavod RS za transfuzijsko medicino (terciarna ustanova) s pripadajočimi Centri za transfuzijsko dejavnost Novo mesto, Trbovlje, Slovenj Gradec, Izola in Jesenice; Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor s priključenima enotama na Ptuju in Murski Soboti, Center za transfuzijsko medicino Celje ter transfuzijski oddelek v okviru bolnišnice Nova Gorica. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Terciarna raven zdravstvene dejavnosti: značilnosti terciarne ravni so naslednje: Zajema specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost klinik in inštitutov in obsega opravljanje najzahtevnejših zdravstvenih storitev na ambulantni ali bolnišnični način, ki jih zaradi strokovne, kadrovske, tehnološke in organizacijske zahtevnosti ni možno, niti ni smotrno opravljati na nižjih ravneh ter.; Zajema znanstvenoraziskovalno in vzgojnoizobraževalno delo skupaj z ustreznimi enotami obeh medicinskih fakultet ter visokih zdravstvenih šol oziroma zdravstvenih fakultet; Terciarna raven zdravstvene dejavnosti – nadaljevanje. Dejavnost na tej ravni izvajajo: Klinike, združene v kliničnih centrih (ZZZS 2011: 2) – od zahoda proti vzhodu: Univerzitetni klinični center Ljubljana in Univerzitetni klinični center Maribor; Samostojne klinike (ZZZS 2011: 2) – od zahoda proti vzhodu: Bolnišnica Golnik in Psihiatrična klinika Ljubljana; Klinični inštituti in zavodi (ZZZS 2011: 3) – od zahoda proti vzhodu: Onkološki inštitut Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino in Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča Ljubljana; Mrežo javne zdravstvene službe na terciarni ravni zagotavlja Republika Slovenija. Ta je tudi pristojna pravna oseba za podeljevanje koncesij zasebnim izvajalcem, na katere nato ZZZS daje le soglasje. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Mreža kliničnih centrov, samostojnih klinik ter kliničnih inštitutov in terciarnih zavodov v Sloveniji 2011 Organizacija javnozdravstvene dejavnosti Legenda: klinična centra samostojni kliniki klinična inštituta terciarni zavod 7 16.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Javnozdravstvena dejavnost se prav tako izvaja na treh ravneh: primarni, sekundarni in terciarni: Primarna raven javnozdravstvene dejavnosti: primarna raven zajema: dispanzersko metodo dela z nekaterimi ogroženimi skupinami prebivalcev kot so otroci, mladostniki, nosečnice, ženske, itd., ki jih vabijo na preventivne preglede sistematske preglede, na katerih izvajajo presejanja in preventivno ukrepajo, kadar je to potrebno – npr. cepljenja; zdravstvenovzgojno delo z drugimi ogroženimi skupinami prebivalcev kot so kadilci, debeli ljudje, itd., v zdravstvenovzgojnih delavnicah, v katerih svetujejo opustitev nezdravega življenjskega sloga in učijo veščine za ohranitev/krepitev zdravja. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Sekundarna raven zdravstvene dejavnosti – nadaljevanje. To specialistično dejavnost opravljajo za območje občin, združenih v devet zdravstvenih območij (od zahoda proti vzhodu: Nova Gorica, Koper, Kranj, Ljubljana, Ravne na Koroškem, Novo Mesto, Celje, Maribor in Murska Sobota), območni Zavodi za zdravstveno varstvo, ki jih je prav tako devet (od zahoda proti vzhodu): Nova Gorica, Koper, Kranj, Ljubljana, Ravne na Koroškem, Novo Mesto, Celje, Maribor in Murska Sobota. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Devet zdravstvenih območij (regij) v Sloveniji z okvirnim številom prebivalstva Primarna raven javnozdravstvene dejavnosti – nadaljevanje. Osnovno javnozdravstveno dejavnost opravljajo: zdravstveni domovi in zasebniki s koncesijo za delo na primarni ravni. Sekundarna raven javnozdravstvene dejavnosti: sekundarna raven zajema specialistično socialnomedicinsko, epidemiološko in zdravstvenoekološko dejavnost na območni ravni, v tem kontekstu pa: spremljanje zdravstvenega stanja prebivalstva in proučevanje njegovih potreb po zdravju; predlaganje ukrepov za varovanje, krepitev in zboljšanje zdravja prebivalstva; KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Terciarna raven javnozdravstvene dejavnosti: Zajema specialistično socialnomedicinsko, epidemiološko in zdravstvenoekološko dejavnost na državni ravni. To specialistično dejavnost opravlja za območje Republike Slovenije Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije s sedežem v Ljubljani. IVZ RS je v tesni povezavi z območnimi ZZV-ji, ki pa niso njegove območne enote, pač pa so samostojne ustanove, povezane v skupno mrežo. Na tej ravni poteka tudi znanstvenoraziskovalno in vzgojnoizobraževalno delo, skupaj z ustreznimi enotami visokošolskih ustanov (npr. Katedro za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani). KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Mreža javnozdravstvenih ustanov v Sloveniji Legenda: IVZ RS območni ZZV 8 16.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije je v letu 2010 aktivno zdravniško/zobozdravniško službo opravljalo 5299 zdravnikov in 1381 zobozdravnikov. Struktura zdravnikov in zobozdravnikov v Sloveniji Med zdravniki je bilo v letu 2010 največ zdravnikovspecialistov družinske in splošne medicine (specialistično izobraževanje in opravljen specialistični izpit iz ene od specializacij je za zdravnike obvezno). Med zobozdravniki je bilo v letu 2010 največ zobozdravnikov brez specializacij (specializacija za zobozdravnike ni obvezna) – zdravnikov dentalne medicine. KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Struktura zdravnikov po specialnostih v Sloveniji v letu 2010 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Devet zdravstvenih območij (regij) v Sloveniji z okvirnim številom prebivalstva KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Strokovni nadzor izvajajo stanovske zbornice različnih skupin zdravstvenih delavcev: zdravnikov, farmacevtov in strokovnjakov za zdravstveno nego. Kakovost sistema zdravstvenega varstva Strokovni nadzor nad delom zdravnikom vrši Zdravniška zbornica Slovenije. 9 16.2.2012 KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Oddelek za socialno medicino Zdravniška zbornica Slovenije zagotavlja in nadzira odgovornost zdravnikov na naslednje načine: Vodi register zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije: za vpis v register mora vsak zdravnik izpolnjevati transparentno predpisane pogoje; Podeljuje in podaljšuje zdravniške licence: licenca je javna listina, ki dokazuje strokovno usposobljenost zdravnika za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju. Licenca se podeli za določen čas dobo sedmih let. Za podaljšanje licence mora zdravnik v licenčnem obdobju zbrati predpisano število kreditnih točk, v nasprotnem primeru mora opravljati preizkus znanja. To zagotavlja nenehno podiplomsko izobraževanje zdravnikov; Sprejema Kodeks medicinske etike in deontologije; KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Izvaja redne in izredne, ter ekspertne nadzore s svetovanjem; Vodi in organizira izvajanje zdravniškega sekundarijata in zdravniških specializacij; v okviru zbornice delujeta tožilec in razsodišče zbornice, ki obravnavata sume na kršitve kodeksa in ustrezno ukrepata; v okviru zbornice delujeta Odbor za pravno-etična vprašanja in Odbor za strokovno-medicinska vprašanja; KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE Oddelek za socialno medicino Temeljni pravni predpisi, ki urejajo zdravstveno dejavnost so: Pravna ureditev zdravstvene dejavnosti v Sloveniji Zakon o zdravstveni dejavnosti; Zakon o lekarniški dejavnosti; Zakon o zdravniški službi. 10
© Copyright 2024