1. No category

PSIHIATRIČNABOLNIŠNICAIDRIJA
2012
POSLOVNO POROČILO
Bogdan Tušar
Direktor
Idrija, februar 2013
KAZALO
1. UVOD
2. OSEBNA IZKAZNICA ZAVODA
2.1.
Organizacijska shema bolnišnice
2.2.
Vodstvo zavoda
2.3.
Svet zavoda
Strokovno medicinski svet zavoda
2.4.
3. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI OPREDELJUJEJO
DELOVNO PODROČJE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA
3.1.
Zakonske in druge pravne podlage za izvajanje dejavnosti
Zavoda
3.2.
Zakonske in druge pravne podlage za pripravo letnega
poročila
3.3.
Interni akti zavoda
4. POSLOVANJE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA V LETU 2012
4.1.
Kadrovski kapital bolnišnice
a) Prihodi in odhodi delavcev
b) Odsotnost zaposlenih v letu 2012
c) Število in struktura zaposlenih
d) Povprečne obremenitve kadra
e) Primerjava izobrazbene strukture v slovenski psihiatriji
f) Obremenitve zaposlenih
g) Oblike delovnega razmerja in izobraževanja
Finančni kapital bolnišnice
4.2.
a) Rezultati poslovanja v obdobju 1993 – 2012
b) Poslovanje bolnišnice v letu 2012
c) Bilanca stanja
d) Izkaz prihodkov in odhodkov
e) Pojasnila k postavkam bilance stanja
f) Pojasnila k postavkam izkaza prihodkov in odhodkov
g) Poslovni izid
h) Pojasnila k izkazu prihodkov in odhodkov določenih
uporabnikov po vrstah dejavnosti
i) Kazalniki poslovanja 2007 – 2012
4.3.
Materialni kapital bolnišnice
a) Objekti in oprema
b) Informacijska tehnologija
c) Informacijsko-dokumentacijski sistem v bolnišnici
d) Ravnanje z odpadki
e) Statistični pregled stanja na področju informacij javnega
značaja za leto 2012
4.4.
Moralni kapital bolnišnice
a) Kazalniki kakovosti
b) Zadovoljstvo pacientov
c) Akreditacija bolnišnice
d) Na rob Zakona o duševnem zdravju
2
Stran
4
5
6
9
9
9
10
10
11
12
14
14
14
15
18
23
26
28
32
34
34
36
39
40
43
48
50
51
51
54
54
56
59
60
62
63
63
65
65
67
5. USMERITVE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA
5.1.
Dolgoročni cilji bolnišnice
5.2.
Letni cilji bolnišnice in ocena njihovega doseganja
6. OKOLJE, V KATEREM BO V LETU 2013 POSLOVALA PSIHIATRIČNA
BOLNIŠNICA IDRIJA
3
70
70
74
83
1. UVOD
Psihiatrična bolnišnica Idrija (v nadaljevanju: bolnišnica) je sodobna polivalentna psihiatrična
zdravstvena ustanova, katere osnovna dejavnost je usmerjena predvsem v prevencijo,
diagnosticiranje in zdravljenje duševnih bolezni. Bolnišnica svojo dejavnost v pretežni meri
organizira in izvaja hospitalno in izvenhospitalno na območju, ki pokriva široko področje
Južne in Severne Primorske, Obale, Krasa ter zahodnega dela Notranjske z okrog 308.000
prebivalci.
V okviru hospitalne dejavnosti bolnišnica osebam s težavami v duševnem zdravju poleg
uveljavljenih načinov zdravljenja in rehabilitacije na področju splošne psihiatrije,
gerontopsihiatrije, zdravljenja odvisnosti od alkohola in drugih bolezni odvisnosti,
psihoterapije in podaljšanega zdravljenja nudi tudi celovito zdravstveno oskrbo, oskrbo z
zdravili, nastanitev in prehrano. Izvenhospitalna dejavnost bolnišnice na drugi strani zajema
predvsem specialistično psihiatrično obravnavo pacientov v ambulantah in dispanzerjih v
bolnišnici (psihiatrični dispanzer s splošno psihiatrično ambulanto, epileptološka ambulanta,
EEG laboratorij, gerontopsihiatrična ambulanta in ambulanta za zdravljenje odvisnosti od
alkohola) in izven nje (psihiatrične ambulante v Izoli, Postojni in Logatcu). Oblikovanje in
razvoj mreže psihiatričnih ambulant je bolnišnica v zadnjih nekaj letih dodatno nadgradila
tudi z oblikovanjem ambulant za klinično psihologijo v Postojni, Kopru, Logatcu in Spodnji
Idriji. V bolnišnici od leta 2008 uspešno deluje tudi tim za skupnostno psihiatrično
obravnavo, ki pokriva obravnavo pacientov s kroničnimi oblikami duševnih motenj na terenu
oz. v skupnosti. Celovito ponudbo svojih storitev je tako bolnišnica v zadnjih letih dodatno
približala krogu uporabnikov tudi na področju Obalno-kraške in Notranjske-kraške regije, na
področjih torej, kjer je bila doslej zaradi slabe organiziranosti in povezanosti služb za
duševno zdravje ter oddaljenosti od večjih urbanih središč dostopnost do ustrezne
psihiatrične pomoči slaba. Z razvojem izvenhospitalnih enot bolnišnica v celoti sledi viziji
slovenske zdravstvene politike na področju duševnega zdravja do leta 2020, katere cilj je
zmanjšanje obsega hospitalnih obravnav ter skrajševanje ležalnih dob v bolnišnicah, prenos
programov v ambulante in dispanzerje na terenu ter v skupnost, torej bližje ljudem, ki
pomoč potrebujejo. Psihiatrična bolnišnica Idrija kot medregionalna bolnišnica v okviru
urgentne oz. dežurne službe zagotavlja celovito nujno psihiatrično pomoč neprekinjeno 24 ur
na dan, vse dni v letu (tudi v času praznikov in dela prostih dni).
Bolnišnica je tudi glavni nosilec strokovnega in organizacijskega razvoja psihiatrične stroke na
svojem gravitacijskem območju, saj ji je Ministrstvo za zdravje že leta 2006, ponovno leta
2011, podelilo naziv učna baza, kar pomeni, da bolnišnica izpolnjuje pogoje za priznanje
statusa učnega zavoda za izvajanje praktičnega usposabljanja zdravnikov, medicinskih sester,
psihologov, delovnih terapevtov in socialnih delavcev, ki se zaposlujejo v psihiatrični
dejavnosti. Zaposlenim v zdravstvenih zavodih na primarni in sekundarni ravni, socialnovarstvenih zavodih ter nevladnih organizacijah bolnišnica zagotavljala tudi možnost
teoretičnega in praktičnega usposabljanja, kot strokovna institucija pa aktivno sodeluje pri
načrtovanju, organizaciji in izvedbi drugih oblik strokovnega izpopolnjevanja.
V bolnišnici so poleg zdravstvene organizirane tudi druge spremljajoče dejavnosti, ki so nujna
podpora izvajanju programov zdravstvenega varstva (kuhanje, vzdrževanje, upravni in
finančni posli).
4
2. OSEBNA IZKAZNICA ZAVODA
Naziv:
JAVNI ZDRAVSTVENI ZAVOD PSIHIATRIČNA
BOLNIŠNICA IDRIJA
Sedež:
Pot sv. Antona 49, 5280 Idrija
Ustanovitelj:
Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvršuje
Vlada Republike Slovenije
Leto ustanovitve:
1957
Status:
Javni zdravstveni zavod
Direktor:
Bogdan TUŠAR, univ. dipl. prav.
Strokovni vodja - predstojnik:
mag. Marko PIŠLJAR, dr. med. spec. psih.
Glavna medicinska sestra:
Lidija MRAK, dipl. med. sestra, spec.
Telefon:
+386 (0)5 373 44 00
Fax:
+386 (0)5 377 36 51
E-pošta:
[email protected]
Spletna stran zavoda:
www.pb-idrija.si
Identifikacijska številka:
SI73393789
Registrska št.:
5011040663
Davčna št.:
73393789
Šifra dejavnosti:
85.110 – bolnišnična dejavnost
Matična št.:
5053668
Transakcijski račun:
01100-6030276924
Odgovorna oseba:
Bogdan TUŠAR, univ. dipl. prav., direktor
5
2.1.
Organizacijska shema bolnišnice
Prikaz št. 1: MAKROORGANIZACIJA ZAVODA
SVET
BOLNIŠNICE
DIREKTOR
STROKOVNO-MEDICINSKI
SVET
MEDICINSKI SEKTOR
Strokovni vodja-predstojnik bolnišnice
(namestnik direktorja, delavec s
posebnimi pooblastili)
ZDRAVSTVENA NEGA
Glavna medicinska sestra
bolnišnice
(delavec s posebnimi
pooblastili)
SPLOŠNI SEKTOR
Vodja sektorja
(delavec s posebnimi pooblastili)
Pomočnik predstojnika za hospitalno dejavnost
Pomočnik predstojnika za izvenhospitalno dejavnost
6
°
°
°
°
4 predstavniki ustanovitelja
1 predstavnik zaposlenih
1 predstavnik lokalne skupnosti
1 predstavnik ZZZS
KOLEGIJ
FINANČNI SEKTOR
Vodja sektorja
(delavec s posebnimi pooblastili)
Prikaz št. 2: MEZOORGANIZACIJA ZAVODA - 1. DEL
MEDICINSKI SEKTOR
Strokovni vodja - predstojnik
Pomočnika predstojnika za
hospital in izvenhospitalno
dejavnost
BOLNIŠNIČNI
ODDELKI
STROKOVNI SVET
TRIAŽNA AMBULANTA
ZDRAVSTVENA
FUNKCIONALNE
ENOTE
NEGA
IZVENBOLNIŠNIČNE
DEJAVNOSTI
PSIHOLOŠKA SLUŽBA
DISPANZERSKA
DEJAVNOST
AKTIVACIJSKA
TERAPIJA
AMBULANTNE
DEJAVNOSTI v PB
SPLOŠNI PSIHIATRIČNI
MOŠKI ODDELEK – S III
SOCIALNA SLUŽBA
PROGRAMI V
SKUPNOSTI
PSIHOTERAPEVTSKI
ODDELEK – S IV Z
DNEVNIM
PSIHOTERAPEVTSKIM
PROGRAMOM
MEDICINSKO
KEMIČNI
LABORATORIJ
Zdravnik internist
Organizator zdravstvene
vzgoje
SPLOŠNI PSIHIATRIČNI
ŽENSKI ODDELEK – S II
LEKARNA v PBI
ODDELEK ZA ZDRAVLJ.
ODVISNOSTI – L I
EPILEPTOLOŠKA amb.
in EEG laboratorij
GERONTOPSIHIATRIČNI
ODDELEK – L II
ZDRAVSTVENA
STERILIZACIJA
PSIHIATRIČNI ODDELEK
S PODALJŠANIM
ZDRAVLJENJEM – L III
7
ZDRAVSTVENA
ADMINISTRACIJA
AMBULANTE NA
TERENU
Prikaz št. 3: MEZOORGANIZACIJA ZAVODA - 2. DEL
DIREKTOR
MEDICINSKI SEKTOR
Strokovni vodja-predstojnik
SPLOŠNI SEKTOR
Vodja splošnega sektorja
FINANČNI SEKTOR
Vodja finančnega sektorja
SLUŽBA ZA PRAVNE
ZADEVE
PLAN IN ANALIZE
ČIŠČENJE PROSTOROV
SLUŽBA ZA ZDR. IN POSL.
INF. SISTEM
FINANČNA SLUŽBA
PRANJE PERILN. INV.
SLUŽBA ZA KADRE IN
ORGANIZACIJO
ZUNANJI IZVAJALCI
FAKTURIRANJE
KADROVSKA SLUŽBA
BLAGAJNA
TAJNIŠTVO
OBRAČUN PLAČ
ARHIVSKA SLUŽBA
RAČUNOVODSKA SLUŽBA
PREVOZNA SLUŽBA
GLAVNA KNJIGA
RECEPTORSKA SLUŽBA
SALDAKONTI
SLUŽBA ZA OSKRBO S
PREHRANO
MATERIALNO KNJIG.
VZDRŽEVALNOTEHNIČNA SLUŽBA
OSNOVNA SREDSTVA
SLUŽBA ZA OSKRBO S
PERILOM
8
NABAVNO-SKLADIŠČNA SL.
2.2. Vodstvo zavoda
Direktor:
Bogdan TUŠAR, univ. dipl. prav.
Strokovni vodja – predstojnik:
mag. Marko PIŠLJAR, dr. med., spec. psih.
Glavna medicinska sestra bolnišnice:
Lidija MRAK, dipl. med. sestra, spec.
Vodja finančnega sektorja:
Majda PIRIH, univ. dipl. ekon, preizk. rač,
Pomočnica predstojnika za hospitalno dejavnost:
Patricija LOGAR, dr. med., spec. psih.
Pomočnica predstojnika za izvenhospitalno dejavnost:
Danica MENARD, dr. med., spec. psih.
2.3. Svet zavoda:
- Predsednik:
o Franci JEREB, dr. med., predstavnik ustanovitelja,
- Namestnica predsednika:
o Patricija LOGAR, dr. med., spec. psih., predstavnica delavcev PB Idrija,
- Člani:
o Nevenka DOLES, dipl. soc. del., predstavnica ustanovitelja,
o dr. Vlasta MEDEN-KLAVORA, dr. med., spec. psih., predstavnica ustanovitelja,
o mag. Vlasta KOVAČIČ-MEŽEK, univ. dipl. ekon, predstavnica ustanovitelja,
o mag. Ani ŠKUFCA, univ. dipl. ekon., predstavnica ZZZS,
o Sabina VIDMAR, dipl. ekon., predstavnica Občine Idrija.
2.4. Strokovno medicinski svet zavoda:
- Predsednica:
o Danica MENARD, dr. med., spec. psih.
- Člani:
o mag. Marko PIŠLJAR, dr. med., spec. psih.,
o Anka ERZNOŽNIK-LAZAR, dr. med., spec. psih.,
o Branka REŽUN, spec. klin. psih.,
o Anita TRPIN-KATARIĆ, dr. med., spec. psih.
9
3. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI
OPREDELJUJEJO DELOVNO PODROČJE PSIHIATRIČNE
BOLNIŠNICE IDRIJA
3.1. Zakonske in druge pravne podlage za izvajanje dejavnosti zavodov:
Zakoni
- Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12I/1991, 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996,
18/1998 Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP),
- Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. št. 9/1992 (26/1992 popr.), 37/1995,
8/1996, 90/1999, 98/1999-ZZdrS, 31/2000, 36/2000-ZPDZC, 45/2001, 2/2004, 80/2004,
15/2008-ZPacP, 23/2008, 58/2008-ZZdrS-E, 77/2008-ZDZdr),
- Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS št. 98/1999, 67/2002, 15/2003, 45/2003-UPB1,
63/2003 Odl.US: U-I-291-00-15, 2/2004, 36/2004-UPB2, 62/2004 Odl.US: U-I-321/02-12,
47/2006, 72/2006-UPB3, 15/2008-ZPacP, 58/2008, 49/2010 Odl.US: U-I-270/08-10,
107/2010-ZPPKZ),
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 9/1992, Ur.l.
RS, št. 13/1993, 9/1996, 29/1998, 77/1998 Odl.US: Up 53/96, 6/1999, 56/1999-ZVZD,
99/2001, 42/2002-ZDR, 60/2002, 11/2003 Skl.US: U-I-279/00-42, 126/2003, 20/2004UPB1, 62/2005 Odl.US: U-I-390/02-27, 76/2005, 100/2005-UPB2, 100/2005 Odl.US: U-I69/03-17, 21/2006 Odl.US: U-I-277/05-32, 38/2006, 72/2006-UPB3, 114/2006-ZUTPG,
91/2007, 71/2008 Skl.US: U-I-163/08-7, 76/2008, 118/2008 Skl.US: U-I-163/08-12,
47/2010 Odl.US: U-I-312/08-31, 62/2010-ZUPJS
- Zakon o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08),
- Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/2008),
- Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/2000)
- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju; ZSPJS (Uradni list RS, št.58/2008 - plačna
lestvica pred prehodom), 108/09-UPB13, 107/09-odl.US, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10,
35/11)
- Zakon o interventnih ukrepih; ZIU (Uradni list RS, št. 94/10)
- Zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize (ZIUZGK-Uradni list RS, št.
98/09)
- Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU12) (Uradni list RS, št. 110/11)
Uredbe
- Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem
sektorju (Uradni list RS, št. 14/09, 23/09, 48/09, 113/09, 25/10, 67/10, 105/10)
- Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05, 103/05, 12/06,
36/06, 46/06, 77/06, 128/06, 37/07, 95/07, 112/07, 104/08, 123/08, 21/09, 61/09,
91/09, 3/10, 27/10, 45/10, 62/10, 88/10, 10/11, 45/11, 53/11, 86/11)
- Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08,
91/08, 113/09)
- Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne
uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08, 89/08)
- Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (Uradni
list RS, št. 85/10)
10
- Uredba o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v
plačne razrede (Uradni list RS, št. 69/08, 73/08, 6/11)
- Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS,
št. 97/09)
- Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS,
št. 14/09, 23/09, 51/10, 67/10)
Pravilniki
- Pravilnik o metodologiji za posredovanje in analizo podatkov o plačah v javnem sektorju
(Uradni list RS, št. 33/09)
- Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev v javni upravi (Uradni
list RS, št. 28/06)
- Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja javne uprave v plačne razrede
znotraj razponov plačnih razredov (Uradni list RS, št. 106/05, 20/06, 39/06, 79/06,
132/06, 47/07, 60/07, 17/09, 67/09, 93/09, 16/10, 104/10)
- Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih
proračunov (Uradni list RS, št. 46/03)
Drugi akti
- Določila Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2012 z aneksi,
- Pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2012 z ZZZS.
- Sklep o subjektih, za katere velja zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS,
št. 46/03)
- Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013 "Zadovoljni
uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev" (Uradni list RS, št. 72/2008 (47/2008
popr.)).
3.2. Zakonske in druge pravne podlage za pripravo letnega poročila:
- Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 109/08, 49/09
in 107/10, 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12),
- Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02-ZJF-C),
- Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter
metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in
posrednih uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07 in 102/10),
- Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge
osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08,
58/10, 60/2010, 104/10 in 104/11),
- Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračunske uporabnike in druge osebe javnega
prava (Uradni list RS, št. 54/02, 117/02, 58/03, 134/03, 34/04, 75/04, 117/04, 141/04,
117/05, 138/06, 120/07, 124/08 in 112/09),
- Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega
prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06, 120/07, 112/2009 in 58/10),
- Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih
osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09 ter 58/10),
- Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih
proračunov (Uradni list RS, 46/03),
11
- Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. člena Zakona o
računovodstvu (Uradni list RS, št. 117/02, 134/03),
- Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS,
št. 69/08, 97/09),
- Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in
storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za zdravje (Uradni list RS, št.
25/09, 7/2010)
3.3. Interni akti zavoda:
Statut
- Statut Javnega zdravstvenega zavoda Psihiatrične bolnišnice Idrija, z dne, 9. 11. 1993,
(soglasje Vlade RS z dne, 1. 2. 1994), in uskladitve z dne 28. 9. 2006 ter 12.1.2011,
Odloki
- Odlok o preoblikovanju Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni zdravstveni zavod št.: 51102/93-10/1-S z dne 12.1.1993
- Odlok o spremembi Odloka o preoblikovanju Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni
zdravstveni zavod št.: 01403-93/2006/4 z dne 23.5.2006,
- Odlok o spremembi Odloka o preoblikovanju Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni
zdravstveni zavod št.: 01403-16/2009/4 z dne 13.1.2009,
Strateški dokumenti
- Strateške usmeritve Psihiatrične bolnišnice Idrija v mandatnem obdobju 2012 – 2015,
- Politika odličnosti, kakovosti in varnosti v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Politika upravljanja s fizičnim okoljem v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Politika spremljanja veljavnosti registracij oz. licenc zaposlenih,
- Analiza izpostavljenosti bolnišnice tveganjem,
- Načrt integritete v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Register tveganj v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
Pravilniki
- Pravilnik o delovnih razmerjih v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o organizaciji in izvajanju dežurne službe v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o zdravstveni dokumentaciji v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o pravicah in dolžnostih pacientov v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o postopkih posredovanja osebnih podatkov in dokumentarnega gradiva oseb,
hospitaliziranih v Javnem zdravstvenem zavodu Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o kliničnih preizkušanjih zdravil v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o volitvah predstavnikov delavcev Psihiatrične bolnišnice Idrija v svet zavoda,
- Pravilnik o povračilu stroškov v zvezi z delom in o drugih prejemkih v Psihiatrični
bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o spremembi pravilnika o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih
prejemkih,
- Pravilnik o računovodstvu Psihiatrične bolnišnice Idrija,
- Pravilnik o notranjem revidiranju,
- Pravilnik o varovanju osebnih in drugih zaupnih podatkov ter dokumentarnega gradiva,
12
-
Pravilnik o pisarniškem poslovanju v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
Pravilnik o internem strokovnem nadzoru v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
Pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
Pravilnik o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkih,
Pravilnik o uporabi službenih mobilnih telefonov in storitev mobilne telefonije v javnem
zdravstvenem zavodu Psihiatrični bolnišnici Idrija,
Pravilnik o sredstvih za osebno varstvo pri delu in osebni varstveni opremi delavcev
Psihiatrične bolnišnice Idrija,
Pravilnik o (so)financiranju stroškov izobraževanja in usposabljanja za delo zaposlenih v
Psihiatrični bolnišnici Idrija
Pravilnik o štipendiranju v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
Pravilnik o opravljanju dela dijakov in študentov v Psihiatrična bolnišnica Idrija,
Pravilnik o notranji kontroli varnosti cestnega prometa,
Pravilnik o popisu,
Pravilnik o dodeljevanju, uporabi in upravljanju službenih avtomobilov v Psihiatrični
bolnišnici Idrija,
Pravilnik o postopkih in ukrepih pri delovanju, vzdrževanju in varovanju informacijskega
okolja v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
Pravilnik o uporabi računalnikov in druge računalniške opreme v Psihiatrični bolnišnici
Idrija,
Pravilnik o videonadzoru na lokaciji Psihiatrične bolnišnice Idrija,
Pravilnik o omejitvah in dolžnostih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril v
Psihiatrični bolnišnici Idrija.
Navodila
- Navodilo za obvladovanje oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo,
- Navodilo o načinu uporabe mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav za
fotografiranje in snemanje na bolniških oddelkih,
- Navodilo o uporabi za kadilce določenih prostorov v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Navodilo o uporabi zastave Republike Slovenije in drugih zastav v Psihiatrični bolnišnici
Idrija.
Poslovniki
- Poslovnik Sveta Javnega zdravstvenega zavoda Psihiatrične bolnišnice Idrija,
- Poslovnik o oddaji javnih naročil male vrednosti,
- Poslovnik o ravnanju z nafto in naftnimi derivati.
Drugi akti
- Klasifikacijski načrt dokumentarnega gradiva Psihiatrične bolnišnice Idrija,
- Katalog zbirk osebnih podatkov v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Katalog informacij javnega značaja Psihiatrične bolnišnice Idrija,
- Organigram bolnišnice,
- Načrt o ravnanju z odpadki v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravila o vodenju evidenc delovnega časa, prisotnosti in odsotnosti na delu in obračun
delovnega časa,
- Požarni red s prilogami,
- Sklep o določitvi kriterijev za sklepanje podjemnih in avtorskih pogodb,
- Sklep o določitvi kvot za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih za leto 2012.
13
4. POSLOVANJE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA V LETU 2012
4.1. KADROVSKI KAPITAL BOLNIŠNICE
Program Psihiatrične bolnišnice Idrija je v letu 2012 naredilo v povprečju 206,83 zaposlenih
(iz ur 188 delavcev). Na zadnji dan leta 2012 je bilo zaposlenih skupaj 207 delavcev.
Povprečna starost zaposlenih v letu 2012 je bila 41,46 let, povprečna delovna doba pa 19,23
let.
a) Prihodi in odhodi delavcev v zadnjih devetnajstih letih
Tabela št. 1: Prihodi in odhodi delavcev od 1.1.1994 do 31.12. 2012
Prihodi
Odhodi
Leto
skupaj
zdrav.
delavci
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
18
13
15
11
17
13
9
17
13
10
14
15
16
11
zdrav.
delavci zdravniki
zdravniki DMS SMS
NK
ostali
skupaj
DMS
SMS
NK
ostali
upok.
15
11
8
8
14
11
6
13
10
5
8
13
9
10
2
3
1
2
1
3
1
1
2
3
3
5 (4*)
1
1
3
2
1
3
1
3
5
3
4
3
7
7
2
4
5
1
3
6
3
4
5
5
1
4
1
2
2
1
3
-
6
7
4
5
5
5
4
7
3
5
6
5
4
3
9
15
12
11
7
16
13
9
13
14
7
11
11
8
3
9
5
8
7
9
10
6
9
7
4
8
8
1 (0)
1 (1)
2 (1)
1 (1)
2 (1)
1 (0)
1 (1)
2 (0)
2 (0)
1 (0)
2 (0)
4 (0)
4*
2
1 (1)
2 (2)
2 (2)
1 (1)
1 (1)
1 (0)
1 (1)
1
0
1 (1)
4 (2)
2 (1)
2 (2)
1 (0)
5 (0)
6 (1)
2 (0)
5 (0)
5 (0)
1 (0)
1 (0)
2
4
4 (0)
3 (0)
1 (0)
2 (1)
4 (0)
2 (0)
1 (1)
3 (3)
4 (1)
2 (1)
1 (1)
1
2 (0)
7 (4)
7 (3)
4 (2)
2 (0)
5 (4)
4 (4)
3 (2)
2 (1)
4 (3)
4 (3)
3 (1)
3 (1)
1
(2)
(7)
(5)
(8)
(3)
(5)
(6)
(4)
(4)
(4)
(3)
(3)
(2)
(0)
9
6
9
19
12
4
4
4
8
7
1
3 (1*)
2
3
4
1
0
2
0
1
1
1
0
5
2
1
0
0
6
1
5
2
5
5
4
15
12
6
13
10
10
10
2
5
7
1*
4(1)
1(1)
1
2(1)
1(1)
1
1
1
0
6
0
0
2
3
2(1)
1(1)
0
6(2)
1(1)
5(1)
6(6)
4(4)
3(1)
4(1)
(2)
(8)
(5)
(3)
(3)
Skupaj
247
168
41
18
66
32
90
212
127
35 (8)
14 (9)
%
100
68
16,5
6,6
16,6 7,3 26,7 13 36,4 100 59,9
52 (7) 38 (13) 73 (41)
(77)
24,5 17,9 34,4 36,3
Vir: Kadrovska evidenca PBI
Opomba: * delavci na kroženju v PBI
() upokojeni delavci
Podatki o prihodih in odhodih v obdobju zadnjih devetnajstih letih kažejo na to, da je bilo v
tem obdobju za 14,2% več prihodov novih uslužbencev, kot je bilo odhodov (med odhodi je
bilo dobrih 36% upokojitev), kar še vedno kaže na dolgoročno pozitivno gibanje
zaposlovanja, na večji delež novo zaposlenih kot je delež njihovih odhodov, kar se
neposredno odraža tudi v izobrazbeni strukturi zaposlenih, v višanju deleža zdravstvenih
delavcev in v nižanju njihovih obremenitev. V letu 2012 so se upokojili 3 javni uslužbenci:
dolgoletna direktorica zavoda, zdravnik specialist internist (na dan 31. 12. 2012 in je še vštet
14
v vsoto 207 JU) ter voznik-reševalec. Ostali kadri, ki so zapustili bolnišnico, so odšli na delo k
drugemu delodajalcu od tega: 1 zdravnik specialist psihiater, 1 kuhar; oziroma so končali
pripravništvo, in sicer 3 tehniki zdravstvene nege, 1 socialna delavka in 1 delovna terapevtka.
V letu 2012 se je v bolnišnici na novo zaposlilo 12 uslužbencev: od tega 4 zdravniki
specializanti psihiatrije, 1 diplomirana medicinska sestra, 2 tehnici zdravstvene nege, 1
voznik reševalec, 1 kuhar in 1 pomočnica kuharja ter 2 pripravnici na področju socialnega
dela in delovne terapije.
b) Odsotnosti zaposlenih v letu 2012
Skupna delovna obveznost vseh zaposlenih je bila v preteklem letu 424.331 ur ali 53.041
delovnih dni, delovna obveznost posameznega zaposlenega pa 2.088 ur ali 261 delovnih dni.
Zaposleni so bili na delovnem mestu dejansko prisotni skupno 296.919 ur ali 37.115 delovnih
dni, posameznik pa v povprečju 1.435, 57 ur ali 179,45 delovnih dni (70% celotne delovne
obveznosti). Zaposleni so bili v letu 2012 skupaj odsotni 121.429 ur ali 15.179 delovnih dni,
posameznik pa v povprečju 587, 1 ur ali 73,4 delovnih dni.
•
•
•
•
•
•
•
•
Zaposleni so porabili skupno 63.194 ur rednega letnega dopusta ali 7.899 delovnih dni
(na zaposlenega odpade v povprečju 38,2 dni dopusta, kar je skoraj enako številu iz leta
poprej. V skupni delovni obveznosti predstavljajo dopusti 14,9% vsega časa, v celotni
odsotnosti zaposlenih pa okrog 52%.
Bolniško odsotnost so bili zaposleni v letu 2012 skupno 19.758 ur ali 2.469,75 delovnih
dni (v breme bolnišnice 9.863 ur), kar je 4,7 % vseh ur (0,4 odstotne točke več kot leto
prej). V povprečju je bil vsak zaposlen na odsoten 95,5 ure ali 11,9 delovnih dni (leto prej
11,2 dneva). Od tega je bilo zaradi poškodb izven dela 4.507 ur odsotnosti, zaradi
poškodb na delu pa 86 ur. V letu 2012 sta nastali dve poškodbi pri delu, leta 2011 je bilo
6 poškodb, leta 2010 je nastalo 6 poškodb, leta 2008 4, leta 2007 4, 2006 pa 3. Vzroka
poškodb lansko leto sta bila naslednja: površinski urez v prste roke in udarec z glavo ob
črpalko v kurilnici bolnišnice. Med vsemi odsotnostmi predstavlja bolniški stalež 13 %
delež, poškodbe na in izven dela pa okrog 4%.
V letu 2012 je bilo na porodniškem dopustu 10 uslužbenk (leto prej 18 uslužbenk), na
očetovskem dopustu pa 2 uslužbenca (trije manj, kot leta 2011). Skupaj so bili odsotni
21.112 ur ali 2.639 delovnih dni. V strukturi vsega časa predstavlja ta odsotnost skoraj 5
%, leto prej 4,7%, oziroma 17% delež vseh odsotnosti.
Praznikov je bilo leta 2012 za 11.824 ur ali 2,8% vsega časa (leto poprej 1,8 % vseh ur) in
približno 10% med vrstami odsotnostmi.
Na izobraževanju so bili zaposleni 2.927 ur ali 0,7 % vseh ur (leto poprej 0,6 % vseh ur) in
2% delež med vsemi odsotnostmi.
Zaposleni so v letu 2012 porabili skupno 546 ur izrednega plačanega letnega dopusta ali
nekaj več kot 68 delovnih dni, kar znaša 0,1% delež ur.
Na študijskem dopustu so bili zaposleni skupaj 928 ur ali 116 delovnih dni, kar predstavlja
0,2 % vseh ur ali 1% vseh odsotnosti.
Ostale odsotnosti zaposlenih zaradi drugih utemeljenih razlogov (krvodajalske akcije), so
v letu 2012 znašale 88 ur.
15
Prikaz št. 4: Delež odsotnosti zaposlenih v letu 2012
Delež odsotnosti zaposlenih v letu 2012
53%
13%
dopust (redni in izredni)
bolniška odsotnost
porodniški in očetovski dopust
izobraževanje
študijski dopust
17%
10%
4%
poškodbe pri in izven dela
praznik
1% 2%
Vir: Kadrovska evidenca PBI
Prikaz št. 5: Povprečno število ur rednega dela na zaposlenega 2007-2012
Povprečno število ur rednega dela na zaposlenega od 2007 do 2012
1800
1600
1400
1200
1000
800
600
400
200
0
2007
2009
2011
2012
Vir: Kadrovska evidenca PBI
16
Prikaz št. 6: Povprečno število dni letnega dopusta na zaposlenega 2007-2012
Povprečno število dni letnega dopusta na zaposlenega v
obdobju od 2007 do 2012
60
50
40
30
20
10
0
2007
2009
2011
2012
Vir: Kadrovska evidenca PBI
Prikaz št. 7: Povprečno število dni odsotnosti na zaposlenega zaradi bolezni ali poškodbe
2007-2012
Povprečno število dni odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe na
zaposlenega v obdobju 2007 do 2012
60
50
40
30
20
10
0
2007
2009
2011
2012
Vir: Kadrovska evidenca PBI
17
Visok delež odsotnosti zaposlenih zaradi porodniškega in očetovskega dopusta iz prejšnjih
let, se je v letu 2012 nekoliko zmanjšal (odsotnih z dela je bilo namreč 10 uslužbenk, od tega
1 zdravnica, 1 delovna terapevtka, 4 diplomirane medicinske sestre, 1 srednja medicinska
sestra, 2 uslužbenki v kuhinji, 1 uslužbenka finančnega sektorja.
Delež odsotnih zaradi bolezni ali poškodb je v preteklem letu znašal 4,7% vseh ur.
Število efektivnih ur je v preteklem letu ostala ne približno enaki ravni kot leto, in sicer okrog
70% ur delovne obveznosti. V povprečju so v letu 2012 največ efektivnih ur dela na
uslužbenca opravili zaposleni v lekarni, medicinsko-kemičnem laboratoriju, zdravstveni
administraciji, aktivacijski terapiji ter uslužbenci finančnega in splošnega sektorja.
Iz priložene tabele, ki prikazuje povprečno število dni letnega dopusta na zaposlenega v
bolnišnici, izhaja, da je en zaposleni v letu 2007 povprečno porabil 37,2 dni dopusta, leta
2008 40,5 dni, leta 2009 40,2 dni, leta 2010 40,3 dni letnega dopusta, leta 2011 38,4 dni,
lansko leto pa 38,2 dneva. Od tega so v preteklem letu največ letnega dopusta v povprečju
porabili zaposleni v psihološki službi, najmanj pa v splošnem sektorju.
Povprečno število dni bolniške odsotnosti na zaposlenega v obdobju od 2007 do 2010 je v
tem obdobju postopoma upadalo, v letih 2011 in 2012 pa se je zopet rahlo dvignilo. Tako je
leta 2007 na zaposlenega v bolnišnici povprečno odpadlo 17,1 dni zaradi bolezni ali
poškodbe, leta 2008 se je odsotnost zaradi bolezni na zaposlenega zmanjšala na 14,3 dni. V
letu 2009 pa je bil posameznik v bolnišnici v povprečju na leto odsoten zaradi bolezni ali
poškodbe le še 13 dni, v letu 2010 pa se je število dni odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe
še dodatno zmanjšalo na 10,4 dni. Leta 2011 se je zopet rahlo povzpelo na 11,2 dni, lansko
leto pa na 11,9 dni. V letu 2012 so bili zaradi bolezni in poškodbe v povprečju največ dni
odsotni delavci zdravstvene nege.
c) Število in struktura zaposlenih
Tabela št. 2: Zaposleni po izobrazbi
Število zaposlenih
Doktor znan.
Magister znan.
Specialist visoka
Univ.dipl./mag.
Višja, visoka
Srednja
Kvalifikacija
Priučitev
SKUPAJ
Struktura v %
1995
2004
2008
2012
1995
2004
2008
2012
0
2
11
15
34
74
20
26
182
1
5
18
13
44
82
21
17
201
1
8
18
15
43
105
9
4
203
2
6
20
18
47
103
8
3
207
0
1,1
6
8,3
18,6
40,7
11
14,3
100
0,5
2,5
8,9
6,5
21,9
40,8
10,4
8,5
100
0,5
3,9
8.9
7,4
21,2
51,7
4,4
2
100
0,9
2,9
9,7
8,7
22,7
49,7
3,9
1,4
100
18
Prikaz št. 8: Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe
Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe
120
103
100
90
88
h
i
n 80
e
l
s
o
p
a 60
z
o
li
v
e
t 40
Š
44
47
43
35
26
20
0
82
1 3
10
16
18
14
1
leto 1998
Doktor znanosti
21
13
17
5
1
leto 2004
Magister
Specialist visoka
8
18 15
24
20 18
14
2
leto 2008
Univ.dipl./mag.
Višja, visoka
8
6
3
leto 2012
Srednja
Kvalifikacija
Priučitev
Vir: Kadrovska evidenca PBI
Prikaz št. 9: Prikaz gibanja strukture izobrazbe v obdobju od 1995 do 2012
Pregled gibanja izobrazbene strukture v obdobju 1995 do 2012
120
Doktor znanosti
100
Magister
Specialist visoka
80
Univ.dipl./mag
60
Višja, visoka
40
Srednja
20
0
Kvalifikacija
leto 1995
leto 1998
leto 2004
leto 2006
leto 2008
leto 2012
Priučitev
Vir: Kadrovska evidenca PBI
19
Tabela št. 3: Število zaposlenih po osnovnih skupinah poklicev oz. službah v PB Idrija v obdobju 1992-2012
1992
1994
1996
1998
2000
2002
2004
2006
2008
2010
2012
ZDRAVNIKI SPECIALISTI
9
10
9
8
12
14
15
16
17
15
16
ZDRAVNIKI SPECIALIZANTI
4
5
9
8
6
3
4
3
1
3
7
ZDRAVNIKI STAŽISTI-SEKUNDARIJI
1
1
0
1
1
0
0
0
0
0
0
KLINIČNI PSIHOLOGI
2
2
1
1
3
3
4
4
5
6
5
PSIHOLOGI PRIPRAV., SPECIALIZANTI
0
1
2
3
1
3
3
4
3
2
3
LETO
ANDRAGOGI (PEDAGOGI)
0
0
0
0
0
1
1
1
1
1
1
DIPL. MEDICINSKE SESTRE
13
12
13
15
14
16
16
15
18
22
24
SREDNJE MEDICINSKE SESTRE
53
55
56
65
64
68
66
73
68
65
66
OSKRBOVALCI oz. BOLNIČARJI
17
12
14
14
12
10
10
10
11
10
10
SOCIALNI DELAVCI
4
5
5
5
7
7
8
8
8
7
9
DELOVNI TERAPEVTI
11
12
12
12
12
14
16
18
17
16
15
DELOVNI INŠTRUKTORJI
3
3
2
2
2
2
1
1
0
0
0
MEDICINSKO- KEMIČNI LABORATORIJ
2
2
2
3
3
2
2
2
2
2
2
LEKARNA
1
1
2
2
2
2
3
2
2
2
2
ZDRAVSTVENA ADMINISTRACIJA
5
5
6
6
5
6
7
8
6
6
7
125
126
133
145
144
151
156
165
159
157
167
SKUPAJ MEDICINSKI SEKTOR
SLUŽBA ZA KADRE IN ORGANIZACIJO
7
6
6
7
5
6
6
5
7
7
4
RECEPTORSKA SLUŽBA
5
5
5
5
5
5
5
5
5
5
5
VZDRŽEVALNO- TEHNIČNA SLUŽBA
6
7
6
6
5
5
5
5
5
5
5
SLUŽBA ZA OSKRBO S PREHRANO
17
20
17
19
18
19
18
17
15
16
16
SLUŽBA ZA OSKRBO S PERILNIM INV.
10
9
10
6
5
4
4
4
4
4
4
Skupaj splošni sektor
45
47
44
43
38
39
38
36
36
37
34
Skupaj finančni sektor
9
9
8
8
8
7
7
8
8
6
6
SKUPAJ NEMEDICINSKA SEKTORJA
54
56
52
51
46
46
45
44
44
43
40
Skupaj št. zaposlenih na dan 31.12.
179
182
185
196
190
197
201
209
203
200
207
Povprečno št. zaposlenih v letu
180
176
182
192
192
199,5
197
205
206
200
206,83
Ležalna doba
57
55
51
49
44
43
42
41,7
41,6
38
36
Povprečna zasedenost postelj
Število primerov
255
242
238
223
227
208
194
184
1.574
1.391
1.459
1.455
1.666
1.544
1.572
1.601
176
1.627
181
178
1.609
1.626
Vir: Kadrovska evidenca PBI
OPOMBA: ČIŠČENJE JE BILO ODDANO ZUNANJEMU IZVAJALCU LETA 1993, PRANJE PA LETA 1997.
20
Prikaz št. 10: Delež zaposlenih v med. in nemed. sektorju od leta 1992 do 2012
Delež zaposlenih v medicinskem in nemedicinskem sektorju
100%
90%
80%
54
56
52
51
46
46
45
44
44
43
42
40
125
126
133
145
144
151
156
165
159
157
164
167
1992
1994
1996
1998
2000
2002
2004
2006
2008
2010
2011
2012
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
SKUPAJ MEDICINSKI SEKTOR
SKUPAJ NEMEDICINSKI SEKTOR
Vir: Kadrovska evidenca PBI
Prikaza št. 11 in 12: Delež zaposlenih v medicinskem sektorju leta 1992 in 2012
Delež zaposlenih v medicinskem sektorju leta 1992
3%
9%
2% 2%
14%
1%
4%
7%
3%
1%
2%
10%
42%
ZDRAVNIKI PSIHIATRI
ZDRAVNIKI SPECIALIZANTI
ZDRAVNIKI STAŽISTI-SEKUNDARIJI
KLINIČNI PSIHOLOGI
MEDICINSKE SESTRE
TEHNIKI ZDRAVSTVENE NEGE
BOLNIŠKI STREŽNIKI (čistilci, do l. 92)
SOCIALNI DELAVCI
DELOVNI TERAPEVTI
DELOVNI INŠTRUKTORJI
MEDICINSKO KEMIČNI LABORATORIJ
LEKARNA
ZDRAVSTVENA ADMINISTRACIJA
21
Delež zaposlenih v medicinskem sektorju leta 2012
4,4%
10,1%
1,2% 1,2%
3,8%
6,4%
10%
1,9%
3,8%
1,2%
0,6%
41,4%
14%
ZDRAVNIKI PSIHIATRI
ZDRAVNIKI SPECIALIZANTI
KLINIČNI PSIHOLOGI
PSIHOLOGI, SPECIALIZANTI
ANDRAGOGI
DIPL. MED. SESTRE
TEHNIKI ZDRAVSTVENE NEGE
OSKRBOVALCI
SOCIALNI DELAVCI
DELOVNI TERAPEVTI
MEDICINSKO KEMIČNI LABORATORIJ
LEKARNA
ZDRAVSTVENA ADMINISTRACIJA
Vir: Kadrovska evidenca PBI
Podatki iz priloženih tabel in slik kažejo na to, da se bolnišnica kadrovsko krepi. Povprečno
število zaposlenih se je v obdobju od leta 1992 do 2012 znatno povečalo, in sicer iz 125 na
167, pri čemer je potrebno zaradi korektnosti primerjav poudariti, da je bila dejavnost
čiščenja in pranja v celoti prenesena na zunanje zasebne izvajalce (čiščenje leta 1993, pranje
leta 1997), kar pomeni, da smo 16 nekvalificiranih delavcev nadomestili s 16 delavci s
srednjo in visoko strokovno izobrazbo. Prav tako je bolnišnica v letu 2012 nadaljevala z
izvajanjem politike vladnih varčevalnih ukrepov, v okvir katerih sodi tudi postopno
zmanjšanje števila zaposlenih z naravnim odlivom zaposlenih in nenadomeščanje zaposlenih,
katerim preneha delovno razmerje (npr. upokojitev) ali so dalj časa odsotni z dela
(porodniška ali dolgotrajna bolniška odsotnost), razen v tistih primerih, kjer bi bilo zaradi
zagotavljanja celostne, kontinuirane, predvsem pa varne in kakovostne zdravstvene
obravnave duševnih bolnikov to neizvedljivo ter na področju širitve dejavnosti bolnišnice v
izvenhospitalno dejavnost, zlasti skupnostno psihiatrično zdravljenje na gravitacijskem
področju bolnišnice.
Razmerje med zaposlenimi v medicinskem sektorju in nemedicinskimi delavci se je tako
spremenilo iz 70:30 v letu 1992 na 80,7:19,3 v letu 2012 v prid prvim, s tem, da se je
bistveno izboljšala tudi izobrazbena struktura zaposlenih. Imamo namreč 2 zaposlena z
doktoratom znanosti (štirje uslužbenci so še na doktorskem študiju), 6 magistrov znanosti,
20 specialistov in 18 uslužbencev z univerzitetno izobrazbo, oziroma 2. bolonjsko stopnjo –
magisterij stroke (skupaj torej iz VII/2, VIII. in IX. tarifne skupine kar 22,2% od vseh
zaposlenih), 47 uslužbencev z visokošolsko in višjo izobrazbo (skupaj torej iz VI. in VII/I.
tarifne skupine kar 22,7 % od vseh zaposlenih), 103 uslužbence s srednjo izobrazbo (49,7%),
uslužbencev s kvalifikacijo imamo 3,9%, uslužbencev z nižjo stopnjo izobrazbe pa le še 1,4%.
V povprečju se je en zaposlen v bolnišnici šolal 12 let in pet mesecev.
22
d) Povprečne obremenitve kadra v hospitalni dejavnosti
Tabela št. 4: Postelje in primeri v letih 1992 in 2012 na zaposlenega
Leto 1992
Leto 2012
Zaposleni po
Zaposleni: 179
Zaposleni: 206,83
poklicih
% v medicinskem sektorju: 70%
% v medicinskem sektorju: 80,7%
oziroma
Ležalna doba: 57 dni
Ležalna doba: 36 dni
dejavnostih
Zasedenost postelj: 255
Zasedenost postelj: 178
Št. primerov: 1.574
Št. primerov: 1.626
Postelje na
Postelje na
Primeri na
Primeri na
Zaposlenega
Zaposlenega v
med. sektorju
Zdravnika
Psihologa
Dipl. med. sestro
Delovnega
terapevta in
delovnega
inštruktorja
Socialnega
delavca
Srednjo med.
sestro
Oskrbovalca
Zaposlenega v
laboratoriju
Zaposlenega v
lekarni
1,4
9
0,9
7,8
2
12
1,1
9,7
18 (28)
127 (127)
20
112 (175)
787 (787)
121
7,7 (11,1)[1]
22,3 (35,6)[3]
7,4
70,7 (101,6)1
203,2 (325,2)2
67,8
18
112
11,8
101,6 (108,4) 3
64
393
17,8
162,6
5
29,7
2,7
23,5 (24,6) 4
32
197
17,8
162,6
127
787
89
813
255
1574
89
813
Vir: Kadrovska evidenca PBI
Obremenitev zaposlenih se je v zadnjih enaindvajsetih letih zmanjšala, če pogledamo
kazalnik število postelj na 1 zaposlenega, za 35,7%, če gledamo kazalnik število primerov na
1 zaposlenega, pa za 13,3%. Najbolj se je obremenitev zmanjšala pri psihologih in socialnih
delavcih, zaposlenih v lekarni in diplomiranih medicinskih sestrah, najmanj pa pri zdravnikih,
delovnih terapevtih in delavcih medicinsko-kemičnega laboratorija. Na drugi strani pa se je
močno intenziviralo delo zaposlenih, saj se je ležalna doba skrajšala za povprečno 35 % glede
na leto 1992, število pacientov pa se je v tem obdobju povečalo za 52 oziroma 3,2%.
1
Število primerov na zdravnika specialista, ki ne vključuje zdravnikov specializantov in stažistov
2
Število primerov na psihologa specialista, ki ne vključuje psihologov pripravnikov in specializantov
Število primerov na del.ter in del. inštr., ki ne vključuje pripravnikov
4
Število primerov na tehnika zdravstvene nege, ki ne vključuje pripravnikov
3
23
Prikaz št. 13: Gibanje števila postelj na zaposlenega v letih med 1992 in 2012
Število zasedenih postelj na zaposlenega v medicinskem sektorju
22
20
18
16
14
12
10
8
6
4
2
0
1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
ZDRAVNIKI PSIHIATRI (skupaj s specializanti in stažisti-sekundariji)
DIPL. MED. SESTRE
SREDNJO MED. SESTRE
OSKRBOVALCAI(čistilci, do l. 1992)
Vir: Kadrovska evidenca PBI
Prikaz št. 14: Število primerov na zaposlenega v letih med 1992 in 2012
Št. primerov na zaposlenega v PBI
45
40
36,2
33,5
35
29,1
30
28
36,3
34,9
36,9
38,8
37
40,6
28,5
25
20
15
10
12,6
8,8
10,9
8
10
7,4
11,5
8,7
10,22
7,8
10
7,8
9,7
7,7
810,2
810
9,9
8
2008
2010
2011
9,7
7,8
5
0
1992
1996
1998
2000
2002
2004
2006
Št. primerov na zaposlenega
Št. primerov na zaposlenega v medicinskem sektorju
Št. primerov na zaposlenega v nemedicinskem sektorju
24
2012
Prikaz št. 15: Delež primerov na zaposlenega v medicinskem in nemedicinskem sektorju v
letih med 1992 in 2012
D e le ž p r im e r o v n a z a p o s le n e g a v m e d ic in s k e m in n e m e d ic in s k e m
s e k t o r ju b o ln iš n ic e
100%
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
1992
1994
1996
1998
2000
2002
2004
2006
2008
2011
2012
Š t . p r im e r o v n a z a p o s le n e g a v m e d ic in s k e m s e k t o r ju
Š t . p r im e r o v n a z a p o s le n e g a v n e m e d ic in s k e m s e k t o rju
Vir: PBI
Prikaz št. 16: Število primerov na zaposlenega v medicinskem sektorju med 1992 in
2012
Število primerov na zaposlenega v medicinskem sektorju
600
ZDRAVNIKI PSIHIATRI (skupaj s
specializanti in stažisti-sekundariji)
550
500
KLINIČNI PSIHOLOGI (skupaj s
pripravniki in specializanti)
450
400
DIPL. MEDICINSKE SESTRE
350
SREDNJE MEDICINSKE SESTRE
300
250
OSKRBOVALCI (čistilci, do l. 1992)
200
150
SOCIALNI DELAVCI
100
DELOVNI TERAPEVTI (skupaj z
delovnimi inštruktorji)
50
0
1994
1996
1998
2000
2002
2004
2006
2008
2011
2012
Vir: PBI
25
e) Primerjava izobrazbene strukture v slovenski psihiatriji (Tabela št. 5 - delež v % glede na vse zaposlene v posamezni bolnišnici)
PB Idrija
PB Begunje
PB Vojnik
PB Ormož
PK Ljubljana
07
08
10
12
07
08
10
12
07
08
10
12
07
08
10
12
07
08
10
12
specialist
visoka zdrav.
visoka sestra
ostali visoka
višja sestra
ostali višja
7,6
0,9
5,7
16,7
2,9
5,7
7,8
0,9
7,3
19,1
1,4
5,8
7,0
2,0
10,5
18,1
0,5
5,0
7,3
2,4
10,1
20,3
0,5
3,5
9,3
3,3
6,6
4,4
1,1
5,5
9,5
2,6
7,9
5,8
0,5
5,3
10,8
3,8
8,1
7,0
0
5,4
10,6
5,6
8,4
6,7
0
5,6
8,3
3,8
6,4
4,5
2,6
5,8
9,4
2,5
6,2
5,6
2,5
5,6
8,6
3,7
6,7
7,4
2,4
6,8
8,5
4,9
6,1
6,7
2,4
6,7
7,8
0,6
7,8
7,8
2,7
3,3
7,8
0
8,5
9,2
2,6
3,2
9,2
0
9,9
9,9
2,0
2,0
8,9
0
8,9
12,0
1,9
3,2
8,7
5,6
8,5
16,2
1,1
4,9
7,5
6,2
9,8
20,1
0
0,9
12,2
4,4
11,7
17,4
0
1,4
11,7
6,3
10,6
14,9
0,6
4,7
Skupaj VI - VIII
med. tehnik
ostali srednja
39,5
42,6
42,7
44,1
30,8
31,9
35,1
36,9
31,4
32,0
35,8
35,6
30,0
31,5
32,9
34,8
45
44,6
35,1
9,6
33,3
11,2
35,1
10,0
32,5
10,1
29,7
12,6
29,2
13,2
27,0
14,0
26,8
13,4
32,8
10,2
33,9
11,3
32,7
9,9
32,5
11,0
23,6
11,1
24,3
10,5
23,7
10,5
23,4
8,9
32,1
13,0
30,8
12,8
31,4
8,3
30,9
7,2
Skupaj V.
44,7
44,6
42,7
42,7
42,3
42,5
41,1
40,2
43,0
45,2
42,6
43,5
34,7
34,8
34,2
32,3
45,1
43,7
39,7
38,1
IV.
III.
II.
I.
13,4
2,3
0
0
10,2
2,4
0
0
14,6
0
0
0
13,1
0
0
0
10,4
5,6
0
11,5
9,5
4,7
0
11,7
10,8
3,2
0
9,7
10,6
3,3
0
8,9
16,7
0
8,9
0
14,4
0
8,1
0
13,6
0
8,0
0
13,5
0
7,4
0
9,8
1,4
11,1
0
9,8
1,4
9,2
0
11,8
1,3
19,7
0
10,7
2,5
19,6
0
3,9
1,1
4,9
0
5,4
1,6
4,5
0
5,4
3,2
4,4
0
6,5
4,9
1,3
0
Skupaj I - IV
Razmerje
zdravstvenih
delavcev in
sodelavcev
do nezdravstvenih
Delež
nezdravstvenih
delavcev
15,8
12,7
14,6
13,1
27,5
25,5
23,8
22,9
25,6
22,6
21,6
20,8
35,3
33,5
32,9
32,8
9,9
11,6
13,0
12,8
3,4:1
3,7:1
3,5:1
3,6:1
2,5:1
2,6:1
2,4:1
2,5:1
1,8:1
1,8:1
1,9:1
1,9:1
2:1
2,1:1
2,2:1
2,1.1
2,6:1
2,7:1
3,6:1
3,0:1
21,8
%
28,4
%
34,3
%
47,2
31,6
%
Vir: PBI – Iz gradiva Podatki in kazalci poslovanja zdravstvenih zavodov Slovenije od 2006 do 2011 – Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije
26
49,0
25,2
%
Iz tabele št. 5 je razvidno, da PB Idrija tudi v letu 2010 ohranja za Psihiatrično kliniko
Ljubljana najboljšo izobrazbeno strukturo zaposlenih. Tako kot vedno izstopa najvišji delež
ostalih zaposlenih z visoko stopnjo izobrazbe (20,3%), ki se je v zadnjih letih povečal. Med
slednjimi so najpomembnejši kadri delovni terapevti, socialni delavci in klinični psihologi – to
so kadri, ki so poleg dela v bolnišnici vključeni tudi v programe v skupnosti ter programe
dnevnega hospitala, pri kliničnih psihologih pa tudi izvenhospitalne ambulantne programe.
Glede razmerja med zdravstvenimi delavci in sodelavci v odnosu do nezdravstvenih je PB
Idrija v zadnjem letu prevzela vodilno vlogo – na enega nezdravstvenega delavca je v PB
Idrija zaposlenega 3,6 (lani 3,5) zdravstvenega delavca, v Psihiatrični kliniki 3,0 (lani 3,6)
delavca, v ostalih bolnišnicah pa je razmerje od 1,9 : 1 do 2,5 : 1.
Prikaz št. 17: Primerjalna struktura zaposlenih glede na izobrazbe po slovenskih psihiatričnih
bolnišnicah v letu 2011
35
Primerjalna struktura zaposlenih glede na stopnjo
izobrazbe po slovenskih psihiatričnih bolnišnicah (v %)
32,5
33
32,5
Delež zaposlenih v % od skupnega števila zaposlenih
31
30
27
25
23
23
21
20
20
15
15
13
10
10
10
13
11
6
5
9
8,5
7
6
5
6
7
9
7
0
PB Idrija
PB Begunje
0
5
3
2
0
PB Vojnik
PB Ormož
Specialist
Visoka zdravnik
Visoka sestra
Ostali visoka
Ostali višja
Med. teh.
Ostali srednja
I. - IV. st. izob.
27
7
6
2
0,5
11
9
3,5
2
13
12
11
8
7
12
1
PK Ljubljana
Višja sestra
Prikaz št. 18: Primerjalna struktura zaposlenih glede na stopnjo izobrazbe po slovenskih
psihiatričnih bolnišnicah v letu 2011
Delež zaposlenih v % glede na skupno število zaposlenih
Primerjalna struktura zaposlenih glede na stopnjo izobrazbe
po slovenskih psihiatričnih bolnišnicah (v %)
60
49
50
43
44
40
39
37
36
33
35
32
30
23
21
20
13
13
10
0
PB Idrija
I. - IV. st. izob.
f)
43
40
PB Begunje
PB Vojnik
V. st. izob.
PB Ormož
PK Ljubljana
VI. - VIII. st. izob.
Obremenitve zaposlenih (primerjalno s psihiatrijo)
Podatki v letu 2012, kažejo do so se obremenitve pri zdravnikih specialistih, če upoštevamo
samo hospitalno dejavnost (tudi dnevni hospital), ali, če poleg hospitalne dejavnosti (akutne
in neakutne obravnave) upoštevamo tudi ambulantne storitve, nekoliko znižale, čeprav
ostajajo primerjalno z drugimi bolnišnicami večje. Obremenitev zdravnikov specialistov na
hospitalni primer je v PB Idrija v primerjavi s PK Ljubljana večja kar za 32% (lani 34%), od
povprečja v slovenski psihiatriji pa za 9% (lani enako). Obremenitev diplomiranih medicinskih
sester in zdravstvenikov v PB Idrija je bila leta 2012 za 12% (lani za 5%) nižja od povprečja v
psihiatriji in za 42 % nižja kot pri najbolj obremenjenem diplomiranem medicinskem kadru v
PB Vojnik. Obremenitev srednjih medicinskih sester in zdravstvenikov v PB Idrija je bila leta
2012 za 2% (lani 7%) nižja od povprečja v psihiatriji in za 9% (lani 28 %) nižja kot pri najbolj
obremenjenem diplomiranem medicinskem kadru v PB Begunje.
28
Tabela št. 6: Obseg programov in obremenitve kadra na hospitalni primer v psihiatričnih bolnišnicah v
letu 2011
Obremenitve na
primer
PB
Idrija**
št.
%
PB
Begunje
št.
%
PB
Vojnik
št.
%
PB
Ormož
št.
%
PK Ljubljana**
št.
Število
1.489
17,0
1.182
13,6
1.189
13,6
1.074
12,3
3.776
hospitalnih
primerov
Število
130*
11,6
421*
37,7
0
0
0
0
565*
primerov v
dnevni oskrbi
1.619
16,5
1.603
16,3
1.189
12,1
1.074
10,9
4.341
Skupaj primerov
Povprečna
39,9
30,4
42,2
37,4
42,4
ležalna doba
Število
200
17,4
131
11,4
170
14,8
140
12,1
510
postelj
Število točk
138.648
10,0
144.182
10,4
134.373
9,7
162.791 11,8
802.438
amb. storitev
Število
206
15,2
179
13,6
163
12,4
152
11,6
611
zaposlenih
Št. primerov na
108,0
106,9
108,0
97,6
76,1
zdravnika spec.
Št. primerov na
80,9
84,3
74,3
76,7
54,9
zdravnika
Št. primerov na
77,1
106,8
118,9
76,7
66,8
DMS
Št. primerov na
24,2
33,4
22,4
29,0
23,0
SMS
Št. primerov na
38,5
47,1
54,0
37,0
40,2
zdravstv.
sodelavce
Št. primerov na
10,4
12,7
11,2
10,0
9,7
zdr. delavca in
sodelavca
Št. primerov na
36,0
31,4
21,2
21,5
28,1
nezdr. delavca
Št. primerov na
7,8
8,9
7,3
6,8
7,1
zaposlenega
Vir: PBI – Iz gradiva Podatki in kazalci poslovanja zdravstvenih zavodov Slovenije za leto 2011 – ZZZS, 2012
Opomba 1: * bolnišnice, ki imajo tudi dnevni hospital
Opomba 2: ** bolnišnice, ki so oddale nemedicinske storitve zunanjim izvajalcem
Opomba 3: Podatki so izračunani na primere v hospitalu in dnevnem hospitalu.
29
Skupaj
%
psihiatrija
brez UKC
Maribor
43,3
8.710
50,6
1.116
44,2
9.826
38,5
44,3
1.151
58,0
1.382.43
2
46,6
1.311
99,3
74,2
89,3
26,4
43,4
10,8
27,6
7,6
Število primerov na posameznega zdravnika specialista
psihiatrije v l. 2011
108
120
106,9
108
99,3
97,6
100
76,1
80
60
40
20
0
PB Idrija
PB Begunje
PB Vojnik
PB Ormož PK Ljubljana
Slov.
psihiatrija
Število primerov na posameznega zdravnika v l. 2011
80,9
90
84,3
74,3
80
76,7
70
74,2
54,9
60
50
40
30
20
10
0
PB Idrija
PB
Begunje
PB Vojnik PB Ormož
PK
Slov.
Ljubljana psihiatrija
Število primerov na posamezno diplomirano medicinsko
sestro oz. zdravstvenika v l. 2011
118,9
106,8
120
100
77,1
89,3
76,7
66,8
80
60
40
20
0
PB Idrija
PB
PB Vojnik PB Ormož
PK
Slov.
Begunje
Ljubljana psihiatrija
30
Število primerov na posamezno srednjo medicinsko sestro
oz. zdravstvenika v l. 2011
33,4
35
30
29
24,2
26,4
23
22,4
25
20
15
10
5
0
PB Idrija
PB
PB Vojnik PB Ormož
PK
Slov.
Begunje
Ljubljana psihiatrija
Število primerov na posameznega zdravstvenega sodelavca
v l. 2011
54
60
50
47,1
38,5
37
40,2
43,4
40
30
20
10
0
PB Idrija
PB
PB Vojnik PB Ormož
PK
Slov.
Begunje
Ljubljana psihiatrija
Število primerov na posameznega zdravstvenega delavca in
sodelavca v l. 2011
12,7
14
12
10,4
11,2
10
9,7
10,8
10
8
6
4
2
0
PB Idrija
PB
PB Vojnik PB Ormož
PK
Slov.
Begunje
Ljubljana psihiatrija
31
Število primerov na posameznega nezdravstvenega delavca
v l. 2011
40
36
31,4
35
28,1
30
21,2
25
27,6
21,5
20
15
10
5
0
PB Idrija
PB
PB Vojnik PB Ormož
PK
Slov.
Begunje
Ljubljana psihiatrija
Število primerov na posameznega zaposlenega v l. 2011
8,9
9
7,8
7,3
8
6,8
7,1
7,6
7
6
5
4
3
2
1
0
PB Idrija
PB
Begunje
PB Vojnik PB Ormož
PK
Slov.
Ljubljana psihiatrija
g) Oblike delovnega razmerja in izobraževanja
•
Na dan 31.12.2012 je bilo v bolnišnici zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev,
pripravništva in specializacij, zaposlenih za določen čas skupaj 8 delavcev (4% vseh
delavcev), od tega 1 specializanta psihiatrije iz tujine, 1 tuj zdravnik specialist psihiatrije
za čas prilagoditvenega obdobja, 1 univerzitetna diplomirana socialna delavka, 2 srednji
medicinski sestri, 1 diplomirana medicinska sestra, 1 uslužbenka v oskrbi s prehrano ter 1
zdravstvena administratorka.
•
V letu 2012 je imela bolnišnica sklenjenih 11 pogodb o zaposlitvi s krajšim delovnim
časom, in sicer z 1 zdravnikom, 1 svetovalko, 1 diplomirano medicinsko sestro, 1delovno
terapevtko, 1 socialno delavko, 4 srednjimi medicinskimi sestrami in 1 administratorko.
•
V letu 2012 je imela bolnišnica sklenjenih 23 podjemnih pogodb: 12 pogodb z zdravniki
specialisti psihiatrije za opravljanje dodatnih psihiatričnih storitev v izvenhospitalni
dejavnosti, 1 pogodbo s klinično psihologinjo za izvajanje dodatnih storitev klinične
32
psihologije v izvenhospitalni dejavnosti, 3 pogodbe z administratorkami za opravljanje
dodatnih administrativnih del v izvenhospitalni dejavnosti, 1 pogodbo s pacientom za
urejanje okolice bolnišnice, 1 pogodbo s pacientom za interno raznašanje pošte, 1
pogodbo za pomoč pri izvajanju prevozov pacientov ter 1 pogodbo za dodatno pomoč pri
preskrbi in transportu v bolnišnici. Nekatere od teh pogodb so bile sklenjene za krajši čas,
nekatere za obdobje šest mesecev.
•
Bolnišnica je v letu 2012 sklenila 6 avtorskih pogodb: 1 pogodbo za program aktivacijske
terapije (šahovske delavnice), 1 pogodbo za izobraževanje na področju zdravstvene nege,
1 avtorsko pogodbo za klinično raziskavo z naslovom »Valdoxan obnavlja cirkadiane
ritme ter izboljšuje simptome depresije in dnevno aktivnost«, 1 avtorsko pogodbo za
urejanje internetne strani bolnišnice, 1 avtorsko pogodbo za izvedbo cvetličarskih
delavnic v okviru aktivacijske terapije ter 1 avtorsko pogodbo za izvedbo delavnic s
predavanji.
•
V letu 2012 je imela bolnišnica s štipendisti sklenjenih 10 štipendijskih pogodb (6
štipendijskih pogodb za poklic doktor medicine, 1 štipendijsko pogodbo za poklic
univerzitetni diplomirani psiholog, 1 štipendijsko pogodbo za poklic diplomirani
biopsiholog ter 2 štipendijski pogodbi za poklic tehnik zdravstvene nege).
•
V letu 2012 se je ob delu dodatno izobraževalo 5 uslužbencev bolnišnice (2 uslužbenki na
podiplomskem tečaju družinske dinamike in 3 uslužbenci na tečaju za dietne kuharje).
•
V letu 2012 je opravljalo pripravništvo v bolnišnici 5 uslužbencev (3 pripravniki - tehniki
zdravstvene nege ter 2 pripravnici – univerzitetna diplomirana socialna delavka in
diplomirana delovna terapevtka).
•
Štirje uslužbenci bolnišnice so bili v letu 2012 vpisani v doktorski študij.
33
4.2. FINANČNI KAPITAL BOLNIŠNICE
a) Rezultati poslovanja v obdobju 1993 – 2012
Obdobje v času 1993 - 2012 v Psihiatrični bolnišnici Idrija zaznamujejo:
• Devet arbitražnih zahtevkov.
• Nadpovprečno vlaganje v znanje in rast kadrovskega kapitala; nadpovprečen izobrazbeni
nivo, najmanjši delež nemedicinskega kadra, najugodnejše razmerje zaposlen : pacient,
privatizacija nekaterih nemedicinskih funkcij.
• Nadpovprečna vlaganja v premoženje in rast materialne osnove kot podlage za:
a) razvoj psihiatrične stroke in večjo kakovost storitev ter večje zadovoljstvo bolnic,
bolnikov, njihovih svojcev in zaposlenih,
b) zmanjševanje fizičnega obsega hospitala, intenziviranje dela, ki rezultira v večjem
obratu pacienta na posteljo (največje zmanjšanje števila postelj in bolniško oskrbnih
dni, največje krajšanje ležalne dobe), rast števila sprejemov, odpustov in primerov,
c) prestrukturiranje dela hospitala v dnevni hospital, rast izvenbolnišničnih obravnav, še
posebej psihiatričnega zdravljenja v skupnosti in psihiatričnih ter psiholoških
obravnav na območju, ki ga bolnišnica pokriva.
• V devetnajstih letih je PB Idrija samo trikrat poslovala s primanjkljajem, dve leti pa je
imela tudi likvidnostne težave (v letih 2001 in 2002 je bilo oboje posledica spremembe
sistema financiranja).
Prikaz št. 19: Primerjava poslovnih rezultatov v PB Idrija 1993-2012
PRIMERJAVA POSLOVNIH REZULTATOV
v 000 EUR
9.000
PRIHODKI
8.000
7.000
ODHODKI
6.000
Mat. stroški
5.000
4.000
Amortiz.
3.000
Nem.str.
2.000
Plače
1.000
11
10
09
12
20
20
20
08
20
06
05
07
20
20
20
04
20
Leto
20
03
01
00
02
20
20
20
20
98
99
19
96
95
94
97
19
19
19
19
19
-1.000
Dobiček
19
93
0
Vir: PBI - finančna dokumentacija
34
Tabela št. 7: Struktura prihodkov in odhodkov od 1993 do 2012. leta v 1000 EUR
1993
Prihodki
Odhodki
Mat. stroški
Amortizacija
Nem. stroški
Plače
Dobiček
Prihodki
Odhodki
Mat. stroški
Amortizacija
Nem. stroški
Plače
Dobiček
Prihodki
Odhodki
Mat. stroški
Amortizacija
Nem. stroški
Plače
Dobiček
1994
i = 94/93
1995
i = 95/94
1996
i = 96/95
1997
i = 97/96
1998
i = 98/97
1999
117
131
96
150
125
122
13
100
119
116
97
169
119
117
341
100
123
118
131
119
112
119
243
100
109
116
111
109
127
116
19
100
108
111
108
133
115
106
100
1.866
1.645
559
57
351
890
221
100
100
30
3
19
48
12
25
4
20
50
1
2000
i=
2000/
1999
110
116
89
83
74
151
6,7
100
17
4
14
65
0,3
i=
2007/
2006
108
108
108
136
105
108
108
2001
100
17
3
14
67
-1
2008
8.144
7.585
1.117
279
774
5.162
559
100
14
4
10
65
7
i=
2001/
2000
111
112
107
106
106
116
i=
2008/
2007
117
112
106
97
106
110
363
20
6
20
49
4
2002
i=
2002/
2001
106,6
107,9
99,0
154,3
94,8
110,5
203,0
100
15
5
12
70
-2
2009
8.279
7.518
1.052
269
815
5.286
761
100
14
3
10
64
9
21
5
18
47
7
2003
i=
2003/
2002
106,0
102,3
101,4
99,7
91,0
104,8
100
15
5
11
69
1
i=
2009/
2008
102
99
94
96
105
102
136
35
2004
100
15
4
11
67
3
2010
8.245
7.431
1.039
303
823
5.191
813
100
13
4
10
63
10
22
5
21
50
1
i=
2004/
2003
107,6
104,9
108,9
96,5
110,3
103,8
381,8
i=
2010/
2009
100
99
99
113
101
98
107
2005
100
15
4
10
66
5
22
7
23
49
-1
i=
2005/
2004
104,8
102,9
103,1
95,4
100,0
103,9
155,8
2006
100
15
4
11
67
3
21
5
22
47
6
i=
2006/
2005
97,2
100,2
100,7
104,6
104,9
99,2
41,7
i=
2012
2011/
2010
8.238 100
100
8.086
7.851
106
7.860
1.116
14
107
1.142
381
5
126
371
948
12
115
955
5.303
68
102
5.298
387
5
48
225
Vir: PBI – finančna dokumentacija
i=
99/98
112
105
109
79
107
107
552
2011
100
14
5
12
66
3
2007
6.932
6.778
1.055
289
727
4.682
154
i=
2012/
2011
98
100
102
97
101
100
58
100
16
4
11
67
2
i=
2012/
1993
433
478
204
651
272
595
102
b) Poslovanje bolnišnice v letu 2012
1. Finančni okviri poslovanja
Poslovanje bolnišnice je bilo v letu 2012 pogojeno z makroekonomskimi izhodišči razvoja
Slovenije ter drugimi ukrepi za zagotavljanje finančne vzdržnosti, ki so bili sprejeti v okviru
naslednjih dokumentov:
1. Rebalansom proračuna Republike Slovenije za leto 2012,
2. Zakonom za uravnoteženje javnih financ,
3. Aneks št. 5 h Kolektivni pogodbi za javni sektor,
4. Dogovorom o ukrepih na področju plač, povračil in drugih prejemkov v javnem sektorju
za uravnoteženje javnih financ za obdobje od 1. junija 2012 do 1. januarja 2014,
5. Splošnimi dogovori ter aneksi v letih 2010, 2011 in 2012.
V letu 2012 bi imelo pomemben vpliv na poslovanje bolnišnice dejstvo, da je bolnišnica na
arbitraži leta 2010 dosegla prestrukturiranje sredstev iz cene hospitala v plačilo 44 primerov
psihiatričnega zdravljenja v skupnosti (96.000 €) in v povečanje izvenhospitalnega programa
v vrednosti 150.000 € (0,5 psihiatrične ambulante, 2 ambulanti kliničnega psihologa), ki ga je
v obsegu dveh tretjin dislocirala v Koper, Postojno, Logatec in Izolo). S prestrukturiranjem je
bolnišnica povečala obseg programa, izboljšala je strukturo ponudbe, približala se je
pacientom v lokalnem okolju, pridobila nazaj znižana sredstva ter si s tem zagotovila
pozitivno finančno poslovanje.
Na poslovanje v letu 2012 je seveda vplivalo tudi priznanje programa skupnostnega
psihiatričnega zdravljenja (32. člen Aneks št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto
2012). Kot nosilka programa je od 1.6.2012 na dveh lokacijah svojega gravitacijskega
območja (0,5 tima za področje Kopra in 0,5 tima za področje Postojne – skupaj torej 60
primerov) določena tudi PB Idrija (253.349€). Od 1.6.2012 dalje se je program skupnostnega
psihiatričnega zdravljenja, ki se je do tega datuma izvajal v okviru dnevne obravnave, v
obsegu 44 primerov prenesel v program skupnostnega psihiatričnega zdravljenja. Skupno
ima torej bolnišnica od 1.6. 2012 dalje priznan program 104 primerov skupnostnega
psihiatričnega zdravljenja.
Na poslovanje bolnišnice v letu 2012 je seveda vplivalo tudi nižanje cen zdravstvenih
storitev. Skupni (celotni) prihodki PBI so se v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 zaradi tega
zmanjšali za 2 % (za 152.460 EUR). V nasprotju s prihodki pa so odhodki bolnišnice v letu
2012 ostali na ravni iz leta 2011. Med odhodki so se stroški materiala in storitev povečali za
1,5 % (za 32.537 EUR), medtem ko so se ostali odhodki (stroški dela, amortizacije in drugi
stroški ter odhodki) skupaj znižali za približno enak znesek. Ker so se prihodki PBI v letu 2012
znižali, odhodki pa so ostali na ravni iz leta 2011, se je v letu 2012 presežek prihodkov nad
odhodki v primerjavi z letom 2011 zmanjšal in znaša 225.215 EUR.
Kot izhaja iz spodnje tabele se je dobrih dveh letih cena hospitalnega primera v psihiatriji
znižala za skoraj 15%, kar je bistveno več, kot to velja za druge hospitalne primere (v istem
obdobju se je cena podaljšanega bolnišničnega zdravljenja celo povečala za 2,5%). Če ne bi
dosegli prestrukturiranja večjega dela sredstev v izvenhospitalno dejavnost – v ambulantne
psihiatrične storitve in storitve kliničnega psihologa, ter v primere psihiatrične obravnave v
skupnosti, bi se prihodki bolnišnice znižali za celih 12%, kar bi, brez upoštevanja protikriznih
36
ukrepov v bolnišnici, pomenilo, da bi leto poslovno leto 2011 in 2012 zaključili v rdečih
številkah.
Tabela št. 8: Gibanje cen hospitalnih primerov v bolnišnični dejavnosti psihiatrije 2010 – 2011
202 037 0051
SPEC BOL DEJ
PSIH-PRIMER
PB Idrija
PK Ljubljana
PB Vojnik
PB Ormož
PB Begunje
01.07.2010 01.01.2011 01.11.2011
4.697,64
5.219,07
4.638,76
4.734,68
4.464,03
4.636,15
5.119,62
4.541,24
4.636,07
4.371,10
4.625,73
5.108,36
4.531,24
4.625,76
4.361,35
01.01.2012 01.05.2012 01.07.2012
4.432,11
4.910,24
4.381,63
4.475,00
4.178,88
4.434,30
4.903,80
4.383,78
4.476,89
4.180,95
4.222,49
4.697,62
4.173,02
4.263,63
3.981,17
Prikaz št.20: Gibanje cen hospitalnih primerov v bolnišnični dejavnosti psihiatrije 2010 - 2011
SPEC BOL DEJ PSIH - PRIMER
5.500,00
5.000,00
PB Idrija
PK Ljubljana
PB Vojnik
4.500,00
PB Ormož
PB begunje
4.000,00
2
ju
l.1
.1
2
m
aj
.1
2
12
m
ar
ja
n.
no
v.
11
1
se
p.
11
ju
l.1
.1
1
m
aj
.1
1
11
m
ar
ja
n.
no
v.
10
ju
l.1
0
se
p.
10
3.500,00
2. Doseganje programa storitev je osnovni pogoj za pozitiven rezultat bolnišnice
Iz priložene tabele je razvidno, da smo program v hospitalni dejavnosti presegli za 1%, v
dnevnem hospitalu za 7%, v skupnosti za 15% v neakutni obravnavi pa za 5% . Ambulantno
specialistični program smo realizirali v celoti.
37
Tabela št. 9: Realizacija programov v obdobju januar – december 2012
OE
OE Ljubljana
OE Koper
OE Nova Gorica
OE Kranj
OE Maribor
OE Celje
OE Ravne na Koroškem
OE N.Mesto
OE M. Sobota
OE Krško
Skupaj ZZZS
SPEC.
BOL. DEJ. PRIMER
296
654
485
48
1
10
6
14
3
0
1.517
plan 2012
1.510
12/12 plana 2012
1.510
% plana
100%
razlika do plana v ab.številkah 7
SPEC. BOL.
DEJ. DN. OSK.
PRIMER
46
29
39
6
0
0
0
0
0
0
SKUP.
PSIH.
ZDRAV.
4
39
27
0
0
0
0
0
0
0
Število
BOL. ZDR.
obiskov v
NEG. IN PAL SPEC. AMB. izvenhospital
.OSKRBA (dni) DEJ. (točke) ni dejavnosti
42
69.715,34
4.365
1552
61.987,60
2.535
506
27.023,95
1.332
0
5.654,48
333
410,40
15
233,13
14
64
101,87
12
66
331,48
16
286,68
17
0
17,06
1
BOD do
48 dni
48
48
0
BOD nad
49 dni in
več
765
294
22
0
0
0
120
70
2.230
165.762
8.640
96
1.081
112
112
107%
8
61
61
115%
9
2.132
2.132
105%
98
166.370
166.370
100%
-608
9.325
9.325
93%
-685
96
96
1.706
1.706
Vir: dokumentacija PBI
3. Zagotavljanje ravnovesja med prihodki in odhodki z obvladovanjem stroškov
°
Prihodki bolnišnice so v letu 2012 glede na leto poprej nižji za 152.460 EUR, odhodki pa
so glede na leto 2011 višji za 9.254 EUR. Prihodki in odhodki v letu 2012 nižji od
planiranih.
°
Stroški materiala so glede na predhodno leto višji za 25.343 € oziroma za dva odstotka.
Stroški zdravil, medicinskih pripomočkov in laboratorijskega materiala so skupaj največji
strošek materiala (28,82 %). Ti stroški so v letu 2012 nekoliko višji kot leto nazaj, bi bili pa
še bistveno večji, če bolnišnica ne bi v okviru javnih naročil dosegla neposredno s
proizvajalci zdravil visokih popustov (15%).
Druga najvišja postavka v stroških materiala je hrana (28,76%). Zaradi učinkov javnega
naročila (dobro definirane zahteve, tako glede kakovosti in strukture hrane, kot glede
fiksnosti cen, ter dosledno zavračanje pošiljk in računov, ki niso v skladu z razpisom in
pogodbami, so tudi stroški hrane na isti ravni kot leto prej.
Tretja najvišja postavka v stroških materiala je poraba energije (22,90 %). Predvsem
zaradi rasti cen pogonskih goriv so se ti stroški povečali za 7 % odstotkov glede na leto
2011 (v primerjavi s planom pa so višji za 1 %).
°
Stroški storitev so se glede na leto poprej povišali za 0,76 %, glede na plan pa so se
zmanjšali za 7,55 %.
Zmanjšanje stroškov storitev je opazno predvsem pri stroških vzdrževanja (-42.196 EUR)
in stroških najemnin (-15.467 EUR), povečanje pa je opaziti predvsem pri stroških drugih
storitev (60.337 EUR). Stroški drugih storitev so se povečali predvsem iz naslova
pridobljene mednarodne bolnišnične akreditacije (35.162 EUR), študentskega dela
(10.909 EUR).
°
Stroški dela so na podobni ravni kot prejšnje leto, glede na plan pa so nižji za 3 %.
°
Amortizacija je za 3 % nižja kot leto poprej.
°
Presežek prihodkov nad odhodki je za 162 tisoč EUR nižji kot v predhodnem letu.
38
c) Bilanca stanja
Tabela št.10: Bilanca stanja na dan 31.12.2012
ČLENITEV
SKUPINE
NAZIV SKUPINE KONTOV
Oznaka za AOP
2
3
Tekoče leto Predhodno leto
4
5
KONTOV
1
ZNESEK
SREDSTVA
A) DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU
(002-003+004-005+006-007+008+009+010+011)
001
5.090.511
5.337.814
00
NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
002
135.515
106.618
01
POPRAVEK VREDNOSTI NEOPREDMETENIH SREDSTEV
003
79.392
69.221
02
NEPREMIČNINE
004
8.715.868
8.699.523
03
POPRAVEK VREDNOSTI NEPREMIČNIN
005
4.116.964
3.909.079
04
OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
006
1.954.353
1.948.441
05
POPRAVEK VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV
007
1.536.382
1.442.086
06
DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE
008
0
0
07
DOLGOROČNO DANA POSOJILA IN DEPOZITI
009
0
531
08
DOLGOROČNE TERJATVE IZ POSLOVANJA
010
17.513
3.087
09
TERJATVE ZA SREDSTVA DANA V UPRAVLJANJE
011
0
0
B) KRATKOROČNA SREDSTVA; RAZEN ZALOG IN AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
(013+014+015+016+017+018+019+020+021+022)
012
4.808.953
4.424.895
10
DENARNA SREDSTVA V BLAGAJNI IN TAKOJ UNOVČLJIVE VREDNOSTNICE
013
0
0
11
DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH USTANOVAH
014
1.138.654
3.976.136
12
KRATKOROČNE TERJATVE DO KUPCEV
015
67.890
60.199
13
DANI PREDUJMI IN VARŠČINE
016
0
572
14
KRATKOROČNE TERJATVE DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA
017
1.552.855
353.555
15
KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE
018
2.000.000
0
16
KRATKOROČNE TERJATVE IZ FINANCIRANJA
019
25.953
956
20.478
17
DRUGE KRATKOROČNE TERJATVE
020
13.014
18
NEPLAČANI ODHODKI
021
0
0
19
AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
022
10.587
12.999
C) ZALOGE
(024+025+026+027+028+029+030+031)
023
121.602
120.847
30
OBRAČUN NABAVE MATERIALA
024
0
0
31
ZALOGE MATERIALA
025
121.405
119.705
32
ZALOGE DROBNEGA INVENTARJA IN EMBALAŽE
026
197
1.142
I. AKTIVA SKUPAJ
(001+012+023)
032
10.021.066
9.883.556
AKTIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE
033
227.727
183.012
D) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
(035+036+037+038+039+040+041+042+043)
034
738.038
782.853
20
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI ZA PREJETE PREDUJME IN VARŠČINE
035
0
453
21
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO ZAPOSLENIH
036
388.290
374.263
22
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV
037
239.823
254.848
23
DRUGE KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA
038
77.592
112.928
24
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA
039
10.971
10.089
25
KRATKOROČNO OBVEZNOSTI DO FINANCERJEV
040
0
0
26
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ FINANCIRANJA
041
0
0
28
NEPLAČANI PRIHODKI
042
0
0
29
PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
043
21.362
30.272
E) LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
(045+046+047+048+049+050+051+052-053+054+055+056+057+058-059)
044
9.283.028
9.100.703
90
SPLOŠNI SKLAD
045
0
0
91
REZERVNI SKLAD
046
0
0
92
DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
047
319.138
362.567
99
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
93
DOLGOROČNE REZERVACIJE
048
0
0
96
DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI
054
0
0
97
DRUGE DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
055
0
0
980
OBVEZNOSTI ZA NEOPREDMETENA SREDSTVA IN OPREDMETENA OSNOVNA
SREDSTVA
056
8.351.747
8.350.676
981
OBVEZNOSTI ZA DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE
057
0
531
985
PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI
058
612.143
386.929
986
PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI
059
0
0
I. PASIVA SKUPAJ
(034+044)
060
10.021.066
9.883.556
PASIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE
061
227.727
183.012
99
Vir: PBI, finančna dokumentacija
39
d) Izkaz prihodkov in odhodkov od 1.1. do 31.12.2012
Tabela št.11: PB Idrija – Plan 2012, doseženo 2011 in 2012
realizacija 2011
Prihodki skupaj
Prihodki iz dejavnosti
Prihodki od prodaje
Finančni prihodki
Drugi prihodki
stroški materiala
stroški zdravil, lab.material
stroški hrane, vode, čistil, DI, pis.mat.
stroški materiala za vzdrževanje
stroški energije
časopisi, literatura, pisarniški.mat.ter drugi str.mat.
stroški storitev
poštne,telefonske in internetne storitve
stroški vzdrževanja
stroški zavarovanja
najemnine
stroški reprezentance
stroški plačilnega prometa
službena potovanja
stroški izobraževanj - kotizacije
ostali stroški izobraževanja
stroški zdravstvenih storitev drugih
stroški deritizacije
stroški pranja
stroški čiščenja
stroški študentskega servisa
stroški komunale
stroški drugih storitev
stroški dela po pogodbah
stroški dela
plače in nadomestila plač
prispevki za socialno varnost
drugi stroški dela
stroški amortizacije
drugi stroški
prispevek za mestno zemljišče
štipendije
prispevek za vzp.zap.invalidov, članstvo zbornice in
takse
ostali stroški
drugi odhodki
prevrednotovalni odhodki
celotni odhodki
davek od odhodka pravnih oseb
presežek prihodkov
plan 2012
realizacija 2012
indeks
12/11
indeks
12/plan
8.237.944
7.967.209
220.765
26.196
23.774
1.116.195
320.114
518.016
29.567
243.247
5.251
947.635
28.894
197.880
27.932
61.423
1.437
725
3.301
46.094
33.653
69.566
5.976
99.017
216.967
18.779
30.507
31.153
74.331
5.302.792
4.125.781
666.591
510.420
380.689
88.127
18.271
21.375
8.130.591
7.818.408
268.683
43.000
500
1.128.342
318.500
516.500
30.000
257.842
5.500
1.032.853
29.000
200.000
27.500
61.000
1.500
800
4.000
45.500
35.000
77.500
6.000
103.968
220.872
35.000
33.500
81.713
70.000
5.476.288
4.255.335
686.318
534.635
370.242
83.893
18.271
23.238
8.085.484
7.771.901
257.384
36.777
19.422
1.141.538
331.220
526.057
19.170
261.476
3.615
954.829
33.560
155.684
26.969
45.956
2.166
484
2.690
51.716
32.090
114.190
5.761
101.783
218.548
29.688
30.895
30.815
71.834
5.298.430
4.170.489
674.029
453.912
370.730
79.745
18.618
22.909
98
98
117
140
82
102,27
103
102
65
107
69
100,76
116
79
97
75
151
67
81
112
95
164
96
103
101
158
101
99
97
99,92
101
101
89
97
90,49
102
107
99
99
96
86
3884
101,17
104
102
64
101
66
92,45
116
78
98
75
144
61
67
114
92
147
96
98
99
85
92
38
103
96,75
98
98
85
100
95,06
102
99
43.469
5.012
4.479
11.098
7.851.015
0
386.929
37.384
5.000
1.500
10.000
8.103.118
0
27.473
35.191
3.027
124
14.873
7.860.269
0
225.215
81
60
3
134
100
94
61
8
149
97
58
820
Vir: PBI, finančna dokumentacija
40
Tabela št.12: Izkaz prihodkov in odhodkov PB Idrija od 1.1. do 31.12.2012
indeksi
Besedilo
Realizacija 2011
Prihodki od prodaje proizvodov in storitev
Prihodki iz obveznega zavarovanja (po pogodbi z ZZZS)
Prihodki od ZZZS iz naslova pripravnikov, sekundarijev in
specializacij
Prihodki iz dodatnega prostovoljnega zavarovanja
Prihodki od doplačil do polne cene zdravstvih storitev, od
nadstandardnih storitev, od samoplačnikov, od ostalih plačnikov
in od konvencij
Drugi prihodki od prodaje proizvodov in storitev
Finančni prihodki
Prihodki od prodaje blaga in materiala, drugi prihodki in
prevrednotovalni prihodki
PRIHODKI
Stroški materiala
Porabljena zdravila in zdravstveni material
Zdravila
Medicinski pripomočki
Ostali zdravstveni material
Porabljeni nezdravstveni material
Stroški porabljene energije (elektrika, kuriva, pogonska goriva)
Voda
Živila
Pisarniški material
Ostali nezdravstveni material
Stroški storitev
Zdravstvene storitve
Stroški podjemnih pogodb za izvajanje zdravstvenih storitev
Stroški zunanjih izvajalcev zdravstvenih storitev preko s.p. in
d.o.o.
Ostale zdravstvene storitve
Nezdravstvene storitve
Storitve vzdrževanja
Strokovno izobraževanje delavcev, specializacije in strokovno
izpopolnjevanje
Ostale nezdravstvene storitve
Amortizacija
Stroški dela
Plače zaposlenih
Dajatve na plače
Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja in drugi stroški
dela
Finančni odhodki
Drugi stroški, stroški prodanih zalog, drugi odhodki in
prevrednotovalni poslovni odhodki
ODHODKI
Davek od dohodka pravnih oseb
PRESEŽEK PRIHODKOV
Finančni načrt
2012
Realizacija 2012 Real.2012/ Real.2012/
Real.2011 FN 2012
8.187.974
7.092.304
8.087.091
7.047.498
8.029.285
6.844.525
98
97
99
97
154.470
583.047
156.000
544.910
172.147
653.517
111
112
110
120
72.618
285.535
26.196
70.000
268.683
43.000
67.050
292.046
36.777
92
102
140
96
109
86
23.774
8.237.944
1.116.196
320.115
219.649
59.446
41.020
796.081
243.248
82.108
327.632
22.414
120.679
947.635
129.660
60.094
500
8.130.591
1.128.342
318.500
218.000
59.500
41.000
809.842
257.842
85.000
325.000
22.000
120.000
1.032.853
150.400
56.700
19.422
8.085.484
1.141.538
329.020
219.693
64.385
44.941
812.518
261.476
79.367
328.329
21.671
121.676
954.829
162.566
48.376
82
98
102
103
100
108
110
102
107
97
100
97
101
101
125
81
3.884
99
101
103
101
108
110
100
101
93
101
99
101
92
108
85
23.013
46.553
817.975
197.880
30.000
63.700
882.453
200.000
43.064
71.126
792.263
155.684
187
153
97
79
144
112
90
78
79.747
540.348
380.689
5.302.792
4.125.781
666.591
80.500
601.953
370.242
5.476.288
4.255.335
686.318
88.403
548.176
370.730
5.298.430
4.170.489
674.029
111
101
97
100
101
101
110
91
100
97
98
98
510.420
4.421
534.635
453.912
89
0
85
99.283
7.851.016
0
386.928
95.393
8.103.118
0
27.473
94.742
7.860.269
0
225.215
95
100
99
97
58
820
Vir: PBI, finančna dokumentacija
41
Tabela št.13 : Izkaz prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti PB Idrija od 1.1. do
31.12.2012
ČLENITEV
PODSKUPIN
NAZIV PODSKUPINE KONTOV
KONTOV
1
Oznaka
za AOP
2
3
ZNESEK
Tekoče leto
4
Predhodno leto
5
A) PRIHODKI OD POSLOVANJA
(861+862-863+864)
860
8.029.285
8.187.974
PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV
861
8.029.285
8.187.974
POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE
862
0
0
ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE
863
0
0
761
PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA
864
0
0
762
B) FINANČNI PRIHODKI
865
36.777
26.196
763
C) DRUGI PRIHODKI
866
18.830
21.710
Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI
(868+869)
867
592
2.064
del 764
PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV
868
592
0
del 764
DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI
869
0
2.064
870
8.085.484
8.237.944
2.063.830
760
D) CELOTNI PRIHODKI
(860+865+866+867)
E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
(872+873+874)
871
2.096.367
NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA
872
0
0
460
STROŠKI MATERIALA
873
1.141.538
1.116.195
461
STROŠKI STORITEV
874
954.829
947.635
875
5.298.430
5.302.792
876
4.170.489
4.125.781
666.591
del 466
del 464
F) STROŠKI DELA
(876+877+878)
PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ
del 464
PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV
877
674.029
del 464
DRUGI STROŠKI DELA
878
453.912
510.420
G) AMORTIZACIJA
879
370.730
380.689
462
463
465,00
H) REZERVACIJE
880
0
0
J) DRUGI STROŠKI
881
79.745
88.127
4.421
467
K) FINANČNI ODHODKI
882
2
468
L) DRUGI ODHODKI
883
122
58
M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI
(885+886)
884
14.873
11.098
del 469
ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV
885
0
0
del 469
OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI
886
14.873
11.098
N) CELOTNI ODHODKI
(871+875+879+880+881+882+883+884)
O) PRESEŽEK PRIHODKOV
(870-887)
P) PRESEŽEK ODHODKOV
(887-870)
887
7.860.269
7.851.015
888
225.215
386.929
889
0
0
del 80
Davek od dohodka pravnih oseb
890
0
0
del 80
Presežek prihodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka
(888-890)
891
225.215
386.929
del 80
Presežek odhodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka
(889+890) oz. (890-888)
892
0
0
893
0
0
894
194
186
895
12
12
Presežek prihodkov iz prejšnjih let, namenjen pokritju odhodkov obračunskega
obdobja
Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju (celo
število)
Število mesecev poslovanja
Vir: PBI, finančna dokumentacija
42
e) Pojasnila k postavkam bilance stanja
1. Sredstva
Dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju
•
Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
konto
Naziv konta
2011
2012
indeks
1,96
001
Dolgoročne aktivne časovne razmejitve
6.558
12.838
003
Dolgoročne premoženjske pravice
93.327
120.440
1,29
007
Neopredmetena sredstva v gradnji ali izdelavi
6.733
2.237
0,33
00
Skupaj AOP 002
106.618
135.515
1,27
01
Popravek vrednosti AOP 003
69.221
79.392
1,15
00-01
Sedanja vrednost neopredmetenih sredstev
37.397
56.123
1,50
Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev in dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev se
je v letu 2011 povečala za 28.897 EUR, sedanja vrednost znaša 56.123 EUR.
Nepremičnine
konto
Naziv konta
2011
2012
indeks
020
Zemljišča
260.408
260.408
1,00
021
Zgradbe
8.437.656
8.438.058
1,00
023
Nepremičnine v gradnji ali izdelavi
1.459
17.402
11,93
02
Skupaj AOP 004
8.699.523
8.715.868
1,00
03
Popravek vrednosti nepremičnin AOP 005
3.909.079
4.116.964
1,05
02-03
Sedanja vrednost nepremičnin
4.790.444
4.598.904
0,96
Nabavna vrednost nepremičnin se je v letu 2012 povečala za 16.345 in znaša 8.715.868 EUR.
Odpisana vrednost nepremičnin znaša 4.116.964 EUR, sedanja vrednost znaša 4.598.904
EUR. Investicije v teku znašajo na dan 31.12.2012 17.402 EUR.
V poslovnih knjigah so knjižene naslednje nepremičnine:
- zgradbe – po naslovih oziroma ZK parcelah – stanje 31. 12. 2012 znaša 4.321.094 EUR.
- zemljišča po vrstah rabe – funkcionalna zemljišča k zgradbam, kmetijska zemljišča, parki)
- sprememb v letu 2012 ni bilo in stanje 31. 12. 2012 znaša 260.408 EUR.
Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva
konto
Naziv konta
2011
2012
indeks
0,98
040
Oprema
1.459.903
1.431.762
041
Drobni inventar
428.997
421.932
0,98
045
Druga opredmetena osnovna sredstva
42.140
42.350
1,00
049
Oprema in druga opr.os.s.trajno zunaj uporabe
17.401
58.309
3,35
04
Skupaj AOP 006
1.948.441
1.954.353
1,00
05
Popravek vrednosti opreme AOP 007
1.442.086
1.536.382
1,07
04-05
Sedanja vrednost opreme
506.355
417.971
0,83
43
Nabavna vrednost opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev se je v letu 2012
povečala za 47.749 EUR ter zaradi odpisov zmanjšala za 39.877 EUR in znaša 1.954.354 EUR.
Odpisana vrednost znaša 1.536.382 EUR, sedanja vrednost znaša 417.971 EUR.
Dolgoročno dana posojila in depoziti
Dolgoročno dana posojila so posojila, dana delavcem iz bivšega sklada skupne porabe za
adaptacije in izgradnjo stanovanj. Dolgoročno dana posojila in depoziti so se v letu 2012
poplačali.
Dolgoročne terjatve iz poslovanja
konto
Naziv konta
085
Ostale dolgoročne terjatve iz poslovanja
089
Oslabitev vrednosti dolgoročnih terjatev iz poslovanja
08
Skupaj
2011
2012
indeks
3.268
17.555
5,37
181
42
0,23
3.087
17.513
5,67
Dolgoročne terjatve so terjatve za odkup stanovanj po stanovanjskem zakonu in terjatve za
vračilo štipendij če se štipendist ne zaposli v PB Idrija po pogodbi o štipendiranju. Dolgoročne
terjatve iz poslovanja so se v letu 2012 zmanjšale za 295 EUR ter povečale za vračilo
štipendije v znesku 17.728 EUR. Oslabitev vrednosti dolgoročnih terjatev iz poslovanja v letu
2012 znaša 42 EUR.
•
Kratkoročna sredstva (razen zalog) in aktivne časovne razmejitve
Dobroimetje pri bankah in drugih finančnih ustanovah
Denarna sredstva na računih znašajo na dan 31.12.2012 1.138.654 EUR. Na zakladniškem
podračunu je 934.389 EUR, na SKB računu pa 204.265 EUR.
Kratkoročne terjatve do kupcev
Kratkoročne terjatve do kupcev znašajo 67.890 EUR. Tukaj so zajete terjatve iz naslova
zaračunanih zdravstvenih storitev zasebnim zavarovalnicam, terjatve za najemnine in
terjatve so samoplačnikov. Stanje terjatev predstavlja 0,84% celotnega prihodka, kar
pomeni, da se le te poravnavajo v skladu s pogodbenimi roki, oziroma v skladu s plačilnimi
pogoji zavoda. V letu 2012 smo zapadle in neplačane terjatve do samoplačnikov oslabili, in
sicer v znesku 9.221 EUR.
Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta
Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta znašajo na dan 31. 12. 2012
1.552.855 EUR.
44
konto
Naziv konta
2011
2012
indeks
1.049
1.688
1,61
140
Kratkoročne terjatve do nep.uporabnikov države
142
Kratkoročne terjatve do posrednih uporabnikov države
211
240
1,14
143
Kratkoročne terjatve do posrednih uporabnikov občine
1.804
702
0,39
144
Kratkoročne terjatve do ZZZS
350.491
550.225
1,57
145
Kratkoročne terjatve zakladniškega podračuna
14
Skupaj
1.000.000
353.555
1.552.855
4,39
Kratkoročne finančne naložbe
Kratkoročne finančne naložbe so kratkoročno dani depoziti v SKB banki v znesku 2 mio EUR.
Kratkoročne terjatve iz financiranja
Kratkoročne terjatve iz financiranja znašajo na dan 31. 12. 2012 25.953 EUR in so obresti
nezapadlega depozita pri SKB banki.
Druge kratkoročne terjatve
Druge kratkoročne terjatve znašajo na dan 31. 12. 2012 13.014 EUR in so naslednje
konto
Naziv konta
2011
2012
indeks
18.336
11.428
0,62
170
Kratkoročne terjatve do državnih in drugih institucij
174
Terjatve za vstopni davek na dodano vrednost
260
294
1,13
175
Ostale kratkoročne terjatve
1.882
1.292
0,69
17
Skupaj
20.478
13.014
0,64
Aktivne časovne razmejitve
Aktivne časovne razmejitve znašajo na dan 31. 12. 2012 10.587 EUR in se nanašajo na že
plačane in razmejene stroške šolnin, plačilo licenc in vnaprej plačanih zavarovalnih premij.
•
Zaloge
Stanje zalog materiala na dan 31. 12. 2012 znaša 121.602 EUR:
-
zaloga zdravil in med. pripomočkov
57.257 EUR
-
zaloga goriva
zalog drobnega inventarja
64.148 EUR
197 EUR
(od tega zaloge iz donacij 21.362 EUR)
45
2. Obveznosti do virov sredstev
•
Kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve
Kratkoročne obveznosti do zaposlenih
Kratkoročne obveznosti do zaposlenih znašajo na dan 31. 12. 2012 388.290 EUR in se
nanašajo na obveznost za izplačilo plač za mesec december. Obveznost do zaposlenih je bila
v celoti poravnana januarja 2013.
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev znašajo na dan 31. 12. 2012 239.823 EUR, od tega
so obveznosti do dobaviteljev za obratna sredstva 192.781 EUR, obveznosti do dobaviteljev
za osnovna sredstva 16.192 EUR ter obveznosti do dobaviteljev v tujini 30.851 EUR.
Obveznosti do dobaviteljev poravnavamo v valutnem roku.
Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja
Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja znašajo na dan 31. 12. 2012 77.592 EUR in se
nanašajo na naslednje obveznosti: obveznost za prispevke na plače 57.914, obveznosti za
avtorske honorarje in pogodbe o delu 12.496 in obveznosti za davek na dodano vrednost v
znesku 7.182 EUR.
Kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta
Kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta znašajo na dan 31. 12.
2012 10.971 EUR in se nanašajo na naslednje obveznosti:
konto
240
Naziv konta
Kratkoročne obveznosti do MZ
2011
2012
indeks
141
126
0,89
241
Kratkoročne obveznosti do proračunov občin
1.523
0
0,00
242
Kratkoročne obveznosti do posrednih uporabnikov proračuna
države
6.582
7.428
1,13
243
Kratkoročne obveznosti do posrednih uporabnikov proračunov
občin
1.843
1.417
0,77
0
2.000
10.089
10.971
244
Kratkoročne obveznosti do ZZZS
24
SKUPAJ
46
1,09
Pasivne časovne razmejitve
Na pasivnih časovnih razmejitvah na dan 31.12.2012 izkazujemo vrednost neporabljenih
doniranih zdravil v znesku 21.362 EUR.
•
Lastni viri in dolgoročne obveznosti
Dolgoročne pasivne časovne razmejite
- dolgoročno odloženi prihodki
Dolgoročni odloženi prihodki na dan 31.12.2012 znašajo 316.562 EUR. Dolgoročno
razmejenimi prihodki se nanašajo na razliko (iz obdobja do vključno leta 2009) med zneskom
amortizacije, ki jo ZZZS priznava v cenah storitev in dejansko obračunanim zneskom
amortizacije. Letos je bila dejanska amortizacije višja od priznane amortizacije v cenah
storitev, zato smo za to razliko v znesku 42.506 EUR zmanjšali dolgoročne časovne
razmejitve in povečali prihodke, saj so bili odloženi prihodki oblikovani za namene pokrivanja
stroškov amortizacije, ki ni vračunan v ceno storitev.
-
prejete donacije, namenjene nadomeščanju stroškov amortizacije
stanje oz. sprememba
Znesek EUR
stanje na dan 31. 12. 2011
3.499
amortizacija
923
stanje na dan 31. 12. 2012
2.576
Obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva
Stanje obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva znaša na
dan 31. 12. 2012 8.351.746 EUR.
Obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva predstavljajo
neodpisano vrednost neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev in znesek še
neuporabljene obračunane amortizacije iz preteklih let. V letu 2012 so se obveznosti do
ustanovitelja povečale za 1.070 EUR iz naslova prejetih osnovnih sredstev v upravljanje.
Presežek prihodkov nad odhodki
V tej postavki je prikazan znesek presežka prihodkov nad odhodki za leti 2011 in 2012.
stanje oz. sprememba
znesek
stanje na dan 31. 12. 2011
386.928
presežek prihodkov obračunskega odbodja z upoštevanjem davka od
225.215
dohodka
stanje na dan 31. 12. 2012
612.143
47
Izvenbilančni konti
V izvenbilančni evidenci imamo knjižene prejete garancije v znesku 208.080 EUR in državne
blagovne rezerve kalijevega jodida v vrednosti 19.647 EUR.
f) Pojasnila k postavkam izkaza prihodkov in odhodkov
1. Analiza prihodkov
Celotni prihodki v letu 2012 znašajo 8.085.484 EUR in so za 1,85 % nižji od doseženih v letu
2011 in za 0,56 % nižji od načrtovanih.
Tabela št. 14: Struktura prihodkov od poslovanja:
Konto
760 000
760 001
2012
2011
EUR
EUR
Indeks
12/11
Naziv
Bolnišnična dejavnost, akutna obravnava - obvezno
zavarovanje
Bolnišnična dejavnost, neakutna obravnava - obvezno
zavarovanje
6.330.535 6.630.237
Razlika
20122011
95
-299.701
152.274
148.911
102
3.363
760 002
Spec. ambulantna dejavnost – obvezno zavarovanje
361.716
313.156
116
48.560
760 007
Sredstva za specializacijo
132.799
125.800
106
6.999
760 008
Sredstva za pripravnike in sekundarije
39.348
28.670
137
10.678
760 010
Bolnišnična dejavnost – prostovoljno zavarovanje
529.888
469.705
113
60.183
760 012
Spec. ambulantna dejavnost - prostovoljno
44.025
35.248
125
8.777
760 020
Bolnišnična dejavnost - doplačila
77.670
76.012
102
1.658
760 022
Ambulantna dejavnost - doplačila
1.935
2.082
93
-147
760 040
Bolnišnična dejavnost – prih. samoplačnikov
14.900
7.411
201
7.490
760 041
Spec. ambulantna dejavnost – prihodki samoplačnikov
1.212
691
175
521
760 050
Prihodki ostali plačniki
11.458
8.172
140
3.286
760 052
Prihodki ostali plačniki - spec. amb. dejavnost
42
0
0
42
760 060
Bolnišnična dejavnost – prihodki od konvencij
31.391
55.662
56
-24.270
202
683
30
-481
42.506
64.769
0
-22.263
700
1.050
67
-350
79.491
44.897
177
34.594
2.031
1.986
102
45
13.328
12.368
108
960
133.721
132.948
101
772
7.844
0
0
7.844
16.384
24.104
33
-16.260
3.886
3.412
114
474
8.029.285 8.187.974
98
-158.689
760 062
Spec. ambulantna dejavnost – prihodki od konvencij
760 099
Prenos amortizacije, ki ni vračunana v ceno storitev ZZZS,
med prihodke
760 200
Prihodki od dotacij - državni proračun
760 320
Prihodki od donacij za pokritje stroškov
760 400
Prihodki od zakupnin za poslovne prostore
760 410
Prihodki od zakupnin za stanovanjske prostore
760 500
Prihodki od družbene prehrane
760 570
Prihodki od prodaje storitev- pregledi
760 590
Drugi prihodki od prodaje
760 600
Prihodki od provizij PZZ
Skupaj
48
Prihodki od poslovanja predstavljajo 99,30 %, finančni prihodki 0,45 %, drugi prihodki 0,23 %
in prevrednotovalni prihodki 0,02 % glede na celotne prihodke za leto 2012.
Finančni prihodki znašajo 36.777 EUR v okviru teh prihodkov so zajete obresti od avista
sredstev na zakladniškem podračunu ter obračunane obresti od depozitov pri SKB.
indeksi
Besedilo
Realizacija 2011
Prihodki od prodaje proizvodov in storitev
Prihodki iz obveznega zavarovanja (po pogodbi z ZZZS)
Prihodki od ZZZS iz naslova pripravnikov, sekundarijev in
specializacij
Prihodki iz dodatnega prostovoljnega zavarovanja
Prihodki od doplačil do polne cene zdravstvih storitev, od
nadstandardnih storitev, od samoplačnikov, od ostalih plačnikov
in od konvencij
Drugi prihodki od prodaje proizvodov in storitev
Finančni prihodki
Prihodki od prodaje blaga in materiala, drugi prihodki in
prevrednotovalni prihodki
PRIHODKI
Finančni načrt
2012
Realizacija 2012 Real.2012/ Real.2012/
Real.2011 FN 2012
8.187.974
7.092.304
8.087.091
7.047.498
8.029.285
6.844.525
98
97
99
97
154.470
583.047
156.000
544.910
172.147
653.517
111
112
110
120
72.618
285.535
26.196
70.000
268.683
43.000
67.050
292.046
36.777
92
102
140
96
109
86
23.774
8.237.944
500
8.130.591
19.422
8.085.484
82
98
3.884
99
Drugi prihodki se nanašajo predvsem na prihodke pripoznane na podlagi Sporazuma o
vračilu štipendije po Pogodbi o štipendiranju v višini 17.728 EUR.
Prevrednotovalni poslovni prihodki v znesku 592 so prihodki od
sredstva.
prodaje osnovnega
2. Analiza odhodkov
Celotni odhodki doseženi v letu 2012 znašajo 7.860.934 EUR in so za 0,65 % višji od
doseženih v letu 2011 in za 7,55 % nižji od načrtovanih.
Po glavnih postavkah so bili odhodki poslovanja naslednji:
Stroški blaga, materiala in storitev so v letu 2012 znašali 2.096.367 EUR in so bili za 1,57%
višji od doseženih v letu 2011 in za 3% nižji od načrtovanih. Delež v celotnih odhodkih znaša
26,67 %.
Stroški materiala (konto 460) so v celotnem zavodu v letu 2012 znašali 1.141.538 EUR in so
bili za 2,27% višji od doseženih v letu 2011 in za 1,17% višji od načrtovanih. Delež glede na
celotne odhodke zavoda znaša 14,52 %.
Stroški storitev (konto 461) so v celotnem zavodu v letu 2012 znašali 954.829 EUR in so bili
za 0,76 % višji od doseženih v letu 2011 in za 7,55 % nižji od načrtovanih. Delež glede na
celotne odhodke zavoda znaša 12,15 %.
49
realizacija
2011
stroški storitev
poštne,telefonske in internetne storitve
stroški vzdrževanja
stroški zavarovanja
najemnine
stroški reprezentance
stroški plačilnega prometa
službena potovanja
stroški izobraževanj - kotizacije
ostali stroški izobraževanja
stroški zdravstvenih storitev drugih
stroški deritizacije
stroški pranja
stroški čiščenja
stroški študentskega servisa
stroški komunale
stroški drugih storitev
stroški dela po pogodbah
plan 2012
947.635
28.894
197.880
27.932
61.423
1.437
725
3.301
46.094
33.653
69.566
5.976
99.017
216.967
18.779
30.507
31.153
74.331
1.032.853
29.000
200.000
27.500
61.000
1.500
800
4.000
45.500
35.000
77.500
6.000
103.968
220.872
35.000
33.500
81.713
70.000
realizacija
2012
954.829
33.560
155.684
26.969
45.956
2.166
484
2.690
51.716
32.090
114.190
5.761
101.783
218.548
29.688
30.895
30.815
71.834
indeks
12/11
indeks
12/plan
100,76
116
79
97
75
151
67
81
112
95
164
96
103
101
158
101
99
97
92,45
116
78
98
75
144
61
67
114
92
147
96
98
99
85
92
38
103
Stroški dela so v letu 2012 znašali 5.298.430 EUR in so bili za 0,08 % nižji od doseženih v letu
2011 in za 3,25 % nižji od načrtovanih. Razlog za zmanjšanje stroškov dela je predvsem
izplačilo regresa v skladu z ZUJF. Delež v celotnih odhodkih znaša 67,40 %.
Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v letu 2012 je znašalo 194 zaposlenih.
Stroški amortizacije (ki so zajeti med odhodki – AOP 879) so v letu 2012 znašali 370.730 EUR,
obračunana amortizacia v višini 371.652 EUR se je zmanjšala za amortizacijo doniranih
sredstev v višini 922 EUR. Delež stroškov amortizacije v celotnih odhodkih znaša 4,72 %.
Drugi stroški so bili v letu 2012 obračunani v znesku 79.745 EUR in so bili za 9,50 % nižji od
doseženih v letu 2011. Tukaj so zajeti stroški nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča
(18.618 EUR), prispevki za združenje zdravstvenih zavodov (5.437 EUR), prispevek za
spodbujanje zaposlovanja invalidov (28.833 EUR), prispevki za lekarniško zbornico (921 EUR),
stroški štipendij (22.909 EUR) ter ostali manjši stroški.
Drugi odhodki so v letu 2012 znašali 122 EUR.
Prevrednotovali poslovni odhodki so v letu 2012 znašali 14.873 EUR in se nanašajo na
knjigovodsko vrednost med letom izločenih osnovnih sredstev v višini 2.288 EUR, na odpise
terjatev, v višini 3.363 EUR ter na oslabitve terjatev v višini 9.221 EUR.
g) Poslovni izid
Razlika med prihodki in odhodki, brez upoštevanja davka od dohodka pravnih oseb, izkazuje
pozitivni poslovni izid - presežek prihodkov nad odhodki v višini 225.215 EUR.
Zaradi davčnih olajšav v letu 2012 ne izkazujemo obveznosti za plačilo davka od dohodkov
pravnih oseb, kar pomeni, da je poslovni izid obračunskega obdobja z upoštevanjem davka
od dohodka enak kot pred obdavčitvijo.
50
Doseženi poslovni izid z upoštevanjem davka je za 42 % nižji od doseženega v preteklem letu
in za 197 tisoč EUR večji od planiranega.
h) Pojasnila k izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti
2011
prihodki
odhodki
javna služba
8.046.745
7.668.797
tržna dejavnost
skupaj zavod
191.199
8.237.944
182.218
7.851.015
2012
poslovni izid
prihodki
odhodki
poslovni izid
377.948
7.856.402
7.637.568
218.834
8.981
386.929
229.082
8.085.484
222.701
7.860.269
6.381
225.215
Poslovni izid dosežen pri izvajanju javne službe znaša 218.834 EUR, iz naslova izvajanja tržne
dejavnosti pa 6.381 EUR.
Razmejevanje odhodkov na dejavnost javne službe in na tržno dejavnost je bilo izvedeno v
skladu z razmerjem med prihodki doseženimi pri opravljanju posamezne vrste dejavnosti.
V letu 2012 ni bilo izplačane delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu,
prav tako tudi ne v prejšnjih letih.
i) Kazalniki poslovanja v letih 2007, 2008, 2009, 2010, 2011 in 2012 v Javnem
zdravstvenem zavodu Psihiatrična bolnišnica Idrija
Za izračun računovodskih kazalnikov smo podatke črpali v glavnem iz poenostavljenega
izkaza prihodkov in odhodkov in poenostavljene bilance stanja, ki sta prilogi letnega poročila.
Kazalnike smo razdelili na vsebinska področja:
o kazalniki gospodarnosti,
o kazalniki obračanja sredstev,
o kazalniki sestave sredstev,
o kazalniki sestave obveznosti do virov sredstev,
o kazalniki kratkoročne likvidnosti,
o kazalniki dolgoročne likvidnosti.
Kazalnike iz tekočega leta primerjamo s kazalniki iz preteklega leta. Uporabni so tudi za
primerjave z drugimi zdravstvenimi zavodi. S primerjavami dobimo koristne informacije o
gibanju poslovanja in premoženjskega stanja. V nadaljevanju prikazujem izračune in
komentar posameznih vrst kazalnikov.
51
Tabela št. 15: Kazalniki poslovanja PB Idrija v letih 2007, 2008, 2009, 2010, 2011 in 2012
oznaka
vsebina kazalnika
2007
2008
vrednost kazalnika
2009
2010
2011
2012
Kcg
KAZALNIKI GOSPODARNOSTI
Celotna gospodarnost
1,023
1,074
1,101
1,156
1,049
1,029
Kgp
Gospodarnost poslovanja
1,011
1,075
1,102
1,109
1,045
1,023
1,213
13,126
1,246
10,659
1,146
11,835
0,862
11,446
0,834
0,807
9,078
8,049
0,717
0,518
0,606
0,539
0,525
0,562
0,558
0,487
0,341
0,505
0,503
0,531
0,838
0,122
6,817
0,815
0,132
6,159
0,933
0,126
7,437
0,870
0,085
10,161
0,884
0,076
0,895
0,072
Ksoi
Ksoos
KAZALNIKI OBRAČANJA SREDSTEV
Koeficient obračanja sredstev
Koeficient obračanja zalog materiala
KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA
Stopnja osnovnosti investiranja
Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev
Kslf
Ksdf
Krmltv
KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA
Stopnja lastniškosti financiranja
Stopnja dolžniškosti financiranja
Razmerje med lastnimi in tujimi viri
Kkos
Kkozm
11,611
12,508
0,838
0,815
0,933
0,914
0,921
0,926
Khk
Stopnja dolgoročnosti financiranja
KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA
Hitri koeficient
1,948
2,349
3,624
4,647
5,079
4,253
Kpk
Pospešeni koeficient
2,164
2,826
4,118
5,029
5,652
6,449
Kkk
Kratkoročni koeficient
2,297
2,956
4,248
5,140
5,807
6,681
Ksdf
Kkkpos
Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev
1,169
1,336
1,581
1,557
1,650
1,772
Kkdpds
Kkdpdsiz
Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev
Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog
1,165
1,14
1,329
1,295
1,694
1,643
1,633
1,606
1,705
1,667
1,824
1,781
Vir: PBI, finančna dokumentacija
Kcg – (Prihodki / Odhodki) – Načelu gospodarnosti je zadoščeno, kadar znaša vrednost
kazalnika 1 ali več kot 1. Ker smo v vseh letih (2007, 2008, 2009, 2010, 2011 in 2012) ustvarili
presežek prihodkov nad odhodki, smo v vseh letih zadostili načelu gospodarnosti. Vrednost
kazalnika pa se je v zadnjem letu zmanjšala.
Kgp – (Prihodki od poslovanja / Odhodki od poslovanja) – Ker prihodki od poslovanja
presegajo odhodke od poslovanja, smo načelu gospodarnosti zadostili tudi na tem nivoju.
Vrednost kazalnika je v letu 2012 nižja kot leto poprej, zaradi manjših prihodkov iz
poslovanja in večjih odhodkov iz poslovanja glede na predhodno leto.
Kkos – (Prihodki / Sredstva) – Kazalnik obračanja vseh sredstev nam pove, kolikokrat se
sredstva v poslovnem procesu obrnejo. Sredstva so se v poslovnem procesu v letu 2012
obrnila manj kot enkrat, kar je podobno kot v preteklem letu.
Kkozm – (Poraba materiala iz zalog / povp. zaloga) – Koeficient obračanja zalog materiala
nam pove, kolikokrat se zaloge obrnejo v letu dni. Slabši rezultat kazalnika je zaradi večje
zaloge goriva in zdravil (predvsem na račun doniranih) konec leta 2012.
Ksoic – (osnovna sredstva po knjigovodski vrednosti / sredstva) – Kazalnik kaže delež, ki ga
imajo osnovna sredstva med vsemi sredstvi v zavodu.
Ksoos – (Popravek vrednosti / Nabavna vrednost) – Osnovna sredstva so skoraj polovico
odpisana.
Kslf – (Lastni viri / Obveznosti do virov sredstev) – S tem kazalnikom ugotavljamo razmerje
med lastnimi viri in obveznostmi do virov sredstev. Z večanjem vrednosti kazalnika se veča
52
stopnja financiranja z lastnimi viri. Zaradi visoke vrednosti lastnih virov je stopnja kazalnika
visoka za vsa leta merjenja kazalnikov.
Ksdf – (Dolgovi / Obveznosti do virov sredstev) – Kazalnik zadolženosti prikazuje kolikšen del
sredstev je financiran s tujimi viri. Z večanjem vrednosti kazalnika se veča stopnja
zadolženosti. Zaradi visoke vrednosti prejšnjega kazalnika je vrednost stopnje zadolženosti
posledično nizka (se znižuje).
Krmltv – (Lastni viri / Tuji viri) – Kazalnik izraža razmerje med lastnimi viri in tujimi viri.
Razmerje med lastnimi in tujimi viri je močno v korist lastnih virov (raste).
Ksdf – (Lastni viri + dolgoročni dolgovi + dolgoročne PČR) / Obveznosti do virov sredstev) –
Kazalnik kaže na dolgoročnost financiranja v okviru obveznosti do lastnih virov sredstev.
Vrednost kazalnika je visoka.
Khk – (Likvidna sredstva / Kratkoročne obveznosti) – Kazalniki prikazuje razmerje med
likvidni sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi. Likvidna sredstva so razpoložljiva denarna
sredstva in kratkoročne finančne naložbe. Vrednost kazalnika je bila v letu 2010 več kot štiri,
letos pa več kot pet.
Kpk – (Likvidna sredstva in kratkoročne terjatve / Kratkoročne obveznosti) –ta kazalnik je
eden tistih, ki najbolje meri plačilno sposobnost zavoda, saj vsebuje sredstva, ki se najhitreje
pretvorijo v denarno obliko. Vključuje denarna sredstva, kratkoročne naložbe in terjatve, ne
pa zalog. Dosežena vrednost je 6,5 in je višja kot lani.
Kkk – (Kratkoročna sredstva / Kratkoročne obveznosti) – kazalnik prikazuje razmerje med
kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi v danem trenutku. Dosežena vrednost
je 6,68 kar kaže na visoko likvidnost.
Vsi trije kazalniki likvidnosti kažejo na izjemno dobro likvidnost bolnišnice.
Kkkpos – (Lastni viri / Osnovna sredstva) – Kazalnik prikazuje lastniško financiranje osnovnih
sredstev. Če je kazalnik večji kot 1, pomeni, da se z lastnimi viri financirajo več kot le osnovna
sredstva. Dosežena vrednost kazalnika je 1,77.
Kkdpds – (Lastni viri + dolgoročne pasivne časovne razmejitve+ dolgoročne rezervacije +
dolgoročne obveznosti / Dolgoročna sredstva) – Ta kazalnik je kazalnik dolgoročnega
financiranja dolgoročnih sredstev. Če je kazalnik večji od 1, pomeni, da so z dolgoročnimi viri
financirana tudi kratkoročna sredstva. Kazalnik naj bi bil večji kot 1, saj naj bi z dolgoročnimi
viri financirali tudi del kratkoročnih sredstev.
Kkdpdsiz – Lastni viri + dolgoročne pasivne časovne razmejitve+ dolgoročne rezervacije +
dolgoročne obveznosti / Dolgoročna sredstva + zaloge). Ko je vrednost kazalnika 1 ali več
govorimo o zdravem financiranju oziroma o izpolnjevanju »zlatega bilančnega pravila«.
Dosežena vrednost kazalnika je 1,78, kar pomeni, da Psihiatrična bolnišnica Idrija tako, kot v
preteklih letih tudi v letu 2012 izpolnjuje zlato bilančno pravilo.
53
4.3. MATERIALNI KAPITAL BOLNIŠNICE
a) Objekti in oprema – pogoji za zdravljenje in delo
Marginalizacija in tem tudi stigmatizacija duševne bolezni in psihiatrične stroke sta se v letih
pred osamosvojitvijo Slovenije več kot očitno kazali tudi v neprimernih pogojih, v katerih so
takrat delovale psihiatrične bolnišnice (gradovi, ubožnice, kasarne). Odsotnost sredstev za
investicijsko vzdrževanje in investicije je zaostajanje psihiatričnih bolnišnic za pogoji
somatskih bolnišnic le še povečala. Amortizacija je bila v ceni zdravstvene storitve končno
izenačena šele leta 1994, tega leta pa so bila prvič v zgodovini slovenske psihiatrije na
razpolago tudi investicijska sredstva, ki so bile v celoti namenjene Psihiatrični bolnišnici
Idrija, saj je imela edina pripravljene ustrezne investicijske projekte.
Leta 1990 je bila Psihiatrična bolnišnica Idrija v najbolj nezavidljivem položaju med vsemi
psihiatričnimi bolnišnicami. Razpoznavni znaki delovnih in bivalnih pogojev so bili popolnoma
dotrajane instalacije, dolgi zlovešči hodniki, iztrošena oprema, mreže na oknih, mrežnice v
sobah, v kuhinji se je kurilo še s premogom in drvmi. Amortizacija, nižja kot v domovih za
starostnike, ni zadoščala niti za najnujnejša popravila. S podržavljanjem bolnišnice in s
sprejetjem Zakona o investicijah v zdravstvu je bila edina alternativa ukinitvi bolnišnice njena
celovita in čimprejšnja prenova. Projekti za vse tri objekte predstavljajo zaključeno celoto in
upoštevajo programe dolgoročnega razvoja bolnišnice, analizo učinkovitosti investicij, ki je
pred novogradnjo postavila rekonstrukcijo objektov, izhajajo pa tudi iz sodobnih trendov
zdravljenja oseb s težavami v duševnem zdravju, ki pomenijo zmanjševanje obsega
hospitalnega zdravljenja in s pestrostjo ponudbe vsakemu posamezniku oblikujejo osnovo za
nadaljevanje psihosocialne rehabilitacije v bivalnem in delovnem okolju.
Bolnišnične stavbe (poslovno stanovanjski objekt z biokemičnim laboratorijem, lekarno,
recepcijo, kotlovnico, psihiatričnim dispanzerjem in 21 stanovanjskimi enotami – od tega 17
v zasebni lasti – oba hospitalna objekta s posteljnimi kapacitetami 200 postelj dnevne
zasedenosti, ambulantami, timskimi prostori, čajnimi kuhinjami in jedilnicami za paciente, ki
so nepokretni, oziroma imajo omejeno gibanje, prostori za terapijo in pripadajočimi
sanitarijami, funkcionalni objekt s kletjo, kuhinjo, jedilnicami za paciente in osebje,
aktivacijsko terapijo, prostori za dnevni hospital, učno bazo in upravnimi prostori, pomožne
stavbe – delavnice, trafo postaja itd.) stojijo na 3.552 m2 površine, 3.057 m2 zavzema urejen
in negovan park znotraj objektov, 92.259 m2 pa je njiv, gozdov ali travnikov okrog bolnišnice.
Obnovljene stavbne površine v m2:
Leto
Stavba oziroma del stavbe
1994
Stavba S
1994
Transformatorska postaja
1996
Bolnišnična lekarna
1997
Stavba L
2002
Kotlovnica
2006
Centralna kuhinja
2007
Streha na stavbi A
2009
Streha na poslovno-stanovanjski stavbi
2010
Stavba A
2010
Biokemični laboratorij
2011
Psihiatrični dispanzer
54
Površina
3.608
25
102
2.341
110
450
900
1.443
2.483
200
367
V letih od 1994 do 2012 smo v bolnišnici obnovili 9.694 m2 ali 95,3% vseh površin, ki so
namenjene izključno zdravstveni dejavnosti. Bolniških sob je 2.176 m2 ali 22% vseh površin,
neposredno zdravstveni dejavnosti (brez kotlovnice, trafo postaje, strojnice, dvigal, kuhinje,
upravnih prostorov, jedilnic in recepcije) je namenjenih 8.241 m2 površin ali 85% vseh
prenovljenih površin.
Neadaptiranih površin je skupaj 476 m2 ali 4,7% vseh površin. V skladu z dologoročnim
načrtom investicijskega vzdrževanja bo bolnišnica v naslednjih letih pristopila še k:
1. rekonstrukciji pomožnega objekta E, v katerem se danes nahajajo prostori vzdrževalnotehnične službe, perilnega inventarja in skladišča (476 m2),
2. gradnji sodobnega ekološkega otoka z garažami za službena vozila (60 m2),
3. ureditvi kanalizacijskega omrežja bolnišnice v ločenem sistemu,
4. ureditvi širše okolice bolnišnice (ureditev podpornih ograj, odstranitev nekdanjega
bunkerja, ureditev parkirišč za zaposlene ),
5. zamenjavi salonitne strešne kritine na objektih S in L,
6. zamenjavi kovinske strehe na pomožnem objektu centralne kuhinje,
7. ureditvi fasade na poslovno-stanovanjskem objektu.
Tabela št. 16: Struktura investicij v bolnišnici v obdobju 1994 – 2012
Leto
Država
PB Idrija
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2006
(delež v %)
56
0
0
0
0
0
0
0
21,0
(delež v %)
44
100
100
100
100
100
100
100
79
Skupaj SIT
valor. SIT
EUR
2007
Skupaj
vrednost
EUR
Opis investicije
Popolna prenova bolniškega objekta s 115 posteljami
Projekti
Popolna prenova bolnišnične lekarne
Popolna prenova bolniškega oddelka s 109 posteljami
Ureditev dispanzerja v mestu Idrija
Ureditev dispanzerja v mestu Idrija
Skupna jedilnica za paciente
Popolna obnova 30 let stare kotlovnice
Popolna prenova bolnišnične kuhinje, projekti, nadzor
1.017.846 SIIT
1.669.127 SIT
7.355 EUR
0
2009
2010
2011
Celotna vrednost
investicije
(v tisoč SIT oz. tisoč EUR)
318.247
8.696
52.743
370.166
11.058
6.270
17.555
44.104
189.007
100
300
100
Zamenjava strešne kritine na objektu A
Popolna prenova funkcionalnega objekta A
- projekti, projektni nadzor
- gradbena investicijska dela in nadzor
- oprema (tudi oprema za laboratorij)
- prenova biokemičnega laboratorija
- prenova psihiatričnega dispanzerja
100
100
0
0
100
100
114
1.188
372
100
200
2.950
6.679
9.629
Vir: Dokumentacija PBI
55
V zadnjih šestnajstih letih je bolnišnica v prenovo vložila skupaj z ustanoviteljico sredstva v
višini 118% celoletnega bolnišničnega proračuna, pri čemer je delež države 30,6%, če tudi
združeno amortizacijo upoštevamo kot njen prispevek, 69,4% sredstev pa je prispevala
bolnišnica sama.
b) Informacijska tehnologija
1. Splošno o aktivnostih na področju razvoja informacijske tehnologije v letu 2012
V letu 2012 na področju informatike ni bilo večjih sprememb. Zamenjan je bil antivirusni
program Sofos z novim F-secure, ki informacijskemu sistemu bolnišnice nudi boljšo in
kvalitetnejšo zaščito.
V službi za kadre in organizacijo je bil za namene učinkovitejšega spremljanja vhodne in
izhodne pošte nameščen program podjetja Naturalis, ki omogoča elektronsko vodenje knjige
prejete in odposlane pošte ter arhiviranje dokumentacije skladno s sprejetim Klasifikacijskim
načrtom bolnišnice in pravili arhivske stroke.
Bolnišnica je za namene izboljšanja kvalitete in odzivnosti spremljanja rezultatov analiz na
odvzete vzorce, ki jih delavci zdravstvene nege v bolnišnici odvzamejo pacientom v skladu s
programom obvladovanja bolnišničnih okužb, odgovornima osebama za to področje,
omogočila neposredeno elektronsko povezavo do rezultatov pristojnega mikrobiološkega
laboratorija iz Ljubljane, kamor se na pregled pošiljajo laboratorijski vzorci. Rezultati analiz
laboratorija oz. izvidi so tako dostopni zdravnikom vsaj dan prej, kar pomeni tudi boljšo
možnost za hitrejše ukrepanje.
V letu 2012 nam je ob veliki prizadevnosti delavk in delavcev zdravstvene nege uspelo
združiti posamene obrazce zdravstvene nege v enoten sistem znotraj bolnišnice. Sestavili
smo seznam vseh obrazcev v uporabi, jih logično porazdelili po podskupinah glede na namen
uporabe, jim dodali smiselne nazive in jih oštevilčili. Nekaj obrazcev nam je uspelo tudi
združiti, da bi na tak način zmanjšali pisanje oz. prepisovanje na najmanjšo možno mero. Na
vseh bolnišničnih oddelkih in v prostorih zdravstvene administracije se sedaj nahajajo
zbirniki obrazcev, ki so uporabnikom na voljo, kadar jih potrebujejo. Namen vzpostavitve
enotnega sistema zdravstvene negovalne dokumentacije je tudi kasnejše sistematsko
arhiviranje le-te, saj je tudi prvi pogoj za učinkovito iskanje določenega dokumenta, ko in če
se bo pojavila potreba po tem.
2. Informacijski sistem bolnišnice
Upravljanje z informacijskim sistemom v bolnišnici je podprto s sodobno informacijsko
tehnologijo. Osnova je računalniška mreža, ki deluje na 100Mb, in preko optičnih in bakrenih
kablov dostopa v vse prostore v bolnišnici, v katerih se odvijajo zdravstvene, poslovne in
druge aktivnosti.
a) Nekaj osnovnih tehničnih podatkov:
Delovanje mrežnega informacijskega sistema podpira:
- datotečni mrežni strežnik (P-IV 3000 XEON),
56
- operacijski sistem MS WINDOWS SERVER 2008,
- programska oprema MS SMALL BUSINESS SERVER,
- MS SQL baza podatkov,
- intranetni in poštni mrežni strežnik z operacijskim sistemom WINDOWS 2000 in
- ORACLE baza podatkov.
Navedena tehnologija, z izjemo intranetnega in poštnega strežnika, ki je iz l. 2000 in ORACLE
baze podatkov, ki je iz l. 2005, je bila nabavljena v oktobru 2004. Konec leta 2006 je bila z
Ministrstvom za zdravje podpisana pogodba o prenosu opreme v uporabo in upravljanje, ki
se je nanašala na dva strežnika (IBM xSeries Server x346) in dva sistema za neprekinjeno
napajanje UPS (Enterprise 2000 VA). Strežnika sta bila dana v uporabo v letu 2007, potem ko
so bili pripravljeni večji prostori za njihovo ustrezno namestitev. Na enem od strežnikov
tečejo poslovni, na drugem pa medicinski programi. Konec leta 2011 je bil nameščen nov
strežnik. En UPS sistem je že nameščen v laboratoriju naše bolnišnice, drugi skrbi za
neprekinjeno napajanje novih strežnikov. V letu 2009 je bil nameščen tudi strežnik, na
katerem se shranjujejo informacije o sledenju vpogledov v osebne podatke pacientov –
zahteva informacijske pooblaščenke.
Drugi podatki o IS na dan 31.12. :
- Število delovnih postaj na mreži
- Število delovnih postaj z dostopom na internet
- Število e-naslovov
2008 2009 2010 2011 2012
69 73 80 94
99
69 73 80 94
99
86 86 92 98
111
111
b) Varnost:
a. Varovanje podatkov pred izgubo zaradi okvar se zagotavlja s sprotnim zapisom vseh
podatkov na strežniku na 2 trda diska (zrcaljenje) in dnevnim kopiranjem (arhiviranjem) vseh
podatkov na lokalni disk za 24 ur. Za dodatno povečanje varnosti smo v letu 2005 v sistem
vključili stremer (napravo za zapis podatkov na specialne kasete), s katero se dnevno
arhivirajo vsi podatki za dobo 7 dni.
b. Varovanje podatkov pred računalniškimi virusi zagotavljamo z licenčnim antivirusnim
programom F-Secure, ki se posodablja vsaki 2 uri, ves promet z elektronsko pošto pa poteka
preko VARNE POŠTE AMIS.NET, kjer se antivirusni programi posodabljajo dnevno.
c. Varnost pred vdorom od zunaj se zagotavlja s požarnim zidom na routerju. Ministrstvo za
zdravje je doniralo nov router v letu 2008, ki dodatno prispeva k varnemu delovanju sistema,
kar je še posebej pomembno zaradi prehoda na nov način delovanja zdravstvenega sistema –
branje medicinskih podatkov direktno s strežnikov, ki so nameščeni pri zdravstvenih
zavarovalnicah (t.i. ON-LINE) in deluje tudi v naši bolnišnici.
d. Subjektivno varnost podatkov pred izgubo ali zlorabo podatkov pa zagotavljajo tudi vsi
zaposleni uporabniki z zaklepanjem delovnih postaj z osebnim gesli, z rednim poganjanjem
antivirusnih programov ter drugih programov za čiščenje spyware-a in s spoštovanjem
navodil, ki urejajo način uporabe interneta in elektronske pošte ter pravilnikov, ki urejajo
področje varovanja podatkov in pisarniškega poslovanja.
e. Sistemsko varnost informacijskega sistema se v osnovi zagotavlja z nabavo kvalitetne
strojne opreme po standardih Microsofta (MS) in z izključno uporabo licenčnih programov in
orodij.
57
f. Vzdrževanje in pomoč pri načrtovanju razvoja informacijskega sistema zagotavlja
specializiran pogodbeni partner.
c) Delovne postaje
Na mrežo se prijavlja 5 delovnih postaj več kot preteklo leto (skupaj 94 stacionarnih
računalnikov in 5 prenosnikov). Operacijski sistemi na delovnih postajah so pretežni del
WINDOWS XP, na novih pa WINDOWS 7. Poleg strokovnih programskih paketov (BIRPIS,
LIRPIS, laboratorijski informacijski sistem, računovodski programi) so na delovnih postajah
nameščena programskima orodja MS OFFICE, na 24 novih računalnikih je nameščen MS
OFFICE 2010. Vsa našteta oprema je licenčna. Na internet (preko ADSL) dostopajo vse
delovne postaje na mreži, elektronski naslov pa ima 106 zaposlenih.
d) Delovanje sistema
Informacijski sistem je v letu 2012 deloval večinoma brez večjih težav in je v celoti izpolnjeval
zahteve tako notranjih kot zunanjih uporabnikov. Nekajkrat so se pojavile težave pri
povezovanju oddaljenih ambulant so strežnika, vendar so bile le-te po intervenciji hitro
odpravljene. Tudi ON-LINE način pridobivanja podatkov o zavarovanjih pacientov s
strežnikov posameznih zavarovalnic poteka zadovoljivo.
e) Novosti v sistemu
V letu 2012 je bil nameščen nov antivirusni program podjetja F-secure. V Izoli je bila odprta
nova psihiatrična ambulanta in preko oddaljenega dostopa je bil omogočen dostop do
strežnika v P Idrija in s tem do programa BIRPIS21 oz. on-line povezava do strežnikov na ZZZS
in drugih zdravstvenih zavarovalnic. Kot nadgradnjo zdravstvenega informacijskega sistema
je bil naložen modul Čakalna knjiga za vpisovanje novih obiskov ambulant. Veliko dopolnitev
in novih modulov je bilo kupljenih za knjigovodstvo, v kadrovski službi pa so kupili program
za prejeto in oddano pošto. Sicer pa je bilo veliko sprememb narejenih v tudi v programu
BIRPIS21, nekatere zaradi novih okrožnic MZ oz ZZZS, velik del sprememb pa je odpadel na
nov modul Izdatki, ki se je začel uporabljati s 1.1.2013.
f) Nabave strojne in programske opreme v letu 2012
Strojna oprema:
- 4 osebni računalniki
- 8 LCD monitorjev
- 1 prenosni računalnik
- 6 tiskalnikov
- 2 čitalnika KZZ
Licence:
- 5x Windows 7 Pro x64
- 5x MS OFFICE
- 105x F-secure CS
58
Prikaz št. 21: Višina sredstev, vloženih v nabavo računalniške opreme in programov 20052012
Vložena sredstva razvoj informacijskega sistema v EUR
35.000
32.753
30.000
23.500
25.000
20.000
13.473
15.000
21.763
22.850
21.607
26.328
10.330
10.000
5.000
0
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Leta
Vložena sredstva v EUR
Skupna vrednost neposrednih vlaganj (brez vzdrževanja in drugih stroškov) v informacijski
sistem v letu 2012 je znašala 26.328,19 EUR. Večji del stroškov je povezan z nadgradnjo
informacijskega sistema bolnišnice zaradi projekta »Izdatki«. Gre za največjo spremembo v
načinu poročanja ZZZS-ju v zadnjih letih, ki se uporablja od 1.1.2013 dalje. Bolnišnica je bila
namreč s tem datumom dolžna omogočiti poročanje na način, kot ga predpisuje vsebina
projekta »Izdatki zdravstvenih storitev«, ki ga vodi in usklajuje ZZZS.
c) Informacijski-dokumentacijski sistem v bolnišnici
1. Arhiv
V letu 2012 smo še naprej v skladu z dogovorom z Zgodovinskim arhivom Ljubljana – enoto
Idrija odbirali dokumentarno gradivo, ki ga je po Zakonu o arhivski dejavnosti potrebno
oddati v nadaljnjo hrambo Zgodovinskemu arhivu Slovenije. V decembru 2011 smo
Zgodovinskemu arhivu Ljubljana – enoti Idrija – predali dokumentarno gradivo, ki je obsegalo
dokumentacijo od leta 1957 do 1974, skupaj 69 arhivskih škatel. V letu 2012 smo z
odbiranjem dokumentarnega gradiva nadaljevali. Trenutno na odbor in predajo
Zgodovinskemu arhivu Ljubljana – enoti Idrija čaka še tretjina dokumentarnega gradiva.
Načrtujemo, da bomo v letu 2013 v varstvo in hrambo pristojnemu arhivu predali celotno
dokumentarno gradivo, ki je v bolnišnici nastajalo v obdobju od ustanovitve do leta 1990,
razen zdravstvene dokumentacije, ki jo bo bolnišnica še naprej hranila v svojem arhivu.
V letu 2012 smo v bolnišnici vzpostavili klasifikacijski načrt za hranjenje, odbiranje in
uničevanje dokumentacije, pri čemer smo upoštevali tudi smernice, ki jih v zvezi z
medicinsko dokumentacijo postavilo Ministrstvo za zdravje. Klasifikacijski načrt je na enem
mestu podrobneje uredil področje klasificiranja prejetega in oddanega gradiva ter poenotil
dokumentacijo, ki nastaja v bolnišnici. Klasifikacijski načrt je tudi elektronsko podprt s
programom podjetja Naturalis.
59
2. Knjižnica
V letu 2012 je v strokovni knjižnici bolnišnice potekalo le rednega vpisovanja novih knjig in
redne izposoje, predvsem za potrebe izdelave različnih seminarskih nalog in diplom.
d) Ravnanje z odpadki
V mesecu decembru 2011 je stopila v veljavo Uredba o odpadkih, ki je vzpostavila obveznost
ločenega zbiranja odpadkov. V naši bolnišnici smo z ločenim zbiranjem odpadkov pričeli
junija 2011. V naslednjem grafu je prikazana statistika za pretekla leta. V letu 2012 je bilo
oddanih za nekaj več kot 10 ton manj mešanih komunalnih odpadkov kot leto poprej. Če
primerjamo podatke z letom 2009, opazimo, da se je količina zbranih mešanih komunalnih
odpadkov v obdobju štirih let močno znižala, in sicer za skoraj 70 ton, kar predstavlja kar 64%
padec, posledično pa so se seveda povečale količine zbranih odpadkov kot so embalaža,
papir in steklo. Tako smo samo v letu oddali za skoraj 15 ton papirja (lani 10 ton), 16 ton
embalaže (lani 10 ton) in približno 700 kg odpadnega stekla.
Prikaz št. 22: Količina ločeno zbranih odpadkov po kategorijah
LOČENO ZBRANI ODPADKI
G
K
120000
110000
100000
90000
80000
70000
60000
50000
40000
30000
20000
10000
0
2009
2010
2011
2012
LETO
mešani
papir
emba laža
steklo
V letu 2011 smo v bolnišnici s ciljem znižati komunalne stroške uvedli obvezno zbiranje in
oddajo odpadne embalaže čistil. Tudi tukaj se nam količina brezplačno oddane embalaže
povečuje. Odpadna embalaža se zbira v posebnem prostoru ločeno po dobaviteljih in se tako
tudi brezplačno oddaja nazaj dobaviteljem. V letu 2012 smo tako oddali cca. 16 m3 odpadne
plastične embalaže (5 m3 več kot lani).
60
Prikaz št. 23: Količina zbrane odpadne PVC embalaže
ODPADNA PVC EMBALAŽA (ČISTILA)
18
16
14
12
3
m
10
Series1
8
6
4
2
0
2008,5 2009
2009,5 2010 2010,5 2011
2011,5 2012 2012,5
LETO
Zbrane količine drugih odpadkov, ki nastajajo v bolnišnici prikazujejo naslednje tabele:
Prikaz št. 24: Količina zbranih in oddanih organskih odpadkov
ORGANSKI ODPADKI
1400
1200
1000
I
D
O
S
800
Series1
600
400
200
0
2002
2004
2006
2008
LETO
61
2010
2012
2014
Prikaz št. 25: Količina zbranega in oddanega jedilnega olja
ODPADNO JEDILNO OLJE
700
600
500
I
R
T
I
L
400
Series1
300
200
100
0
2002
2004
2006
2008
2010
2012
2014
LETO
Prikaz št. 26: Količina ostalih odpadkov
OSTALI ODPADKI
3500
3000
2500
G 2000
K 1500
1000
500
0
a
ž
la
a
b
m
e
a
n
e
s
e
l
e
n
t
n
e
cs
e
r
o
u
lf
zi
k
d
a
p
d
o
,i
v
e
c
m
ro
b
e
r
s
im
vi
ž
n
i
e
ji
r
te
a
b
ij
r
to
la
u
m
u
k
a
a
k
s
n
o
rt
k
e
l
e
,
vt
(
a
m
e
r
p
o
)
…
,i
ik
ln
a
n
u
č
a
r
i
k
a
d
p
d
o
a je
zi n
a
n
r irt
e s
o
m
ri p
p m
e o
n k
ik
d
a
p
d
o
i
n
v
o
s
o
k
e) Statistični pregled stanja na področju informacij javnega značaja za leto 2012
V letu 2012 na odgovorne osebe za posredovanje informacij javnega značaja s strani zunanjih
uporabnikov ni bilo posredovanih ali naslovljenih zahtev za dostop do informacij javnega
značaja, ki jih bolnišnica vodi in upravlja v svojih zbirkah podatkov. Zahteve pacientov
oziroma tretjih oseb po vpogledu v medicinsko dokumentacijo ali posamezne dele te
62
dokumentacije se skladno z internimi predpisi vodijo ločeno pri predstojniku bolnišnice, ki
tudi odloča o utemeljenosti in dopustnosti takšnega vpogleda.
4.4. MORALNI KAPITAL BOLNIŠNICE
a) Kazalniki kakovosti
Merjenje rezultatov dela v bolnišnici je nujno za njihovo vrednotenje, saj omogoča
prepoznavanje dobrih praks in priložnosti za izboljšave. Z meritvami lahko spremljamo tudi
učinkovitost ukrepov, namenjenih doseganju boljših rezultatov. V bolnišnici spremljamo tako
obvezne kot nekatere neobvezne kazalnike kakovosti.
Tabela št. 17: Kazalniki kakovosti za leta 2008, 2009, 2010, 2011 in 2012
LETO
LETO
LETO
LETO
2008
2009
2010
2011
Kazalnik 1: Število padcev s postelje
na 1000 oskrbnih dni
- število padcev s postelje
- število oskrbnih dni
Kazalnik 2: Število vseh padcev na
1000 oskrbnih dni
- število vseh padcev
- število oskrbnih dni
Kazalnik 3: Število razjed zaradi
pritiska na 1000 hospitalizacij
- Skupaj število razjed
- od tega število razjed
pridobljenih v bolnišnici
- od tega število razjed
ugotovljenih ob sprejemu
- Število vseh hospitaliziranih
bolnikov
Kazalnik 4: čakanje na odpust –
neakutna obravnava
- Število bolnikov, ki so
podaljšali hospitalizacijo
zaradi čakanja (%
hospitaliziranih pacientov)
- število dni čakanja na odpust
- razpon števila čakalnih dni
- povprečje dni čakanja
Kazalnik
5:
Število
ponovnih
sprejemov / odstotek
- število ponovnih sprejemov
- število odpuščenih bolnikov
Kazalnik 6: Bolnišnične okužbe
- Ali je vpeljan reden odvzem
nadzornih kužnin
LETO
2012
0,155
0,396
0,606
0,4
0,284
10
64.255
24
60.579
40
65.902
27
63.625
18
63.300
0,62
0,792
1,06
1,1
1,263
40
64.255
48
60.579
70
65.902
70
63.625
80
63.300
16,9 (6,8)
7,3 (2,2)
9,0 (4,2)
7,9 (4,2)
8,3 (3)
21
12
13
4
15
7
13
7
13
3
9
9
8
6
10
1.767
1.772
1.657
1.646
1.648
30 (1,69%)
38 (2,37)
48 (3,05%)
34 (2,1)
44(2,67%)
3.688
10 - 365
122,93
2.832
15 – 317
74,53
3.074
7 – 326
64,04
2.094
2 – 274
61,6
2.221
7-341
50,48
1,47
2,62
2,42
1,94
2,95%
24
1.627
42
1.605
36
1.577
31
1.597
48
1.626
Da
Da
Da
Da
Da
63
za odkrivanje MRSA
- Število vseh hospitaliziranih
Bolnikov
- Število bolnikov, pri katerih
so bile odvzete nadzorne
kužnine
- Število vseh bolnikov,
koloniziranih z MRSA
1.767
1.772
1.657
1.646
1.648
7,07%
10,65%
24,5%
29%
15,9%
0
3 (ob
sprejemu)
9
(0,5%)
13
(0,8%)
8
(0,48%)
Zaradi stalnega izboljševanja kakovosti zdravstvenih storitev kazalniki kakovosti kažejo:
° na bistveno znižanje števila padcev s postelje, na kar je pomembno vplivala tudi
zamenjava običajnih bolniških postelj z negovalnimi posteljami na gerontopsihiatričnem
oddelku ter oddelku za podaljšano zdravljenje. Slednje so narekovale predvsem
strokovne usmeritve in rezultati kazalnika iz preteklih let, ki so kazali na porast deleža
sprejetih pacientov, starih nad 65 let, ter dejstva, da je vse več pacientov, ki niso le hudo
duševno bolni, ampak imajo tudi somatske bolezni, vse več pacientov pa prihaja iz vse
težjih socialnih razmer;
° na obvladovanje števila razjed zaradi pritiska na ravni iz preteklih dveh let. Kar je
najpomembnejše je bistveno zmanjšanje števila razjed, ki nastanejo v bolnišnici, kar kaže
na visoko usposobljenost in strokovnost delavcev zdravstvene nege v bolnišnici.
Zaskrbljujoče pa je dejstvo, ki kaže na porast števila razjed, ki jih ugotovimo pri sprejemu
pacientov v bolnišnico, kar kaže na nezadostno oz. pomanjkljivo obravnavo premeščenih
pacientov v nekaterih socialno-varstvenih zavodih in bolnišnicah;
° na zmanjšanje števila sprejetih pacientov, ki jim je bila ob sprejemu odkrita MRSA, pri
čemer je treba poudariti, da je zmanjšanje posledica sprejema strokovnih usmeritev, ki
določajo pogoje in način spremljanja bolnišničnih okužb;
° na ponovno zvišanje števila (deleža) bolnikov, ki čakajo na odpust iz bolnišnice in na
povečanje števila dni čakanja, kar kaže na ponovno zmanjšanje sprejemljivosti okolja za
vključevanje hospitaliziranih pacientov po končani hospitalizaciji, kar je tudi odraz
slabšanja socialnega in ekonomskega položaja posameznikov;
° na nižanje števila nenačrtovanih ponovnih sprejemov v roku 7 dni po odpustu. Glede
na primerjalni podatek iz leta 2011, ko je bilo odpuščenih 1597 pacientov in pacientk,
nenačrtovanih ponovnih sprejemov v roku 7 dni po predhodnem odpustu pa je bilo 31,
kar je znašalo 1,94 %, je letošnji kazalnik slabši kot v lanskem letu. Delež odpuščenih
pacientov in pacientk, ki so bili odpuščeni s komorbidno motnjo, se je v letošnjem letu
povzpel na 68,75 %, v lanskem letu pa je znašal le 41,9 %. Iz zbranih podatkov je
razvidno, da sprejemamo vedno več zahtevnih pacientov in pacientk. Ob intenzivnejšem
sodelovanju s "ključnimi" osebami oz. institucijami na terenu, kot so osebni zdravnik,
patronažna služba, dispanzerski psihiater, skrbniki, koordinatorji, družinski člani, bi
dosegli boljšo "reintegracijo" v okolje, kjer pacient živi.
64
b) Zadovoljstvo pacientov
Od leta 2004 s pomočjo anketnega vprašalnika spremljamo zadovoljstvo pacientov in
pacientk, ki so hospitalizirani v bolnišnici. Bolniki so ob zaključku obravnave naprošeni, naj na
5-stopenjski lestvici (1 – sploh nisem zadovoljen, 5 – sem v celoti zadovoljen) ocenijo stopnjo
zadovoljstva s posameznimi dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto bivanja v bolnišnici. V letu 2012
je bilo ustrezno izpolnjenih in v analizo vključenih 175 vprašalnikov.
Tako kot v preteklih letih tudi letošnja celokupna povprečna ocena kaže, da so bolniki v veliki
meri zadovoljni z obravnavo (M=4,35, SD=0,86). Povprečne ocene posameznih dejavnikov, ki
prispevajo k zadovoljstvu (glej tabelo), so v primerjavi z letom 2011 sicer minimalno nižje.
Razporeditev rezultatov od najvišjih do najnižjih pokaže, da ostajajo na prvih mestih isti
dejavniki kot v preteklih letih: zadovoljstvo glede možnosti stikov s svojci ali drugimi bližnjimi
osebami, zadovoljstvo z odnosom in dostopnostjo medicinskega osebja ter zadovoljstvo z
bivalnimi in higienskimi razmerami. Tradicionalno pa ostajajo najnižje ocenjene
nezdravstvene usluge ter prehrana, s tem da pri slednji v zadnjih treh letih opažamo trend
dvigovanja povprečne ocene.
Tabela št. 18: Prikaz ocene zadovoljstva s posameznim dejavnikom
POSTAVKE
Dostopnost obravnave
Prvi, začetni stik ob sprejemu
Odnos medicinskega osebja
Odnos nemedicinskega osebja
Dostopnost stika z medicinskim
osebjem
Možnost različnih oblik obravnave
Možnost stika s svojci in drugimi
pomembnimi osebami
Spoštovanje zasebnosti in diskretnosti
Obveščenost o pravicah, dolžnostih,
možnosti pripomb
Bivalni pogoji
Skrb za higienske razmere
Prehrana
Druge nezdravstvene usluge (kiosk,
telefon, frizer,…)
SKUPNA OCENA
2005
4,1
4,1
4,5
4,2
4,4
2006
4,22
4,21
4,48
4,16
4,40
2007
4,19
4,25
4,50
4,32
4,43
2008
4,28
4,26
4,39
4,61
4,52
2009
4,23
4,25
4,53
4,35
4,47
2010
4,18
4,20
4,47
4,30
4,43
2011
4,35
4,37
4,53
4,36
4,54
2012
4,27
4,32
4,57
4,33
4,53
4,2
4,4
4,20
4,61
4,20
4,48
4,29
4,63
4,25
4,53
4,18
4,50
4,35
4,63
4,29
4,52
4,3
4,1
4,32
4,15
4,34
4,17
4,46
4,36
4,31
4,27
4,32
4,17
4,39
4,28
4,36
4,24
4,4
4,5
4,0
3,9
4,50
4,50
4,00
3,90
4,52
4,50
4,11
3,93
4,61
4,54
4,01
4,02
4,46
4,53
4,09
4,05
4,47
4,51
4,20
3,96
4,54
4,56
4,26
4,07
4.52
4,52
4,08
4,03
4,3
4,28
4,3
4,38 4,33
4,3
4,40 4,35
Vir: Kazalniki stopnje zadovoljstva PBI, 2012
c) Akreditacija bolnišnice
Psihiatrična bolnišnica je v skladu s Nacionalno strategijo za kakovost in varnost v zdravstvu,
ki jo je izdalo Ministrstvo za zdravje za obdobje 2010 do 2015, Modelom vzpostavitve
sistema akreditacije zdravstveni ustanov v Sloveniji, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje,
ter Področnim dogovorom med bolnišnicami, ZZZS in ministrstvom za leto 2012 v mesecu
aprilu 2012 pristopila k pripravam na mednarodno akreditacijsko presojo po standardu
NIAHO. Akreditacijska presoja je v bolnišnici potekala 12. in 13. junija 2012.
65
Namen mednarodne akreditacije DNV je vzpodbujati razvoj in stalne izboljšave na področju
kakovosti zdravstvene oskrbe ter varnosti bolnikov v bolnišnicah. Zahteve standarda
mednarodne akreditacije DNV za bolnišnice temeljijo na standardih, ki jih uporablja DNV v
ZDA in so jih sprejeli državni centri za zdravstveno oskrbo in zdravstveno pomoč (CMS Centers for Medicare and Medicaid) v ZDA. Mednarodni standardi so prilagojeni in jih lahko
uporablja katera koli bolnišnica, ne glede na kraj, ali nacionalne predpise. V okviru presoje za
akreditacijo so presojevalci DNV v naši bolnišnici presojali izpolnjevanje 20 kriterijev od 27
(npr. kriteriji kot so vodenje, upravljanje in hramba zdravstvene dokumentacije, vodenje in
upravljanje kliničnega okolja, zagotavljanje pravic pacientov, obvladovanje in preprečevanje
bolnišničnih okužb, sistem upravljanja in predpisovanja zdravil, sistem načrtovanja odpusta z
zdravljenja, delovanje izvenhospitalnih enot, sistem upravljanja kakovosti na vseh nivojih,
sistem upravljanja s tveganji, sistem upravljanja s kadri, varnost in urejenost fizičnega okolja,
itd.). V okviru presoje je bilo v naši bolnišnici ugotovljeno večje neskladje s standardi samo
pri dveh kriterijih od skupno dvajsetih, ter devet manjših pomanjkljivosti. Vsa neskladje je
bolnišnica kasneje v skladu z načrtom korektivnih ukrepov odpravila, kar je bil tudi pogoj za
pridobitev akreditacije. V skladu s smernicami DNV za akreditacijo bolnišnic, bolnišnica ne
izpolnjuje pogojev, če je bilo v bolnišnici med presojo za akreditacijo ugotovljenih več kot 10
večjih oziroma več kot 20 manjših pomanjkljivosti, oziroma če neskladij v določenem roku ne
odpravi.
Razlog za kaj se je bolnišnica odločila in pristopila k postopku mednarodne akreditacije, je v
prvi vrsti nadgraditev obstoječega sistema kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave ter
izboljšanje učinkovitosti in kvalitete našega dela. Podelitev akreditacijske listine je odraz
tega, da bolnišnica pacientom v času njihovega zdravljenja zagotavlja prijazno, varno in
urejeno okolje ter zdravstveno oskrbo, ki temelji na mednarodno uveljavljenih standardih
kakovosti, sodobni klinični praksi in drugih strokovnih usmeritvah. Psihiatrična bolnišnica
Idrija je v preteklosti že večkrat dokazala, da zna in zmore igrati in ohranjati vodilno razvojno
vlogo na številnih področjih, tudi v kakovosti. Podelitev akreditacije je seveda prvi korak na
poti, da osebam, ki zaradi duševne bolezni potrebujejo pomoč v bolnišnici, v ambulantah ter
službah za duševno zdravje v skupnosti, v prihodnosti zagotovimo še bolj varno in
kakovostno oskrbo. Pridobitev akreditacije za bolnišnico namreč predstavlja dolgoročno
zavezo, da obstoječi sistem zagotavljanja kakovosti zdravstvene obravnave v prihodnosti
nenehno nadgrajuje in dopolnjuje
Naš cilj je, da v naslednjih letih še izboljšamo sledljivost terapevtske obravnave, odpravimo
morebitna tveganja ter izboljšamo procese dela na bolniških oddelkih. Pridobitev
akreditacije je tudi dodatna vzpodbuda, da kot bolnišnica še naprej sledimo razvoju doktrine
sodobnega psihiatričnega zdravljenja in celostne obravnave duševnih bolezni, ki bo
omogočala uvajanje novih metod in oblik dela z duševno bolnimi in postopen prehod v
dnevne oblike zdravljenja, ambulantno oziroma skupnostno zdravljenje.
Mednarodna akreditacija DNV velja tri leta, za njeno ohranitev pa bo morala bolnišnica v
prihodnosti izvajati letne presoje za ugotavljanje skladnosti z zahtevami za mednarodno
akreditacijo bolnišnic DNV. Prav tako bo morala bolnišnica svoje poslovanje v naslednjih treh
letih prilagoditi zahtevam standarda vodenja sistema kakovosti ISO 9001.
66
d) Na rob Zakona o duševnem zdravju
• Sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom (v PB Idrija na intenzivni
oddelek) brez privolitve
Ugotavljamo, da so nerazumne zahteve Zakona o duševnem zdravju tudi v letu 2012
botrovale k povečanju števila sprejemov na zdravljenje brez privolitve. Zakon namreč določa,
da mora bolnišnica o sprejemu pacienta brez privolitve takoj, oziroma najkasneje v štirih
urah, obvestiti pristojno sodišče, ki izvede potrebne postopke. Zakon o nepravdnem
postopku, ki je veljal do uporabe Zakona o duševnem zdravju, je določal daljši rok 48 ur, ki je
bil za pacienta ustreznejši in prijaznejši. Sprejem na zdravljenje v bolnišnico, predvsem za
osebe, ki so na zdravljenje sprejete prvič, mora biti namreč izveden na način, da se oseba,
sprejeta na zdravljenje, v okolju zdravstvene ustanove počuti varno, ter da ima zdravstveno
osebje dovolj časa za diagnosticiranje duševne motnje ter ustrezno aplikacijo terapije,
predvsem pa za ustvarjanje pogojev za komunikacijo in zaupen odnos s pacientom. Čas štirih
ur tega ne dopušča, saj se praktično celoten postopek sprejema birokratsko koncentrira na
izpolnjevanje številnih obrazcev glede obveščanja svojcev, zastopnikov in sodišča.
Prikaz št. 27: Število hospitalizacij proti volji 2000 - 2012
Št. hospitalizacij proti volji v letih od 2000 do 2012
350
300
Št. hospitalizacij
300
250
215
200
150
100
50
285
253
141
107
79
41
72
92
109
143
82
0
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Leto
število hospitalizacij proti volji
Vir: PB Idrija
Porast števila sprejemov na zdravljenje brez privolitve je vplival tudi na dvig stroškov sodišča.
Po podatkih Okrajnega sodišča v Idriji je sodišče samo v letu 2012 za nagrade odvetnikom, ki
so sodelovali v postopkih sprejema, izplačalo 98.262,27 (lani 71.493 EUR) sredstev, za
nagrade izvedencem pa 68.128,68 (lani 71.176 EUR) sredstev. Pri tem ne smemo pozabiti
tudi na stroške dela sodišča, zlasti za delo na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, stroške
administrativnega kadra, materialnih stroškov ipd.), ki tu niso posebej zajeti.
67
• Zastopniki pravic oseb s težavami v duševnem zdravju
Osebe, sprejete na zdravljenje brez privolitve, imajo v skladu z Zakonom o duševnem zdravju
pravico do zastopnika. Zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja na primeren
način osebo informira o pravicah, ki izhajajo iz zakona, daje konkretne usmeritve za
uveljavljanje pravic in predlaga možne rešitve, svetuje osebam glede uveljavljanja njihovih
pravic, ter preverja, ali se v bolnišnici ustrezno vodijo evidence o omejevanju pravic oseb oz.
uporabi posebnih varovalnih ukrepov, ter o zdravljenju s posebnimi metodami zdravljenja.
V skladu s Sklepom o imenovanju zastopnikov pravic oseb na področju deževnega zdravja, ki
ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, delo zastopnika na območju
Psihiatrične bolnišnice Idrija še vedno opravljajo 4 zastopnice: Brigita Žajdela, Sonja Rotar,
Nevenka Močnik in Lidija Kristančič. Psihiatrična bolnišnica Idrija je pogoje za delovanje
zastopnika na intenzivnih oddelkih bolnišnice ter način sodelovanja zastopnika z
zdravstvenim osebjem v bolnišnici posebej opredelila v internem Navodilu o pogojih za
delovanje zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja v Javnem zdravstvenem
zavodu Psihiatrični bolnišnici Idrija. Na tej podlagi bolnišnica posebej vodi evidenco obiskov
zastopnikov v bolnišnici, skladno z zakonom pa zagotavlja tudi poseben pisarniški prostor za
nemoteno delo zastopnika, opremljen z računalnikom, monitorjem, tiskalnikom, mizo,
stolom, telefonom ter dostopom do medmrežja. Pisarna zastopnika je tudi v letu 2012 tako
kot leto poprej samevala, saj zastopnice, ki so prihajale v bolnišnico k pacientom, pisarne
niso uporabljale.
V letu 2012 so zastopnice pravic oseb na področju duševnega zdravja v bolnišnici opravile
(73) obravnav (93 leta 2011) za 69 pacientov (52 leta 2011), od tega so 1 pacienta
obravnavale sedemnajstkrat, 1 pacienta dvanajstkrat, 1 pacienta sedemkrat, 1 pacienta
šestkrat, 1 pacienta štirikrat, 3 paciente trikrat, 22 pacientov dvakrat in 39 pacientov enkrat.
Največ obiskov v bolnišnici je opravila zastopnica Brigita Žajdela (71 obiskov), sledi Sonja
Rotar (1 obisk), Nevenka Močnik (1 obisk) ter Lidija Kristančič (0 obiskov).
68
Prikaz št. 28: Delo zastopnikov v letu 2012
Vir: PB Idrija
Bolnišnica tudi v letu 2012 s strani imenovanih zastopnic ali Ministrstva za delo, družino in
socialne zadeve, pod okrilje katerega sodi področje zastopništva, ni prejela nobenega
odzivnega poročila, sporočila ali kakršnekoli druge informacije o stanju varovanja pravic oseb
sprejetih na zdravljenje v bolnišnico.
Na pobudo vodstva bolnišnice je bil zato v letu 2012 v bolnišnici organiziran skupni sestanek
z vsemi zastopnicami, na katerem so bila izmenjana mnenja in pogledi na njihovo preteklo
delo v bolnišnici ter predstavljene okvirne ugotovitve v zvezi z varstvom pravic oseb v
oddelku pod posebnim nadzorom bolnišnice. Sestanka sta se udeležili tudi predstavnici
Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstva za zdravje. Na sestanku je bilo
posebej izpostavljeno, da v bolnišnici do kršitev ne prihaja in da zdravstveni delavci in
sodelavci v bolnišnici dosledno spoštujejo in upoštevajo etične standarde zdravstvene
obravnave oseb s težavami v duševnem zdravju ter predpise, ki določajo pravice oseb na
zdravljenju v psihiatrični bolnišnici. Posebej je bila kot primer dobre prakse izpostavljena tudi
visoka stopnja zavedanja delavcev naše bolnišnice o pomenu varovanja temeljih pravic oseb,
ki so bile sprejete na zdravljenje v bolnišnico in njihova osebna zavzetost, ki omogoča
izjemno dobro medsebojno sodelovanje, kar se posledično odraža tudi v tem, da lahko
pacienti kadarkoli in neovirano stopijo v stik z zastopnikom, kadar in če ga potrebujejo.
Bolnišnica je ob tej priložnosti zastopnice ter predstavnike resornih ministrstev ponovno
opozorila na po našem mnenju nedopustno prakso, ko zastopniki pri svojem delu posegajo v
avtonomijo zdravstvene stroke, oziroma v zaupnost terapevtskega odnosa med
zdravstvenim delavcem in pacientom. Bolnišnica bo o izsledkih svojih ugotovitev obvestila
Varuha človekovih pravic in pristojno ministrstvo.
69
5. USMERITVE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA
5.1. DOLGOROČNI CILJI BOLNIŠNICE
Dolgoročni cilji bolnišnice so opredeljeni v dokumentu Strateške usmeritve Psihiatrične
bolnišnice Idrija v mandatnem obdobju 2012 – 2015.
CILJ ŠT. 1.
Vzpostavitev celovitega sistema psihiatrične oskrbe, ki bo vključeval integracijo
zdravstvenih in socialno-varstvenih konceptov obravnave oseb s težavami v duševnem
zdravju in bo temeljil na t.i. modelu okrevanja in samozavedanju pomena varovanja in
krepitve duševnega zdravja za razvoj zdrave osebnosti in dobrega počutja posameznika
Ukrepi za dosego cilja:
•
•
•
•
•
•
•
•
uporaba najsodobnejših oblike zdravljenja duševnih bolezni,
vzpodbujanje in razvoj izobraževalno-raziskovalne dejavnost zlasti na področju
gerontopsihiatrije, psihosocialne obravnave v skupnosti, psihiatrične zdravstvene
nege itd.;
zmanjševanje fizičnega obsega hospitalne dejavnosti ter skrajševanje časa
trajanja hospitalizacij
razvoj novih vsebin, ki bodo dolgoročno nadomestile zmanjšan obseg dejavnosti
(razširitev ponudbe v dnevni oskrbi, razširitev ponudbe klinično psihološke
obravnave, uvajanje novih metod psihoterapevtskega zdravljenja, psihološkega
svetovanja in pomoči v duševnih stiskah, krepitev konziliarne službe ipd.)
oblikovanje in širitev mreže in obsega dejavnosti izvenhospitalnih služb na terenu
(zlasti psihiatričnih ambulant in ambulant kliničnega psihologa)
nadaljni razvoj programa psihiatričnega zdravljenja in oskrbe v skupnosti
razvoj dnevnih centrov za ljudi s kroničnimi oblikami duševnih bolezni
spoštovanje temeljnih načel strokovne in poslovne etike in odgovornosti ter
gradila sistem naslednjih vrednot :
□ skrb za pacienta je središče našega poslanstva
□ prizadevanje za varnost in kakovost naših storitev je temeljna naloga
vsakega izmed nas
□ medsebojna podpora in spoštovanje med zaposlenimi je ključ do
uspešnega poslovanja
70
CILJ ŠT. 2.
Ohranitev in razvoj statusa učnega zavoda
Ukrepi za dosego cilja:
• zagotavljanje kadrovskih, organizacijskih in materialnih pogojev za izvajanje
klinične prakse oz. praktičnega pouka dijakov zdravstvenih šol in študentov
visokošolskih zavodov.
• zagotavljanje ustrezne tehnične opreme za delo, ki bo omogočala trajno in
nemoteno izvajanje praktičnega usposabljanja ter ustrezno demonstracijo
teoretično pridobljenih znanj,
• strokovno izpopolnjevanje delavcev bolnišnice, da bodo lahko kot mentorji
pedagoško delo opravljali skladno z zahtevami posameznega programa oz. smeri
izobraževanja,
• zagotavljanje, da bodo programi klinične prakse oz. praktičnega pouka izvedeni v
skladu z normativi in standardi, ki veljajo v vzgojno-izobraževalni dejavnosti.
• sodelovanje pri oblikovanju vsebine dodiplomskih in podiplomskih študijskih
programov za področje duševnega zdravja,
• sodelovanje v nacionalnih in mednarodnih projektih s področja varovanja
duševnega zdravja ter projektih, financiranih s strani strukturnih in kohezijskih
skladov,
• sodelovanje pri načrtovanju, organizaciji in izvedbi drugih oblik strokovnega
usposabljanja (predavanja, seminarji, učne delavnice, ipd.) za zunanje
uporabnike,
• sodelovanje pri promociji duševnega zdravja in destigmatizaciji duševnih bolnikov
in duševnih bolezni (uvajanje t.i. dnevov odprtih vrat v bolnišnici, širitev
sodelovanja na področju preventivno-svetovalne dejavnosti, organizacija
specializiranih delavnic, priprava in izdaja informativnega gradiva, predstavitev
dejavnosti civilni javnosti ipd.),
• krepitev dejavnosti bolnišnice na področju kliničnih raziskav (oblikovanje
projektno vodenih raziskovalnih timov, udeležba pri domačih in tujih
raziskovalnih projektih, spodbujanje zaposlenih k sodelovanju v raziskovalnih
projektih, ipd.),
• razvijanje in krepitev partnerskega odnosa z vzgojo-izobraževalnimi zavodi ter
zdravstvenimi in socialno-varstvenimi ustanovami v Sloveniji in tujini.
CILJ ŠT. 3
Osebnostna in strokovna rast zaposlenih
Ukrepi za dosego cilja:
•
•
skrb za ustvarjanje prijetnega, inovativnega in izzivov polnega delovnega okolja,
vlaganje v znanje zaposlenih z usmerjanjem zaposlenih v dodiplomska in
71
•
•
•
•
•
•
•
•
podiplomska izobraževanja,
spodbujanje osebnostnega in kariernega razvoja zaposlenih za dosego še boljših
poslovnih rezultatov,
krepitev timskega pristopa k delu,
skrb za zagotavljanje in vzpostavljanje pogojev za dobro timsko komunikacijo ter
motiviranje sodelavcev za dosego zastavljenih ciljev,
krepitev spoštovanja skupnih norm, standardov in vrednot,
zagotavljanje zdravih in varnih delovnih pogojev,
preprečevanja mobinga med zaposlenimi,
spodbujanje izmenjavo strokovnih obiskov s podobnimi ustanovami v EU oz. izven
nje s ciljem strokovnega napredka in morebitnim iskanjem osebnih in poslovnih
priložnosti (npr. program mednarodne izmenjave HOPE),
krepitev organizacijske kulture.
CILJ ŠT. 4
Uvedbo celovitega sistema strokovne in poslovne kakovosti in učinkovitosti
Ukrepi za dosego cilja:
•
uvedba izboljšav v že obstoječem sistemu spremljanja kakovosti,
□ uvajanjei kliničnih poti, smernic in protokolov dela,
□ nadgradnja že pridobljenih standardov kakovosti npr. HACCP,
□ krepitev sistem notranjih strokovnih nadzorov,
□ sprejem varnostne politike na področju zagotavljanja informacijske varnosti,
□ krepitev sistema notranjega nadzora na finančno-računovodskem področju,
□ izdelava in uporaba registra tveganj,
□ nadgradnja sistema spremljanja kakovosti v bolnišnici s sistemskim pristopom do
okoljskih vidikov poslovanja in vidikov varnosti in zdravja pri delu,
□ redna izobraževanja za notranje presojevalce sistema kakovosti,
□ informiranje zaposlenih o vsebinah s področja kakovosti.
•
nadgradnja obstoječega sistema spremljanja kakovosti po standardih ISO serije
9000,
mednarodna akreditacija bolnišnice.
•
72
CILJ ŠT. 5
Investicijska vlaganja v delovne in bivalne pogoje
Ukrepi za dosego cilja:
•
•
•
•
•
•
izvedba temeljite prenove objekta E, v katerem se bodo uredili družabni prostori za
paciente in njihove svojce (ti so več kot potrebni), galerijski prostori ter prostori
namenjeni dejavnostim vzdrževalno-tehničnih služb,
izzvajanje načrta investicijskega vzdrževanja notranjosti bolnišničnih oddelkov, da
se ohrani sedanji nivo kakovosti bivanja pacientov ter delovni pogoji,
skrb za celovito ureditev okolice bolnišnice (ureditev parkirišč za zaposlene in
obiskovalce ter dovoznih poti, vzdrževanje zelenih površin, izgradnja novih površin
za aktivnosti in rekreacijo pacientov, ureditev ekološkega otoka, postavitev
informacijskih tabel itd.),
izdelava dolgoročnega načrta investicijskega vzdrževanja nepremičnin v lasti
bolnišnice ter bolnišnične opreme,
redno izvajanje vzdrževalnih del na vseh objektih bolnišnice,
zagotavljanje potrebnih sredstev za izboljšanje dobrega počutja in varnosti
pacientov ter zaposlenih.
CILJ ŠT. 6
Stabilno finančno poslovanje bolnišnice
Ukrepi za dosego cilja:
•
•
•
•
•
dolgoročno stabilno poslovanje bolnišnice
učinkovita kadrovska politika
obvladovanje stroškov materiala in storitev
dosledno izvajanje sistema notranjega revidiranja in izvajanja javnih naročil
uvedba modela upravljanja stroškov
CILJ ŠT. 7
Komuniciranje
Ukrepi za dosego cilja:
• zagotavljanje informiranosti zaposlenih in krepitev njihove pripadnosti, tako
ožjim skupinam sodelavcev v posameznem oddelku, kot tudi celotnemu kolektivu
bolnišnice,
• razvoj enotne kulture medsebojnih odnosov in delovnega okolja, ki temelji na
strokovnosti, odgovornosti ter človekoljubnem poslanstvu,
• uvajanje novih oblik komuniciranja: redni kolegiji vodstva in kolegiji oddelkov,
motivacijske delavnice, spodbujanje druženja in prostovoljnega udejstvovanja
zaposlenih izven delovnega časa
• redni letni razgovori z zaposlenimi,
• izdajanje internega elektronskega glasila,
73
• uvedba intraneta,
• merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih ter uvajanje ukrepov na
nižje ocenjenih področjih.
5.2. LETNI CILJI BOLNIŠNICE IN OCENA NJIHOVEGA DOSEGANJA
CILJ ŠT. 1
URAVNOTEŽENO POSLOVANJE BOLNIŠNICE V POGOJIH FINANČNE IN GOSPODARSKE
KRIZE
Ocena doseganja cilja:
Psihiatrična bolnišnica Idrija je v letu 2012 pogodbeno dogovorjeni program v celoti
realizirala. Skupni (celotni) prihodki PBI so se v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 zaradi
zmanjšanja cen zdravstvenih storitev zmanjšali za 2 % (za 152.460 EUR). V nasprotju s
prihodki pa so odhodki bolnišnice v letu 2012 ostali na ravni iz leta 2011. Med odhodki so
se stroški materiala in storitev povečali za 1,5 % (za 32.537 EUR), medtem ko so se ostali
odhodki (stroški dela, amortizacije in drugi stroški ter odhodki) skupaj znižali za približno
enak znesek. Ker so se prihodki PBI v letu 2012 znižali, odhodki pa so ostali na ravni iz leta
2011, se je v letu 2012 presežek prihodkov nad odhodki v primerjavi z letom 2011 zmanjšal
in znaša 225.215 EUR.
CILJ ŠT. 2
OBVLADOVANJE POSLOVNIH PROCESOV Z NOTRANJIM NADZOROM JAVNIH FINANC:
NOTRANJE REVIDIRANJE IN REGISTER TVEGANJ.
Ocena doseganja cilja:
Psihiatrična bolnišnica Idrija ima že deseto leto zapored vpeljan sistem notranjega
revidiranja (preko javnega naročila storitve izvaja revizijska hiša BM Veritas Revizija d.o.o.
iz Ljubljane). Psihiatrična bolnišnica Idrija je ena izmed redkih slovenskih bolnišnic, ki je v
letu 2008 izvedla revizijo plač po novem plačnem sistemu, in, ki je že šesto leto, skupaj s
Poslovnim poročilom in Računovodskim poročilom pripravila in sprejela revidirane
računovodske izkaze.
Bolnišnica je v letu 2012 vzpostavila register tveganj, s katerim je opredelila ključna
tveganja, ki jim je kot bolnišnica izpostavljena pri svojem poslovanju. Med tveganji je
posebej opredelila:
° nevarnost, da bi bolnišnica zaradi reorganizacije sistema zdravstvenega varstva ali
mreže izvajalcev zdravstvenih storitev izgubila samostojnost,
° dodatno nižanje cen zdravstvenih storitev oz. drugih elementov, pomembnih za
obračun cen zdravstvenih storitev,
° nedoseganje fizičnega obsega programa v hospitalni in ambulantni dejavnosti,
° zmanjšanje števila in preobremenjenost ključnih kadrov, kar lahko vpliva na hitrost in
obseg prestrukturiranja ter razvoj posameznih programov,
° rast stroškov zdravljenja hospitaliziranih psihiatričnih pacientov zaradi somatskih
obolenj (dvojne diagnoze, internist, zdravila, prevozi).
° rast stroškov, na katere bolnišnica nima neposrednega vpliva (elektrika, voda, kurilno
74
olje, plin, ipd.).
CILJ ŠT. 3
DOSEGANJE PROGRAMA ZDRAVSTVENIH STORITEV
Ocena doseganja cilja:
V letu 2012 smo zastavljene cilje glede doseganja planiranega obsega programa
zdravstvenih storitev v celoti izpolnili. Kot je razvidno iz realizacije delovnega programa,
smo predvideni plan storitev dosegli oz. presegli na naslednjih področjih: spec. dej. psih. –
hosp. primeri (101%), spec. dej. psih. – dnev. oskr. primeri (107%), skupnostno psih.
zdravlj. (115%), zdr. nega in pal. osk. (105%), spec. amb. točke – (100%). Nerealiziran
program se nanaša le na storitve zdravljenja pacientov, ki jim je bilo izrečeno obvezno
psihiatrično zdravljenje, kjer PBI nima vpliva na njihovo število.
V letu 2012 se je PBI z ZZZS dogovorila za zmanjšanje števila primerov v bolnišnični
dejavnosti (psihiatrija). Na letni ravni se je dogovorjeno število primerov zmanjšalo za 10
primerov (iz 1.520 na 1.510) na račun povečanega števila primerov v dnevni obravnavi do
31.5.2012. Od 1.6.2012 dalje se je program skupnostnega psihiatričnega zdravljenja, ki se
je do tega datuma izvajal v okviru dnevne obravnave, v obsegu 44 primerov prenesel v
program skupnostnega psihiatričnega zdravljenja. Spremembe v letnem obsegu programa
na načrtovano vrednost programa niso imele vpliva – le ta je (brez ločeno zaračunljivega
materiala) po cenah junij 2012 znašala 7.463.295 EUR.
CILJ ŠT. 4
STROKOVNA RAST BOLNIŠNICE IN UVAJANJE NOVIH PROGRAMOV OZIROMA ŠIRITEV
OBSTOJEČIH PROGRAMOV
Ocena doseganja cilja:
Aneks št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2012 je v 32. členu med drugim
prinesel tudi spremembe na področju skupnostne psihiatrije. Od 1. junija 2012 dalje so
program skupnostnega psihiatričnega zdravljenja začele izvajati psihiatrične bolnišnice. Kot
nosilka programa je na dveh lokacijah svojega gravitacijskega območja (0,5 tima za
področje Kopra in 0,5 tima za področje Postojne – skupaj torej 60 primerov) določena tudi
PB Idrija. Slednja je sicer pričela program skupnostnega psihiatričnega zdravljenja izvajati
že v letu 2008, takoj po tem ko ga je v maju istega leta sprejel Zdravstveni svet. Od
1.6.2012 dalje se je program skupnostnega psihiatričnega zdravljenja, ki se je do tega
datuma izvajal v okviru dnevne obravnave v obsegu 44 primerov, prenesel v program
skupnostnega psihiatričnega zdravljenja. Danes je v program v bolnišnici prostovoljno
vključenih že preko 100 ljudi.
Oblikovanje in razvoj mreže psihiatričnih ambulant na svojem gravitacijskem področju je
bolnišnica v zadnjem letu dodatno nadgradila tudi z oblikovanjem psihiatrične ambulante v
Izoli, ki s svojimi strokovnjaki pokriva tudi skupnostno psihiatrično obravnavo na terenu
ter širitvijo ambulant za klinično psihologijo v Kopru in Spodnji Idriji. Celovito ponudbo
storitev je tako bolnišnica dodatno približala krogu uporabnikov tudi na področju Obalnokraške regije. Kot zapisano, je bolnišnica v sodelovanju z Zdravstvenim domom Izola odprla
75
novo psihiatrično ambulanto, ki jo namerava v letu 2013 razširiti. Zaradi potreb po
psiholoških storitvah pri varstvu mladostnikov in otrok smo razširili tudi obseg dela
ambulante kliničnega psihologa, ki deluje v okviru Zasebne ambulante pedopsihiatrinje
Šinkovec Lee, dr. med.. V okviru storitev psihološke službe bolnišnice smo v psihiatričnem
dispanzerju okrepili z dodatnimi programi individualnega učenje relaksacijskih tehnik,
tečaji avtogenega treninga, programi vedenjsko-kognitivno skupinske psihoterapevtske
obravnave ter treningi socialnih veščin.
CILJ ŠT. 5
DVIG KAKOVOSTI KOT INTEGRALNEGA DELA PROCESOV ZDRAVLJENJA IN REHABILITACIJE
TER POSLOVNIH PROCESOV
Ocena doseganja cilja:
Skrb za kakovost zdravstvene obravnave je kontinuiran proces, ki smo ga v letu 2012
uspešno zaokrožili s pridobitvijo mednarodne akreditacije, ki jo podeljuje mednarodna
akreditacijska hiša DNV. Pridobljena akreditacija potrjuje, da bolnišnica izpolnjuje visoke
mednarodne standarde kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave. Idrijska bolnišnica je
z uspešno zaključenim akreditacijskim postopkom postala prva psihiatrična ustanova v
Sloveniji in ena prvih psihiatričnih ustanov v Evropi, ki posluje skladno z zahtevnimi
mednarodnimi standardi zdravstvene obravnave. Pridobljena akreditacijska listina potrjuje,
da Psihiatrična bolnišnica Idrija svojim pacientom nudi prijazno, varno in urejeno okolje ter
zdravstveno oskrbo, ki temelji na mednarodnih standardih kakovosti in sodobni klinični
praksi. Hkrati predstavlja dolgoročno zavezo k nenehnemu nadgrajevanju in dopolnjevanju
sistema kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave. V prihodnjih letih bo bolnišnica svoje
potenciale usmerila predvsem v izboljšave na področju sledljivosti terapevtske obravnave,
odpravljanje morebitnih tveganj ter dviganje kakovosti dela na bolniških oddelkih.
Akreditacija za bolnišnico pomeni dodatno spodbudo k razvoju sodobnega psihiatričnega
zdravljenja in celostne obravnave duševnih bolezni, ki bosta omogočala uvajanje novih
metod in oblik dela s pacienti ter postopen prehod v dnevne oblike zdravljenja,
ambulantno in skupnostno zdravljenje.
V skladu z interno politiko kakovosti in varnosti smo tudi v letu 2012 redno spremljali
strokovne in poslovne kazalnike, izvajali interne nadzore, spremljali neželene dogodke ipd.
(o rezultatih podrobneje glej Strokovno poročilo in Strokovno poročilo zdravstvene nege).
V bolnišnici smo doslej sprejeli že 15 kliničnih poti. V letu 2012 smo sprejeli novo klinično
pot »Neakutna bolnišnična obravnava« ter revidirali klinično pot »Psihiatrično zdravljenje v
skupnosti«.
Bolnišnica je v letu 2012 veliko pozornosti namenila tudi vzdrževanju in nadaljnjemu
izboljševanju sistema zagotavljanja kakovosti po Pravilniku o pogojih, ki jih morajo
izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine (Uradni
list RS, št. 64/2004, 11.6.2004), kar bolnišnici zagotavlja izvajanje kvalitetnih laboratorijskih
storitev v okviru bolnišnične diagnostike in hkrati tudi formalno potrditev kompetentnosti
na tem področju s strani MZ RS (Dovoljenje za delo št. MZ 0600-30/2009-5). V Medicinskokemičnem laboratoriju postopno vpeljujemo sistem zagotavljanja kakovosti po standardu
za medicinske laboratorije ISO 15189, »Medical laboratories – Particular requirements for
quality and competence«, kar predstavlja nadgradnjo zahtev omenjenega Pravilnika.
76
Bolnišnica je zagotavljala sledljivo in varno uporabo zdravil z obvladovanjem internih
procesov priprave in razdeljevanja zdravila skladno z internimi Navodili za predpisovanje
zdravil na temperaturni list, rednim usposabljanjem zdravniškega in negovalnega kadra z
načini varne uporabe zdravil, doslednim vodenjem evidence izdanih zdravil, izvajanjem
projekta »Izvid kliničnega farmacevta« ter rednim vključevanjem kliničnega farmacevta kot
konzultanta v bolnišnične time.
CILJ ŠT. 6
RAZVOJ BOLNIŠNICE KOT UČNE BAZE
Ocena doseganja cilja:
Bolnišnica kot učna baza izvaja klinično usposabljanje študentov 3. letnika dodiplomskega
študija zdravstvene nege za področje Zdravstvena nega in mentalno zdravje. Visokošolski
zavodi s katerimi bolnišnica sodeluje pri izvajanju kliničnih vaj študentov so: Visoka šola za
zdravstvo Izola, Zdravstvena fakulteta Ljubljana, Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice
in Fakulteta za zdravstvene vede Maribor. V letu 2012 smo izvedli klinično usposabljanje
za Visoko šolo za zdravstvo Izola, študente 3. letnika dodiplomskega študija zdravstvene
nege za področje Zdravstvena nega in mentalno zdravje, pripravništvo SMS/ZT, kroženje v
okviru pripravništva DMS in prakso dijakov srednjega strokovnega izobraževanja
zdravstvena nega Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna (podrobneje o izvajanju
kliničnega usposabljanja glej Strokovno poročilo zdravstvene nege).
Od leta 2006, ko je Ministrstvo za zdravje Psihiatrični bolnišnici Idrija podelilo naziv učnega
zavoda, je bilo v bolnišnici v razne oblike izobraževanja vključenih skupaj 945 študentov in
dijakov. V bolnišnici je bilo skupaj 47 specializantov (24 specializantov psihiatrije, 12
družinske medicine, 9 farmacije in 2 klinične psihologije), 716 študentov zdravstvene nege
je bilo vključenih v program kliničnega usposabljanja, 56 pa v program praktičnega
usposabljanja, praktikum je opravljalo 29 študentov (13 iz zdravstvene nege, 7 iz
socialnega dela, 5 iz delovne terapije, 3 iz farmacije in 1 iz psihologije), pripravnikov je bilo
28 (18 zdravstvenih tehnikov, 6 delovnih terapevtov, 3 socialni delavci in 1 psiholog), na
kroženju v okviru pripravništva pa je bilo skupaj 69 dijakov in študentov (66 zdravstvenih
tehnikov, 2 delovna terapevta in 1 psiholog).
CILJ ŠT. 7
URESNIČEVANJE AKTIVNE VLOGE BOLNIŠNICE PRI OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU
PROGRAMOV SLUŽB ZA DUŠEVNO ZDRAVJE V SKUPNOSTI
Ocena doseganja cilja:
(Povzeto iz Analize programa psihiatričnega zdravljenja v skupnosti (PZS) za obdobje 5 let,
avtorica: mag. Klavdija Širaj – Mažgon, 2012)
Psihiatrično zdravljenje v skupnosti je nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, ki je indiciran
pri skupini pacientov (v nadaljevanju uporabljena moška oblika za oba spola) s hudimi in
ponavljajočimi se duševnimi motnjami. Gre za obvladovanje kroničnih duševnih motenj,
težavnih in resnih zdravstvenih problemov, ki vodijo v hudo invalidnost, pogoste
77
samomore, finančne, socialne in zdravstvene obremenitve družin pacientov ter občasno v
dejanja, ki so nevarna za druge ljudi. Problem se po zdravstveni plati danes rešuje v okviru
hospitalizacij, ambulantnih pregledov (če se jih pacienti udeležijo), in preko kriznih
intervencij v osnovnem zdravstvenem varstvu.
Prvi zametki spremljanja pacientov na domu s strani sodelavcev bolnišnice, segajo že v leto
2002. Kasneje, leta 2008, se je na podlagi pozitivnega mnenja in potrditve s strani
Zdravstvenega sveta, oblikoval program dela v skupnosti, ki na podoben način deluje še
danes. Program se dopolnjuje na podlagi izkušenj z delom na terenu ter na podlagi potreb
pacientov doma. Postopoma se je v letih od 2008-2012 v program vključevalo paciente iz
vseh regij, ki jih pokriva Psihiatrična bolnišnica Idrija. Izvajanje programa PZS je del
dejavnosti bolnišnice, organizirana z ekipo strokovnjakov, ki deluje kot multidisciplinarni
tim in se tako povezuje z mrežo služb na terenu. Vsi člani tima so strokovno usposobljeni
za delo in imajo večletne izkušnje z delom v psihiatriji. Psihiatrično zdravljenje v skupnosti
zajema:načrtovanje ciljev za aktivno sodelovanje ob zdravljenju, izboljšanje pacientovega
funkcioniranja, učenje socialnih veščin na domu, vključevanje pacientov v programe
nevladnih in drugih organizacij, vključevanje in informiranje svojcev pacientov, ki so
vključeni v obravnavo v skupnosti in postopno zmanjševanje stopnje podpore z naše strani.
Ekipo PZS sestavljajo psihiatrinja, delovna terapevtka, 2 diplomirani medicinski sestri,
psihologinja in socialna delavka. Program spremljanja je sestavljen celostno, predvsem iz
potreb pacientov. Spremljanje pacientov, v opisanem programu, deluje šesto leto.
Indikacije za spremljanje v programu PZS so podrobno opisane v klinični poti, ki je bila
sprejeta v Psihiatrični bolnišnici Idrija, kot strokovna podlaga za delo programa PZS. (v
prilogi)
78
60
50
40
30
20
ŠT.PACIENTOV
10
OJ
NA
NO
TR
AN
JS
KA
PO
ST
NG
A
ŽA
N
SE
M
IN
TO
L
JA
ID
RI
OB
AL
A
0
V obdobju 5 let pred začetkom programa PZS beležimo povprečno 6,26 hospitalizacij na
enega pacienta.
• št. hospitalizacij na enega pacienta, se je v programu PZS zmanjšalo za 5,5 krat.
• št. hospitalizacij na enega pacienta, se je po programu PZS zmanjšalo za 9,6 krat.
Pogledali smo tudi zgodovino vseh hospitalizacij v PBI, kjer beležimo povprečno 11,85
hospitalizacij na enega pacienta.
• št. hospitalizacij na enega pacienta, se je v programu PZS zmanjšalo za 10 krat.
• št. hospitalizacij na enega pacienta, se je po programu PZS zmanjšalo za 18 krat.
79
Podatki iz analize spremljanja pacientov v programu PZS so pozitivni, spodbudni za
delovanje programa naprej. Kažejo na uspešnost programa PZS, kar za paciente pomeni, da
so dlje časa doma in se doma dobro rehabilitirajo. Hkrati pa pomeni tudi, da je program
dobro zastavljen in so cilji programa realizirani. Brez sodelovanja vseh akterjev in timskega
dela, takih rezultatov verjetno ni pričakovati. V procesu našega spremljanja, smo s pacienti
uspeli vzpostaviti dober transfer razumevanja in sodelovanja. Na splošno lahko rečemo, da
so pacienti in njihovi bližnji zadovoljni s programom PZS in da skupaj sodelujemo v procesu
rehabilitacije. Program PZS v bolnišnici nedvomno pokaže uspešnost pri zmanjševanju
hospitalizacij, pri zmanjševanju dni na hospitalizacijo ter pri veliko verjetnost tudi pri
zmanjševanju stroškov zdravljena in oskrbe. Predvidevanja, da se število potrebnih
hospitalizacij ter število dni na hospitalizacije zmanjša, lahko potrdimo. Šele delo v
skupnosti, delo na pacientovem domu, nam je pokazalo razsežnost težav, s katerimi se naši
pacienti srečujejo po odpustu iz bolnišnice. Ob obiskih na domu ugotavljamo dejanske
razmere, v katerih živijo. Skupaj se zavedamo pomembnosti krepitve pacientove moči. Z
veseljem ugotavljamo, da se pacienti veselijo naših obiskov, izražajo zadovoljstvo naših
skupnih uspehov. Zaupanje in občutek varnosti zaradi podpore, ki jim jo nudimo v
spremljanju je tisto, kar nas bogati in optimistično usmerja naprej. Povezovanje pozitivne
naravnanosti, empatičnosti, motiviranja, upoštevanja človeških vrednot in znanja, pa je
ključ, ki nam omogoča, da skupaj zmoremo.
CILJ ŠT. 8
OHRANJANJE IN RAZVOJ CELOVITE PODOBE BOLNIŠNICE
Ocena doseganja cilja:
Bolnišnica je v letu 2012 za ohranitev in razvoj celovite podobe:
• pristopila k izdelavi projektne dokumentacije PGD za rekonstrukcijo objekta E, v
katerem se bodo uredili družabni prostori za paciente in njihove svojce galerijski
prostori ter prostori namenjeni dejavnostim vzdrževalno-tehničnih služb,
• pristopila k izdelavi projektna dokumentacije PGD za gradnjo ekološkega otoka z
80
•
•
•
•
•
garažami za službena vozila,
pristopila k izdelavi projektne dokumentacije IDZ za obnovo kanalizacije
Psihiatrične bolnišnice Idrija s priključkom na javno kanalizacijo ločenega sistema,
uredila okolico bolnišnice (preplastitev dovoznih poti, vzdrževanje zelenih
površin, postavitev informacijskih tabel itd.),
zamenjala dotrajana strešna okna na objektu L,
zagotavljali redna vzdrževana dela na vseh objektih bolnišnice,
sprejela ukrepe za izboljšanje dobrega počutja in varnosti pacientov ter
zaposlenih na bolniških oddelki,
CILJ ŠT. 9
UČINKOVITA INFORMACIJSKA PODPORA
Ocena doseganja cilja:
Na področju informacijske tehnologije smo v letu 2012 sprejeli pomemben Pravilnik o
postopkih in ukrepih pri delovanju, vzdrževanju in varovanju informacijskega okolja v
Psihiatrični bolnišnici Idrija, s katerim smo podrobneje določili organizacijske, tehnične in
varnostne postopke ter ukrepe glede delovanja in vzdrževanja informacijskega sistema in
informacijske opreme v bolnišnici, ter s tem dodatno izboljšali varnost informacijskega
sistema. Pravilnik bo tudi podlaga za pripravo celostne varnostne politike bolnišnice na
področju IT.
Poleg navedenega smo v letu 2012:
- zamenjali obstoječi poslovno-informacijski sistem za knjigovodenje, računovodenje in
upravljanje z osnovnimi sredstvi podjetja PRO-BIT s sodobnejšim programom podjetja
SAOP,
- nadgradili zdravstveni informacijski sistem BIRPIS z modulom »Čakalna knjiga«,
- nadgradili zdravstveni informacijski sistem BIRPIS z modulom »Izdatki«,
- vzpostavili nov program za elektronsko spremljanje poslane in prejete pošte ter
vodenje arhiva v skladu s sprejetim Klasifikacijskim načrtom bolnišnice,
- vzpostavili možnost elektronskega naročanja pacientov na ambulantne zdravstvene
storitve,
- na vseh delovnih postajah namestili nov sodobnejši antivirusni program podjetja Fsecure.
- vzpostavili informacijsko podporo za kontrolo in nadzor temperature v hladilnih
sistemih medicinsko-kemičnega laboratorija,
- vzpostavili informacijsko podporo za neposredno elektronsko povezavo z
mikrobiološkim laboratorijem iz Ljubljane, za hitrejše spremljanje rezultatov analiz na
odvzete vzorce,
- ustrezno nadgradili in posodobili video-nadzorni sistem bolnišnice.
81
CILJ ŠT. 10
RAZVOJ PODOBE BOLNIŠNICE V JAVNOSTI
Ocena doseganja cilja:
Bolnišnica je v letu 2012 uspešno zaključila projekt prenove spletne strani. Spletne strani
so po novem bolj pregledne in prijazne uporabnikom, ki iščejo informacije o bolnišnici,
njenih oddelkih, ambulantah ter strokovnih službah. Pri prenovi smo posebno pozornost
namenili pacientom in svojcem, ki lahko po novem na enem mestu najdejo vse praktične
informacije o sprejemu v bolnišnico, ordinacijskih časih in načinu naročanja v psihološke in
psihiatrične ambulante, času obiskov v bolnišnici, možnostih zasebnih telefonskih
pogovorov s pacienti ter pravicah pacientov. Novost na spletni strani je obrazec za enaročanje, ki predstavlja hitrejši in enostavnejši način naročanja na specialistične preglede.
Na prenovljenih straneh objavljamo tudi več informacij o programu psihiatričnega
zdravljenja v skupnosti, s katerim Psihiatrična bolnišnica Idrija skrbi za višjo kakovost
zdravstvene obravnave pacientov po vrnitvi iz bolnišnice v domače okolje.
Prenovljene spletne strani prinašajo tudi vsebine za strokovno javnost, kjer bomo objavljali
napovedi strokovnih dogodkov v bolnišnici, razpisana prosta delovna mesta ter koristne
informacije za strokovnjake, študente in dijake.
82
6. OKOLJE, V KATEREM BO V LETU 2013 POSLOVALA PSIHIATRIČNA
BOLNIŠNICA IDRIJA
Makroekonomska izhodišča za razvoj Slovenije v letih 2012 in 2013, interventni ukrepi Vlade
RS ter Splošni dogovor za leto 2013 bodo v svoji osnovi naravnani v zagotavljanje stabilnosti
finančnega sistema v zaostrenih pogojih. V skladu z izhodišči Vlade RS za pripravo
Finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leto 2013 si lahko v letu
2013 nadejamo:
- spremenjen način plačila avansov za opravljene zdravstvene storitve, ki prinaša zamik
plačila 2. in 3. obroka za tekoči mesec v naslednji mesec, kar bo vplivalo na likvidnost
poslovanja bolnišnice,
- selektivno znižanje priznanega administrativno-tehničnega kadra v ceni storitve za 1,5
odstotne točke,
- poenotenje cen za program specialistične bolnišnične dejavnosti psihiatrije za vse
izvajalce in znižanje cen programov za 7,5 % s 1. 1. 2013 na cene, veljavne pred
znižanjem cen s 1. 1. 2013,
- znižanja deleža akutne bolnišnične obravnave v specialnih bolnišnicah za 0,5%. Znižana
sredstva za akutno bolnišnično obravnavo se bodo namenila za povečanje programov
dnevne bolnišnične obravnave in specialistično ambulantno dejavnost,
Predvideni ukrepi bodo močno posegli v stabilnost poslovanja bolnišnice ter načrtovane
aktivnosti. Uravnoteženost poslovanja bolnišnice ter s tem tudi njeno nadaljnjo strokovno
rast bomo lahko v prihodnosti tako zagotovili le z:
1. uresničevanjem dolgoročne vizije razvoja bolnišnice,
2. doseganjem dogovorjenega programa z možnostjo njegovega pravočasnega
prestrukturiranja,
3. obvladovanjem stroškov,
4. ustrezno organizacijo dela,
5. zagotavljanjem najvišje kakovosti zdravstvene obravnave,
6. ciljano uvajanjem novih vsebin oziroma storitev v hospitalni dejavnosti, programu
dnevnega hospitala ter ambulantni dejavnosti,
7. širitvijo mreže služb za duševno zdravje (ambulantna in dispanzerska dejavnost,
skupnostna psihiatrija z multidisciplinarnimi timi, dnevna bolnišnica) na celotnem
gravitacijskem območju bolnišnice, s katero bo zagotovljena boljša dostopnost ,
8. vlaganjem v razvoj kadrov, vključno z načrtovanjem usmerjenih izobraževanj in
profesionalnih karier zaposlenih,
9. zaustavitev nadaljnjega zniževanja cen v bolnišnični dejavnosti psihiatrije,
10. prestrukturiranje sredstev akutne bolnišnične obravnave v dnevne oblike obravnave in
v specialistično dejavnost,
11. ustavitvijo poenotenja cen v bolnišnični dejavnosti psihiatrije z najnižjimi,
12. spodbujanjem preventivnih programov na področju duševnega zdravja, programov za
destigmatizacijo ljudi z duševno motnjo in duševne bolezni ter nadaljnjo humanizacijo
pogojev njihovega zdravljenja, dela in življenja.
13. nadaljnjo diferenciacijo enovitega primera akutne psihiatrične obravnave v hospitalu
83
Poročilo so mi s podatki in celostnimi gradivi pomagali sestaviti:
I.
°
°
°
°
°
°
Majda Pirih, univ. dipl. ekon., vodja finančnega sektorja,
Anamarija Bajt, poslovna sekretarka direktorja,
Lavra Bogataj Derlink, mag. upravnih ved, kadrovica,
Alenka Tušar, univ. dipl. inž. el., svetovalka za zdr. in posl. inf. sistem in arhiv,
Natalija Taljat Tušar, dipl. inž., poslovna sekretarka,
Renato Menart, kom. inž., vodja službe za oskrbo s prehrano.
II.
° Strokovno poročilo za leto 2012 - mag. Marko Pišljar, dr. med., spec. psih.,
° Strokovno poročilo za dejavnost zdravstvene nege in oskrbe za leto 2012 - Lidija Mrak,
dipl. med. sestra, spec.
III.
Kazalnike kakovosti so pripravili:
° Kazalniki stopnje zadovoljstva pacientov za leto 2012: Branka Režun, spec. klin . psih. in
Mateja Zelenc, spec. klin. psih.,
° Kazalnik Število preležanin (razjede zaradi pritiska), nastalih v bolnišnici na 1000
hospitaliziranih bolnikov: Nataša Hvala, dipl. med. sestra,
° Kazalnik Nenačrtovani ponovni sprejemi bolnikov v roku sedmih dni po odpustu: Patricija
Logar, dr. med., spec., psih., Ines Bevk. posl. sek.,
° Kazalnik Kolonizacija z MRSA, Andreja Uršič, VMS, spec.,
° Kazalnik Neakutna obravnava – čakanje na odpust: Bojan Krivec, univ. dipl. soc. del.,
° Kazalnik Padci pacientov v letu 2012: Andreja Sedej Kodela, dipl. med. sestra,
° Analiza neželenih dogodkov v zdravstveni negi in oskrbi Nataša Velikanje, dipl. med.
sestra in Zorica Filipovič, dipl. med. sestra,
° Poseben varovalni ukrep (PVU) s pasovi Segufix Marjetka Kogoj, dipl. med. sestra,
° Zadovoljstvo pacientov s prehrano Andreja Gruden, dipl. med. sestra, Alenka Tušar, univ.
dipl. inž. el.
IV.
Poročilo o opravljeni notranji reviziji računovodskih izkazov za leto 2012 – BM Veritas d.o.o.
Ljubljana, Matej Loncner, univ. dipl. ekon., pooblaščeni revizor, preizkušeni notranji revizor,
državni notranji revizor in Jasmina Mandžuka, univ. dipl. ekon., preizkušena notranja
revizorka.
Uredila:
Anamarija Bajt
DIREKTOR:
Bogdan Tušar
84