1. No category

REPUBLIKA SLOVENIJA
SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ
IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO
Kotnikova 5, 1000 Ljubljana
T: 01 400 36 80
F: 01 400 32 62
E: gp.svrk @gov.si
MNENJE VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE NA PREDLOG PRIPOROČILA V ZVEZI Z
USTAVITVIJO IZPLAČIL KOHEZIJSKIH SREDSTEV, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU
PREDLOŽILA SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV (PRVO PODPISANI JOŽE TANKO)
Skupina poslank in poslancev (prvo podpisani Jože Tanko) je Državnemu zboru Republike
Slovenije predložila predlog priporočila v zvezi z zaustavitvijo izplačil kohezijskih sredstev:
1. Državni zbor RS je opravil razpravo v zvezi z zamrznitvijo finančnih sredstev Sloveniji s strani
Evropske komisije in ugotovil, da bodo, če Vlada RS ne bo ukrepala hitro, posledice za
izvrševanje letošnjega državnega proračuna katastrofalne.
2. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da nemudoma začne z izpolnjevanjem zahtev Evropske
komisije glede odpravljanja ugotovljenih napak na področju upravljanja in nadzora nad
kohezijskimi sredstvi.
3. Državni zbor RS priporoča Vladi RS oziroma organu izvajanja evropske kohezijske politike,
da v najkrajšem možnem času preveri, ali so bila sredstva, ki so jih ministrstva dala
posameznim projektom, porabljena skladno z namenom projekta z namenom, da ne bo več
prihajalo do zamrznitev oziroma ustavitev prepotrebnih sredstev iz evropskih skladov v
Slovenijo.
4. Državni zbor priporoča Vladi RS in Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, da preveri, katere so
občine, ki jim zaradi slabe realizacije projektov s sofinancerskimi odločbami, do konca leta 2015
ne bo uspelo počrpati denarja in da ta denar prerazporedi na teh enajst projektov, ki bi jih lahko
začeli izvajati že jutri.
5. Državni zbor priporoča Vladi RS, da čim prej poveča dodatne pravice porabe iz finančne
perspektive 2007-2013 in projektom na čakanju podpiše sofinancerske pogodbe ter takoj prične
z izvajanjem del. Na tak način se bo zagotovilo 100% črpanje trenutne finančne perspektive.
6. Državni zbor priporoča Vladi RS, da zagotovi 35 milijonov evrov lastne udeležbe na
omenjenih enajstih projektih, ker bo samo skozi pobrani davek na dodano vrednost (DDV) v
državni proračun dobila vplačila več kot 40 milijonov evrov, kar zanjo pomeni pozitivni finančni
rezultat. Poleg tega je pričakovati več prihodkov v državni proračun iz naslova davka na
dohodek podjetij in več vplačanih prispevkov za pokojninsko in zdravstveno blagajno.
7. Državni zbor priporoča Vladi RS, da projekte, kjer ni možnosti, da bi bili zaključeni do konca
leta, razdelili na faznost, in sicer na prvi del, ki bi bil financiran z denarjem iz iztekajoče se
perspektive in na drugi del, financiran iz perspektive 2014-2020.
Vlada Republike Slovenije v nadaljevanju podaja mnenje na priporočila v zvezi z
ustavitvijo izplačil kohezijskih sredstev:
Po pregledu priporočil ugotavljamo, da je tematiko možno razdeliti v tri ključne sklope, ki bodo
pojasnili trenutno stanje in ukrepe Vlade RS.
1. Problematika začasne zaustavitve povračil s strani Evropske komisije (EK) in
posledice za proračun RS:
Gre za začasno zaustavitev povračil (»interruption«) sredstev s strani Evropske komisije na
podlagi 91. člena Uredbe št. 1093/2006/ES, gre za ustaljen postopek po seznanitvi z
informacijami oziroma opozorili iz osnutka revizijskega poročila revizorjev Evropske komisije
(revizija revizijskega organa, torej Urada RS Za nadzor proračuna). Omenjeni postopek lahko
traja največ 6 mesecev. Potrebno je razlikovanje v odnosu do postopka t.i. odložitve izplačil
(»suspension«), opredeljenega v 92. členu Uredbe št. 1083/2006/ES, ki se sproži na podlagi
ugotovljenih resnih nepravilnosti, pomanjkljivosti oziroma hujših kršitev.
V osnutku revizijskega poročila so Sloveniji očitane posamezne pomanjkljivosti pri izvajanju
projektov evropske kohezijske politike, gre na kratko za sledeče:
- nepravilnosti v zvezi z domnevno diskriminatorno zahtevo do ponudnikov
(zahtevano članstvo v Inženirski zbornici RS za odgovornega vodjo del pri
zahtevnejših infrastrukturnih projektih): predmet revizije so bili projekti s
področja železniške infrastrukture: Pragersko – Hodoš, modernizacija Divača –
Koper (dve etapi),
- nepravilnosti pri ocenjevalnem merilu ekonomsko najugodnejša ponudba pri
gradnji Medicinske fakultete, Maribor (na podlagi zapletene formule cena nad
določeno vrednostjo nima odločujočega vpliva na izbor ponudbe),
- nepravilnosti pri izvedbi javnega naročila za dodatna dela za gradnjo
širokopasovnih povezav (občina Mokronog – Trebelno) – neupravičeno
povečanje pogodbe z aneksom na podlagi 29. člena Zakona o javnem
naročanju.
Urad RS za nadzor proračuna v vlogi nadzornega organa mora odziv na ugotovitve, podane v
osnutku Revizijskega poročila podati v roku dveh mesecev od prejetja slovenskega prevoda.
Pri pripravi odgovora na očitane domnevne pomanjkljivosti sodeluje SVRK in druga ministrstva.
V zvezi s prvo alinejo je potrebno dodati, da se z ugotovitvami revizorjev Evropske komisije
Vlada RS ne strinja, medtem ko so bile nepravilnosti za drugi dve alineji ugotovljene že s strani
nacionalnega revizijskega organa, torej Urada RS za nadzor proračuna, revizorji Evropske
komisije pa so predlagali še dodatno finančno korekcijo na projekta, kar posledično pomeni tudi
zahtevek po dodatnih vračilih s strani upravičencev.
Iz navedenega je torej razvidno, da aktivnosti potekajo v sodelovanju z različnimi organi.
Dejansko pa bo končna odprava domnevnih napak oziroma domnevnih pomanjkljivosti mogoča,
ko bodo te dejansko ugotovljene, torej na podlagi končnega poročila revizorjev Evropske
komisije.
Ker so med vmesnimi zahtevki za plačilo tudi takšni, ki se ne nanašajo na ugotovitve navedene
v osnutku Revizijskega poročila, je bilo odločeno, da se najprej izvedejo potrebne aktivnosti za
delni preklic začasne zaustavitve (prekinitve roka) plačil. Sočasno ob tem pa se izvedejo
vse aktivnosti za pripravo argumentiranega odgovora na očitane pomanjkljivosti, kot
izhaja iz prejšnjega odstavka.
Prva aktivnost, ki je povezana s kratkoročno odpravo problematike zaustavitve izplačil je bila
izvedena v sodelovanju SVRK in MF. Ob upoštevanju Osnutka revizijskega poročila, ki ga je
pripravila enota za Revizijo, Evropske komisije, Generalnega direktorata za regionalno in
mestno politiko, je bila izvedena preliminarna ocena učinka tveganj v zvezi z domnevno
omejevalnimi merili za izbor operacij na OP RR in OP ROPI. V izdelavi ocene učinka tveganja
so s svojimi prispevki sodelovala posredniška telesa (ministrstva) v izvajanju OP RR in OP
ROPI. Vzorec za oceno učinka tveganja je obsegal potrjene operacije iz celotnega
programskega obdobja 2007-2013 na OP RR in OP ROPI. Tako pripravljena ocena učinkov
tveganja je izluščila tista področja izvajanja v okviru OP RR in OP ROPI, kjer tveganj v zvezi z
domnevno omejevalnimi merili za izbor ni. Skladno z navedenimi ugotovitvami sta SVRK in MF,
na EK dne 18. aprila 2014 že naslovila predlog za preklic začasne zaustavitve (prekinitve
roka) plačil za del certificiranih izdatkov za OP RR in OP ROPI, ki so bili vključeni v zahtevke
za plačilo, katerih plačilo je EK začasno zaustavila in kjer ni bilo ugotovljenih tveganj v zvezi z
domnevno omejevalnimi merili za izbor. Ključen v tem delu je dialog z Evropsko komisijo, ki ves
čas intenzivno poteka, zaradi česar bo možno o podrobnostih predloga govoriti, ko bo le-ta
dogovorjen z Evropsko komisijo.
Za boljše razumevanje je ključno širše poznavanje sistema upravljanja in nadzora v okviru
evropske kohezijske politike, ki je bil po postopku ocenjevanja skladnosti sprejet tudi s strani
Evropske komisije in je večstopenjski.
Kontrola se vrši že pred potrditvijo posamezne operacije ter po potrditvi oziroma po podpisu
pogodbe o sofinanciranju.
Ključno vlogo pri izvajanju upravljalnih preverjanj pred potrditvijo operacije oziroma pred
izdajo odločbe (soglasje organa upravljanja - SVRK) imajo notranje organizacijske enote
posredniških teles, odgovorne za posamezno vsebino posameznega sklada. V skladu z
nacionalno uredbo in navodili organa upravljanja se pred potrditvijo operacije oziroma pred
izdajo odločbe preverijo naslednje vsebine:
 skladnost instrumenta s cilji prednostne usmeritve in operativnih programov ter
letnim načrtom izvajanja prednostne usmeritve,
 upoštevanje horizontalnih načel, kjer je to relevantno (enake možnosti,
trajnostni razvoj),
 skladnost meril za izbor operacij s sprejetimi merili nadzornega odbora,
 ustreznost določil za informiranje in obveščanje,
 skladnost določil o upravičenih stroških z Navodili organa upravljanja o
upravičenih stroških,
 druge specifike (dopolnilno financiranje, specifični stroški in dokazila,…),
 skladnost z Opisom sistema upravljanja in nadzora,
 preverjanje možnosti nastanka dvojnega financiranja.
Z izvajanjem postopkov preverjanj pred potrditvijo operacije se torej zagotavlja skladnost
objavljenega instrumenta s pravili Skupnosti in z nacionalnimi pravili (npr. skladnost s pravili
informiranja in obveščanja, državne pomoči, varovanje okolja, enakih možnosti ipd.).
Po potrditvi operacije ključno vlogo preverjanj prevzame skrbnik oziroma kontrolor, ki izvaja
naloge kontrole in/ali javni uslužbenec, ki izvaja kontrole na kraju samem na strani ministrstva
ter vodja projekta, skrbnik na strani upravičenca.
V okviru preverjanj po potrditvi operacije ločimo tri vrste preverjanj:
 administrativne kontrole – preverjanje vsakega zahtevka za izplačilo, ki ga predložijo
upravičenci,
 kontrole na kraju samem – pregledi posameznih operacij na kraju samem,
 kontrole prenesenih nalog.
Na podlagi 5. in 6. člena Uredbe lahko SVRK določene naloge organa upravljanja prenese na
posredniška telesa. SVRK izvaja kontrolo prenesenih nalog z namenom, da preveri ustreznost
izvajanja tistih nalog, ki jih je prenesel na posredniško telo (ministrstvo).
Revizije pa se izvajajo na nacionalni ravni ter na ravni EU. Na nacionalni ravni revizije izvaja
Urad RS za nadzor proračuna, ki je revizijski organ v sistemu izvajanja evropske kohezijske
politike in Računsko sodišče RS v okviru njegovih siceršnjih nalog. Na evropski ravni pa so to
posamezni generalni direktorati Evropske komisije ter Evropsko računsko sodišče.
Organ upravljanja vodi evidenco vseh revizij, ki so bile opravljene tako pri organu upravljanja,
kakor tudi pri vseh ostalih deležnikih, vključenih v izvajanje evropske kohezijske politike, do
ravni upravičenca. Na OP RR in OP ROPI je bilo v tem programskem obdobju izvedenih okoli
270 revizij, večina so revizije operacij izvedene s strani Urada RS za nadzor proračuna, ki jih
izvaja vedno v prvi polovici leta. Organ upravljanja revizijska poročila prejema in se z njimi
seznanja praktično tedensko. V manjšini pa so tudi revizije sistema in horizontalne revizije.
Organ upravljanja obravnava prejeta revizijska poročila skladno s svojim Postopkovnikom za
upravljanje s prejetimi revizijskimi poročili in izvajanjem preventivnih in popravljalnih ukrepov in
stremi k čim prejšnji izpolnitvi vsakega posameznega revizijskega priporočila.
V primeru, da ugotovljene nepravilnosti bremenijo proračun Skupnosti in presegajo 10.000
EUR, se ti zneski poročajo na OLAF (Evropski urad za boj proti goljufijam). Na OLAF je tako
Slovenija je v programskem obdobju 2007-2013 (stanje na 31.12.2013) poročala o 84
operacijah na OP RR v skupnem znesku izdatka, na katerega se nepravilnost nanaša in znaša
dobrih 23 milijonov EUR (EU del), ter o 10 operacijah na OP ROPI v vrednosti dobrega 2
milijona EUR (EU del). Velika večina poročanih nepravilnosti se nanaša na kršenje zakonodaje
s področja javnega naročanja, pogodbenih obveznosti iz pogodbe o sofinanciranju in
upravičenosti izdatkov. Poudariti je treba, da se t.i. redni stečaji ne poročajo na OLAF in se
obravnavajo ločeno.
Z ustanovitvijo SVRK kot organa upravljanja se pomemben poudarek daje prav okrepitvi
sistemskega nadzora nad porabo evropskih kohezijskih sredstev cilja Konvergenca ter
zmanjšanju tveganja nadaljnjih zaustavitev izplačil s strani EU v prihodnosti.
V zvezi z vplivom na proračun RS je potrebno pojasniti, da je v Sloveniji uveljavljen t.i. sistem
zalaganja evropskih kohezijskih sredstev iz proračuna RS, kar pomeni, da se izplačila iz
proračuna RS upravičencem vršijo v skladu s slovensko zakonodajo (30-dnevni plačilni rok) ter
se povračila izvršujejo naknadno in neposredno na plačila ne vplivajo. Navedeno pomeni
ugodnejšo rešitev za upravičence (lažje zagotavljanje likvidnostnih sredstev za izvedbo
projekta) ter večje tveganje na strani proračuna RS (zagotavljanje likvidnostnih sredstev iz
proračuna RS).
Iz tega razloga že potekajo aktivnosti za zmanjševanje tveganja na strani proračuna RS (brez
predvidenega negativnega vpliva na upravičence), tako v smeri optimizacije sistemov kot v
smeri delne odprave zaustavitve plačil s strani EU.
Potrebno je tudi dodati, da tudi v kolikor bodo napake oziroma nepravilnosti dokončno
ugotovljene v končnem poročilu Evropske komisije, bo omenjena evropska kohezijske sredstva
možno uporabiti za nadomestne projekte. Je pa seveda tudi res, da bodo omenjene napake
oziroma nepravilnosti in predvsem finančni popravki kot posledica bremenili proračun RS, kjer
je hkrati z logiko zagotavljanja sredstev za evropsko kohezijsko politiko prav tako potrebno
slediti politiki zmanjševanja proračunskega primanjkljaja.
Natančnejše stanje na področju črpanja evropskih kohezijskih sredstev je razvidno iz Poročila o
črpanju sredstev evropske kohezijske politike 2007-2013 za obdobje januar – marec 2014, ki je
bilo s strani Vlade RS Državnemu zboru in Državnemu svetu poslano dne 22.04.2014 in v
katerem so na voljo podrobnejše informacije v zvezi s črpanjem evropskih kohezijskih sredstev.
2. Problematika financiranja dodatnih okoljskih projektov:
V zvezi s financiranjem dodatnih okoljskih projektov je najprej potrebno navesti, da je Vlada RS
v zvezi z navedeno problematiko že sprejela sklepe na svoji seji dne 12.11.2013, ki se trenutno
izvajajo:
1. Vlada Republike Slovenije se je seznanila s trenutnim stanjem na področju
črpanja dodatnih pravic porabe za namen optimizacije koriščenja sredstev
evropske kohezijske politike 2007-2013 in seznamom pripravljenih projektov
občin za področje okoljske infrastrukture, za katere trenutno ni zagotovljenega
vira financiranja (preglednica 7).
2. Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v
vlogi organa upravljanja za strukturne sklade in Kohezijski sklad, da v okviru že
dodeljenih pravic porabe za vse tri operativne programe, določene s Sklepi Vlade RS
št. 303-8/2012/5 z dne 11.10.2012, potrjuje instrumente glede na stopnjo
pripravljenosti za doseganje čim bolj optimalnega koriščenja sredstev evropske
kohezijske politike, vključno z možnostjo prerazporejanja teh sredstev med
operativnimi programi (preglednice 3, 4 in 5).
3. Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za kmetijstvo in okolje v vlogi
posredniškega telesa, da evidentira z upravičenci na projektih, ki nimajo izkazane
ustrezne časovne izvedbe in črpanja sredstev fazno delitev projektov in morebitni
prenos posameznih faz v naslednje programsko obdobje 2014-2020. Na osnovi
realnega časovnega načrta izvedbe posameznega projekta, ki ga določi z
upravičenci, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v vlogi organa
upravljanja za strukturne sklade in Kohezijski sklad izvede spremembo odločbe o
dodelitvi sredstev, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v vlogi posredniškega telesa pa
ustrezno prilagodi pogodbe o sofinanciranju projektov ali faz projektov na način, ki
omogoča njihovo uspešno realizacijo do konca programskega obdobja 2007-2013.
4. Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v
vlogi organa upravljanja za strukturne sklade in Kohezijski sklad, da v sodelovanju z
Ministrstvom za kmetijstvo in okolje v vlogi posredniškega telesa pripravi terminski in
vsebinski načrt postopkov in aktivnosti, ki jih bo treba izvesti za prehod projektov
oziroma faz projektov iz programskega obdobja 2007-2013 v programsko obdobje
2014-2020.
5. Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za gospodarski razvoj in
tehnologijo v vlogi organa upravljanja, da ne potrjuje projektov in ne izdaja
odločb, dokler Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v vlogi posredniškega telesa
ne zagotovi in dogovori proste pravice porabe za posamezni projekt in o tem
pisno obvesti organ upravljanja.
6. Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za gospodarski razvoj v vlogi
organa upravljanja za strukturne sklade in Kohezijski sklad, da pristopi k izdaji
odločb o dodelitvi sredstev za projekte v preglednici 7, takoj ko prejme s strani
Ministrstva za kmetijstvo in okolje v vlogi posredniškega telesa pisno obvestilo
o prostih pravicah porabe za sofinanciranje posameznega projekta.
7. Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za kmetijstvo in okolje v vlogi
posredniškega telesa, da do sprejetja dokumentov, ki bodo podlaga za črpanje
sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020 in v
katerih bodo določeni pogoji upravičenosti, smotrnosti investicij ter finančni
viri, novih vlog za potrditev pomoči ne obravnava.
Preglednica št. 1 (v sklepih VRS omenjena kot preglednica št. 7): Dodatni seznam projektov
MKO - OP ROPI, za katere ni sredstev
NAZIV PROJEKTA
FINANCE
EU del
SLO del
15.112.821,13
2.666.968,43
17.779.789,56
30.009.626,00
5.295.816,35
35.305.442,35
820.606,96
144.812,99
965.419,95
22.203.123,02
3.918.198,18
26.121.321,20
23.917.000,77
4.220.647,19
28.137.647,96
26.293.680,41
4.640.061,26
30.933.741,67
9.034.892,77
1.594.392,85
10.629.285,62
Oskrba s pitno vodo na območju Suhe Krajine
Oskrba s pitno vodo Ljubljanice - 2. sklop
20.841.481,72
6.697.231,96
3.677.908,54
1.181.864,48
24.519.390,26
7.879.096,44
Oskrba s pitno vodo Ljubljanice - 1. sklop
Oskrba s pitno vodo na območju Sodražica - Ribnica –
Kočevje
23.895.651,69
4.216.879,71
28.112.531,40
21.679.497,24
3.825.793,63
25.505.290,87
200.505.613,67
35.383.343,61
235.888.957,28
Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju
osrednje Dolenjske
Oskrba s pitno vodo v porečju Drave - 3. sklop
Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save - 2. sklop Občina Radovljica
Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju
vodonosnika Ljubljanskega polja – 1. sklop – Nadgradnja
sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah
Medvode in Vodice ter izgradnja povezovalnega kanala C0
v MOL
Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale
– Kamnik
Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju
vodonosnika Ljubljanskega polja - 1. sklop - II. faza izgradnja III. faze CČN Ljubljana
Oskrba s pitno vodo na območju Domžale - Kamnik
SKUPAJ
Na osnovi izdanih odločb o dodelitvi sredstev je skrajni rok upravičenosti izdatkov 31.12.2015. Z
namenom preveritve izvedljivosti projektov in zagotovitve maksimalnega črpanja sredstev na
področju okolja je v mesecu decembru 2013 MKO v sodelovanju z organom upravljanja opravilo
razgovore z vsemi upravičenci.
Posredovanih je bilo 45 izjav upravičenkam, s katero so le-te lahko izjavile, da bodo projekt
izvedle v celoti znotraj obdobja upravičenosti, ali pa da bodo projekt v tem obdobju izvedle le
delno (predlog faze).
Izjave so vrnile upravičenke na 36 projektih, pri katerih je vrednost EU sofinanciranja
479.673.971,45 EUR. Ena upravičenka je izjavila, da projekt (CERO Ljubljana) ne bo dokončan
v upravičenem obdobju OP ROPI in predlaga prenos 2. faze v višini c/a 10 M€ v naslednjo
finančno perspektivo.
Skupni delež vrednosti projektov (EU del) z vrnjeni izjavami, ki navajajo, da bo projekt izveden
znotraj obdobja upravičenosti znaša 85 % vseh dodeljenih sredstev z odločbami (557 M€ od
658 M€).
Preglednica št. 2: Projekti, kjer izjava ni bila vrnjena
Delež EU
Projekt
(v EUR)
Regijski center za
ravnanje z odpadki
Koroške - KOCEROD
Regijski center za
ravnanje z odpadki
Štajerske regije Izgradnja centra za
ravnanje z odpadki II.
reda Slovenska Bistrica
Regijski center za
ravnanje z odpadki v
Zasavju - CEROZ - II.
faza
Regijski center za
ravnanje z odpadki CERO
Nova Gorica
Celovito urejanje porečja
Dravinje - izgradnja
komunalne infrastrukture
za zagotavljanje
odvajanja in čiščenja
odpadne vode - Občina
Slovenska Bistrica
Odvajanje in čiščenje
odpadnih voda v porečju
Drave - Zgornja Drava
Izjave ni vrnila občina
Dravograd
Ocena stanja MKO
12.875.545,00
Objekt je v gradbenem smislu zaključen.
Obstaja tveganje (zaradi težav pri pridobitvi
OVD, ki še ni pridobljeno), da projekt ne bo
zaključen v finančni perspektivi. Potekajo
zelo intenzivni postopki za izpolnitev pogojev
iz OVS. V kolikor projekt ne bo izveden v
skladu z veljavno zakonodajo, občina ne bo
mogla pridobiti OVD.
7.280.090,00
GD je izdano. Projekt se izvaja, vendar OVD
še ni pridobljen, zato obstaja možnost, da
projekt ne bo uspešno zaključen V kolikor
projekt ne bo izveden v skladu z veljavno
zakonodajo, občina ne bo mogla pridobiti
OVD.
5.494.187,31
V kolikor projekt ne bo izveden v skladu z
veljavno zakonodajo, občina ne bo mogla
pridobiti OVD. Tako obstaja možnost, da
projekt ne bo uspešno zaključen v finančni
perspektivi.
24.702.146,46
Občina odstopila od projekta v marcu 2014.
4.709.180,06
Zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo
(poplavno območje), je potrebno še pridobiti
OVD in GD.
Gradnja uspešno teče.
Celovito urejanje porečja
Dravinje - Odvajanje in
čiščenje odpadne vode v
občinah Slovenske
Konjice in Zreče
Izjave ni vrnila občina
Zreče
Odvajanje in čiščenje
odpadne vode na
območju Maribora - širše
prispevno območje CČN
Maribor
Projekt je gradbeno zaključen in je v fazi
poskusnega obratovanja, izjava pa ni bila
vrnjena za občino Zreče
13.129.773,76
V aprilu 2014 so bile podpisane pogodbe o
sofinanciranju, razen za sklop Maribor (ni še
izdan sklep o izbiri izvajalca).
Odvajanje in čiščenje
odpadne vode v porečju
Soče (CČN Nova Gorica)
28.152.357,27
Vsi izvajalci pravnomočno izbrani in
podpisane vse izvajalske pogodbe. ČN po
rumeni knjigi, zato GD za ČN še ni
pridobljeno. Podpis sofinancerskih pogodb
bo 5.5.2014. Na EK posredovana vloga za
velik projekt, za katerega veljajo pravila, ki jih
določa EK.
Oskrba s pitno vodo v
porečju Dravinje - Občina
Slovenska Bistrica
4.935.088,60
Dve izvajalski pogodbi od treh sta podpisani.
Za tretjo pogodbo je bil izdan sklep o izbiri.
Skupni delež vrednosti projektov (EU del), pri katerih upravičenke niso vrnile izjave o
dokončanju projekta znotraj upravičenega obdobja, je 15 % vseh dodeljenih sredstev z
odločbami ali 101 mio € od 658 mio €. Izjave ni vrnila tudi upravičenka občina Zreče (Celovito
urejanje porečja Dravinje – odvajanje in čiščenje odpadne vode v občinah Slovenske Konjice in
Zreče), kjer pa je projekt praktično zaključen. Posledično vrednost projekta ni upoštevana v
tabelah v gradivu.
Poleg tega je treba poudariti, da noben projekt ne izpolnjuje pogojev 7. člena ZIPRS1415, ki
predvideva izredno razveljavitev odločbe o dodelitvi sredstev.
Vseeno pa je potrebno poudariti, kot že prej navedeno, da je bilo z dodatnimi pravicami porabe
(dodatnih 182 mio EUR) za projekte, ki so pripravljeni za izvedbo, močno zmanjšano tveganje
neporabe sredstev v celoti do konca leta 2015. Na podlagi odobrenih dodatnih projektov bodo
izplačila pričakovano sledila v tem in naslednjem letu. Omenjeni projekti bodo povrnjeni iz
sredstev EU le na podlagi ugotovljenih prihrankov oziroma nižjih porabljenih sredstev na
projektih iz rednih pravic porabe, pri katerih pa v zadnjem času prav tako beležimo porast
aktivnosti na samih projektih in posledično nekoliko znižana tveganja neizvedbe. Dodatni
projekti v višini 182 mio EUR torej že pomenijo nadomestne projekte, kar pomeni, da izpad
projektov na rednih pravicah porabe do višine omenjenih 182 mio EUR še ne pomeni nujno
možnosti prerazporeditve na omenjenih 11 projektov, ampak prednostno kritju nadomestnih
projektov, ki so bili potrjeni iz dodatnih pravic porabe v breme proračuna (zmanjševanje
tveganja financiranja teh projektov iz integralnega proračuna RS). Podrobnejši prikaz
trenutnega stanja sledi v nadaljevanju.
Pravice porabe za okoljske projekte v okviru OP ROPI 2007-2013 znašajo 548.491.592 EUR.
Preglednica št. 3: Dodeljena sredstva OP ROPI 2007-2013
Prednostna usmeritev
Ravnanja s komunalnimi
odpadki
Odvajanje in čiščenje
odpadnih kumanalnih voda
Pitna voda
Zmanjševanje škodljivega
ravnanja voda
SKUPAJ
Pravice porabe v OP
ROPI - EU sredstva
Delež EU v odločbi
(v EUR)
Dodatne pravice porabe
(overcommitmenti) - EU
del
SKUPAJ
Dodeljeno preko
DODELJENO - EU
pravic porabe
del
OP ROPI - EU del
155.568.426
161.673.268
0
161.673.268
-6.104.842
183.282.780
225.529.880
72.816.155
298.346.035
-115.063.255
135.407.344
131.521.225
87.907.419
219.428.644
-84.021.300
74.233.042
66.043.026
21.834.185
87.877.211
-13.644.169
548.491.592
584.767.399
182.557.760
767.325.158
-218.833.566
Vir: MKO
Skupaj z odločbami je za 50 okoljskih projektov dodeljenih 767.325.158 EUR (EU del). Kar je
218,8 mio EUR več, kot je pravic porabe.
Vse navedbe o morebitnih odpovedih, fazni izvedbi projektov, delni izvedbi projektov in
morebitni prerazporeditvi iz prometnega dela OP ROPI so že bile upoštevane pri prvem
overcommitmentu. Po analizah MKO je:
- prihrankov (nižja realizacija zaradi niže doseženih cen po postopku oddaje javnega naročila)
za 33 mio EUR;
- prihrankov zaradi fazne izvedbe projektov (zgolj in samo RCERO LJ) pa za 10 mio EUR,
- z odpovedjo projekta CERO Nova Gorica je prihranek 25 mio €.
Skupaj je torej s prihranki in fazno izvedo projektov še vedno za 124 mio EUR več dodeljenih
EU sredstev, kot jih je na razpolago!
Glede na to, da je že bilo dodeljenih več kot 182 mio EUR iz naslova dodatnih pravic porabe, da
so skupni prihranki le v okvirni višini 68 mio EUR SVRK ugotavlja, da ni mogoče več dodatno
razdeljevati sredstev, ker jih ni. Zato je SVRK 11 projektov, ki jih je Ministrstvo za kmetijstvo in
okolje v vlogi posredniškega telesa odobrilo in posredovalo v potrditev, vrnilo MKO v začetku
aprila 2014 s priporočilom, da se obravnavajo v okviru finančne perspektive 2014-2020. Pri
obravnavni je treba zagotoviti, da so izpolnjeni naslednji osnovni kriteriji:
- uresničevanje ciljev in kazalnikov osnutka Operativnega programa za izvajanje evropske
kohezijske politike v obdobju 2014-2020 (področje voda),
- spoštovanje zahtev glede presoje vplivov na okolje skladno z direktivo o presoji vplivov na
okolje,
- uveljavitev pavšalne stopnje neto prihodka (25% upravičenih izdatkov v skladu z Uredbo št.
1303/2013/ES),
- zagotovitev neodvisnega pregleda kakovosti velikega projekta in projekta, katerega skupna
vrednost presega 90% vrednostnega praga za velike projekte.
V zvezi s financiranjem omenjenih 11 projektov, je treba poudariti, da je napačna trditev, da bi
bilo potrebno zagotoviti zgolj 35 mio EUR slovenske udeležbe. V primeru potrditve teh projektov
bi bilo potrebno iz integralnega proračuna RS dejansko zagotoviti vseh 236 mio EUR. Potrebno
je poudariti, da sredstva niso predvidena v sprejetih proračunih RS za leti 2014 in 2015,
sprejetih s strani Državnega zbora RS. Gre torej za višino sredstev, ki primerjalno presega
izpad prilivov v proračun na podlagi predlaganega davka na nepremičnine in posledično
dodatno ogroža ciljno zmanjševanje primanjkljaja v tekoči bilanci proračuna RS ter posledično
vpliva na makroekonomsko stabilnost RS.
Obenem je potrebno še dodatno pojasnilo v zvezi z navedbami glede DDV - navedba, da bo
država samo z DDV od dodatnih 11 projektov prejela več kot 40 mio EUR in s tem imela
pozitivni "finančni izid" ne vzdrži. Občine imajo namreč možnost zahtevati vračilo vstopnega
DDV, kadar z infrastrukturo izvajajo obdavčene dejavnosti. Občine torej DDV za te investicije
sproti poračunavajo in proračun RS iz tega naslova ne beleži prilivov.
3. Problematika delitve projektov v faze in slabe realizacije projektov iz rednih pravic
porabe, ki so bili potrjeni v prejšnjih letih:
V zvezi s fazno delitvijo projektov je najprej treba poudariti, da se projekti lahko izvedejo v fazah
le ob soglasju upravičencev. Predlog fazne delitve posameznega projekta pripravi upravičenec
v skladu s smernicami Evropske komisije za zaključevanje operativnih programov in po
metodologiji organa upravljanja za fazno delitev projektov. Tako izdelan predlog fazne delitve
projekta pregleda in odobri posredniško telo ter ga potrdi SVRK. Kot je razvidno iz prejšnjega
sklopa, upravičenci do projektov z izdanimi odločbami o dodelitvi sredstev ne načrtujejo
njihove fazne delitve (z izjemo projekta RCERO Ljubljana), temveč njihovo dokončanje znotraj
programskega obdobja 2007-2013.
V sodelovanju z Evropsko komisijo je Slovenija pripravila metodologijo fazne delitve
projektov, ki bo uporabljena pri pripravi seznama projektov, katerih izvajanje se bo deloma
preneslo v naslednje programsko obdobje 2014-2020.
V zvezi z zaostajanjem projektov, ki so bili potrjeni v preteklosti, je potrebno dodati, da odločb o
dodelitvi sredstev praktično ni mogoče odvzeti, v kolikor ima upravičenec (npr. občina) vsaj
pravnomočno izbranega izvajalca ali pridobljeno gradbeno dovoljenje v skladu s 7. členom
ZIPRS. SVRK se zaveda omenjene pomanjkljivosti v sistemu in načrtuje ustrezne spremembe v
smeri večje pristojnosti SVRK v vlogi organa upravljanja v programskem obdobju 2014-2020,
tudi z možnostjo enostranske spremembe odločitve v primeru neizvajanja projektov s strani
upravičencev.
V obeh zgoraj omenjenih primerih pa gre, kot že prej v gradivu omenjeno, za nujno sodelovanje
upravičencev, ki se morajo zavedati svoje odgovornosti. Torej da tako v primeru ugotovljenih
povečanih tveganj glede izvedbe projektov do konca leta 2015 (oziroma do konca leta 2016 z
zagotavljanjem lastnih sredstev v letu 2016) z ustrezno hitro reakcijo predlagaj razdelitev
projekta v faze ter s tem sprostitev določenega dela dodeljenih sredstev.