Realizirani ukrepi za Osrednjeslovensko regijo
Obisk vlade v osrednjeslovenski regiji, 10. in 11. maj 2016 Ukrepi za izboljšanje kakovosti življenja Osrednjeslovenska regija Naravno-geografska podoba Pomurska površina 2.334 km2 Koroška Gorenjska Več kot polovico regije pokrivajo gozdovi. Podravska Savinjska Zasavska 26 občin Goriška V regiji je prestolnica Republike Slovenije - Ljubljana, ki je upravno, politično in kulturno, znanstveno in izobraževalno ter poslovno in prometno središče. Obalnokraška Osrednjeslovenska Primorskonotranjska Posavska Jugovzhodna Slovenija Prebivalstvo V Osrednjeslovenski regiji živi več kot četrtina prebivalcev Slovenije. Ima najvišji naravni prirast med regijami. 2,0 2 0 -0,4 osrednja Slovenija 3,4/1000 preb 2,1 1,1 1,0 podravska zasavska spodnjesavska koroška -1 229 preb/km2 3,4 3 pomurska osrednja Slovenija Slovenija 1,1/1000 preb Naravni prirast na 1000 prebivalcev 1 535.375 Slovenija 102 preb/km2 Je najgosteje naseljena regija. 0,8 osrednja Slovenija Slovenija 2.063.077 jugovzhodna osrednje- gorenjska slovenija slovenska savinjska -0,9 notranjskokraška -0,4 goriška -0,6 obalnokraška -2 -2,1 -3 -3,1 Prebivalstvo osrednje Slovenije je v povprečju najmlajše med vsemi regijami. Slovenija 42,6 let osrednja Slovenija 41,3 let Izobraževanje V primerjavi z ostalimi regijami ima osrednja Slovenija drugo najnižjo stopnjo tveganja revščine. Delež prebivalcev z doseženo višjo ali visoko izobrazbo bistveno presega slovensko povprečje. stopnja tveganja revščine (% oseb) osrednja Slovenija Slovenija 26,7 % prebivalci, stari 25-64 let, z višjo ali visoko izobrazbo 20 17,5 17,3 34,2 % 19,9 14,8 15,0 14,7 17,4 11,4 13,3 10 prebivalci, stari 25-64 let, brez izobrazbe ali z nepopolno osnovno šolo ali osnovno šolo 12,3 11,3 15,1 osrednja Slovenija Slovenija 17 % 13,9 % 0 pomurska podravska koroška savinjska zasavska spodnje- jugovzhodna osrednje- gorenjska notranjskosavska kraška slovenija slovenska goriška obalnokraška Izobrazbena struktura v osrednji Sloveniji 2% 19 % brez izobrazbe, nepopolna osnovnošolska osnovnošolska 51 % srednješolska Osrednjeslovenska regija je gospodarsko najbolj razvita regija. višješolska, visokošolska 5 zavodov za V osrednji Sloveniji je največ izobraževalnih ustanov. Gospodarstvo 28 % 19 mladostnike s posebnimi potrebami 30 javnih srednješolskih zavodov 4 zasebne gimnazije Trg dela visokošolskih zavodov Stopnja registrirane brezposelnosti je v osrednji Sloveniji nižja od slovenskega povprečja. Slovenija 57,2 % Slovenija 12,3 % BDP ostalih regij 4 javne in 15 zasebnih višjih strokovnih šol Osrednja Slovenija ima tretjino delovno aktivnih prebivalcev Slovenije. stopnja delovne aktivnosti BDP Osrednejslovenske regije predstavlja 37 % celotnega slovenskega BDP. Prevladujejo storitvene dejavnosti, kjer je tudi delež ustvarjenega BDP največji (77,5 %). osrednja Slovenija 58,5 % osrednja Slovenija 11,0 % BDP na prebivalca v letu 2014 Tretjina vseh podjetij je v osrednjeslovenski regiji. BDP osrednje slovenije Slovenija 18.093 € osrednja Slovenija Slovenija 186.433 osrednja Slovenija 25.329 € 62.066 Raziskave in razvoj Osrednjeslovenska regija ima največ raziskovalcev (60,3 %), javnih raziskovalnih zavodov (15) in raziskovalnih organizacij (366). Življenjski standard V primerjavi z ostalimi regijami je povprečna neto plača v osrednji Sloveniji najvišja. Slovenija 1.013,23 € osrednja Slovenija 1.099,23 € Največji izdatek BDP (46,3 %) za raziskovalnorazvojno dejavnost je v Osrednjeslovenski regiji. 46,3 % Dogovor med Vlado Republike Slovenije in Mestno občino Ljubljana Vlada Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana sta v skladu z Zakonom o glavnem mestu Republike Slovenije uspešno končali pogajanja o opredelitvi nalog Mestne občine Ljubljana in državnih organov pri izvajanju programov in nalog za obdobje med 2016 in 2018. Gre za prvi tovrstni dogovor. V interesu države in Mestne občine Ljubljana je namreč zagotovitev usklajenega programiranja razvoja območja glavnega mesta v vseh razvojnih programih. Ministrstva in Mestna občina Ljubljana so dosegli soglasje o 34 projektih oziroma aktivnostih, ki naj bi jih izvedli v obdobju med 2016 in 2018. Izjema je pet projektov, ki so dogovorjeni za daljše časovno obdobje, saj njihova realizacija zahteva več časa ali pa se bodo aktivnosti začele kasneje. Dogovor med Vlado Republike Slovenije in Mestno občino Ljubljana vsebuje skupne vsebine programskega, investicijskega in razvojnega področja, ki so pomembne za glavno mesto Republike Slovenije. Ljubljanski grad Zmajski most področje logistike v širšem pomenu besede: prometna in druga infrastruktura, pomembna ne le za Mestno občino Ljubljana, pač pa tudi za Republiko Slovenijo (ceste, železnice, mobilnost na splošno, informacijska infrastruktura) projekti, ki promovirajo tako glavno mesto kot Republiko Slovenijo (okoljski projekti, električna mobilnost) Programi in projekti, skupna obeležja (državne proslave, skupna ali državna obeležja, turistične znamenitosti) ki zahtevajo sodelovanje državnih organov in Mestne občine Ljubljana nepremičnine v lasti države in Mestne občine Ljubljana (zgradbe v uporabi državnih in občinskih organov, izgradnja in njihovo vzdrževanje, pripadajoča parkirišča) Med projekti Dogovora so tudi zagotovitev zemljišča za helioport, začetek aktivnosti za izgradnjo zaporov v Bizoviku, nakup prostorov Kinoteke, izdelava celostne prometne strategije v okviru javnega razpisa sredstev kohezijskega sklada, postavitev protihrupnih ograj na območju Kosez in Dravelj, izgradnja Tivolskega loka za neposredno povezavo Primorske z Gorenjsko progo, nadgradnja ljubljanskega železniškega vozlišča, idr. Kohezijski projekti s področja okolja v finančni perspektivi 20142020 v Osrednjeslovenski regiji • Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale – Kamnik (občine upravičenke: Kamnik, Cerklje na Gorenjskem, Domžale, Mengeš, Trzin) – skupna vrednost projekta: 39.054.955 € (delež EU: 23.917.001 €, slovenska udeležba: 4.220.647 €) • Oskrba s pitno vodo na območju Domžale – Kamnik (občine upravičenke: Kamnik, Domžale, Mengeš, Moravče, Trzin) – skupna vrednost projekta: 11.384.021 € (delež EU: 6.940.943 €, slovenska udeležba: 5.847.040 €) • Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice - 2. sklop (občine upravičenke: Brezovica, Log-Dragomer, Logatec, Postojna, Škofljica) – skupna vrednost projekta: 10.689.886 € (delež EU: 6.163.284 €, slovenska udeležba: 1.087.638 €) Ministrstvo za okolje je vsem projektom že izdalo sklepe o sofinanciranju. Podpisane so tudi vse izvajalske pogodbe med občinami in izvajalci za izvedbo del gradnje, nadzora in obveščanja javnosti. Urejeno in čisto okolje ter večja poplavna varnost Projekt Ureditve vodne infrastrukture za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova Polhov Gradec Projekt se izvaja na osnovi sprejete Uredbe o državnem prostorskem načrtu, in sicer v dveh etapah: • prva etapa: ureditev Malega grabna in drugih ureditev vodne infrastrukture v Mestni občini Ljubljana (MOL) in občini Dobrova Polhov Gradec • druga etapa: gradnja zadrževalnika Razori na območju občine Dobrova Polhov Gradec. Trenutno poteka izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in presoje vplivov na okolje za prvo etapo, ponavlja se postopek javnega naročila za izbor Inženirja in postopki potrebni za pridobivanje zemljišč potrebnih za gradnjo (geometri, cenilci, odkupovalci). Sredstva za izvedbo aktivnosti v letu 2016 so zagotovljena iz Proračuna RS. Za gradnjo v letu 2017-2020 so planirani finančni viri v OPROPI 2014-2020. Vloga za črpanje kohezijskih sredstev bo pripravljena konec leta 2016. Finančna vrednost del je ocenjena na 41 milijonov evrov, in sicer: • prva etapa: ocenjena investicijska vrednost del znaša cca. 31 milijonov evrov (ureditev Malega grabna, ureditev hudourniških pritokov v zaledju Gradaščice in na Gradaščici od Dobrove do Polhovega Gradca, ureditev območja Kozarje in na območju Gradaščice, ureditev Božne in Male vode s pripadajočimi ureditvami in razbremenilnik 6a s pripadajočimi ureditvami) • druga etapa: ocenjena investicijska vrednost del znaša cca. 10 milijonov evrov (izgradnja suhega zadrževalnika Razori z ureditvijo Gradaščice na območju zadrževalnika, Horjulke in Ostrožnika s pripadajočimi ureditvami). Projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja V okviru FP 2014 -2020 se pripravlja projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Okvirna vrednost projekta je 110 milijonov evrov z DDV. Občine upravičenke Mestna občina Ljubljana, Medvode in Vodice pripravljajo pojasnila, dopolnitve in popravke vloge z informacijami o postopkih presoje vplivov na okolje. Projekt Ureditve vodne infrastrukture za zagotavljanje poplavne varnosti 41 mio € Kohezijski projekti s področja okolja v finančni perspektivi 2014-2020 86 mio € Trajnostna urbana strategija mestne občine Ljubljana (TUS) Ministrstvo za okolje in prostor je v sodelovanju s Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko sofinanciralo izdelavo TUS vsem mestnim občinam. Mestna občina Ljubljana je 2. 11. 2015 oddala ustrezno pripravljen TUS, ki je bil sprejet 25. 1. 2016. Celostne teritorialne naložbe (CTN) Mestna občina Ljubljana bo skladno z Operativnim programom izvajanja evropske kohezijske politike 2014-2020 (OP EKP 2014-2020) upravičenka do sredstev, namenjenih urbanemu razvoju. Ministrstvo za okolje in prostor ima za te namene na voljo 86 milijonov evrov ESRR sredstev, ki bodo dodeljevana skladno s pravili mehanizma CTN. Mestnim občinam zahodne kohezijske regije bo na voljo cca 31 milijonov evrov EU sredstev. Del sredstev bo predvidoma namenjen finančnim instrumentom. Navodila Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko za izvajanje CTN so v pripravi. Merila poziva bodo upravičence spodbujala k celovitemu urejanju degradiranih površin v urbanem okolju skladno s TUSi in kazalniki OP EKP 2014-2020. Projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja 110 mio € • Vodmat: Načrtovana je obnova postajališča z izvennivojskimi dostopnimi potmi, zavetiščem ter prilagoditev osebam s težjo gibalno sposobnostjo. • Lavrica: Z občino Škofljica je podpisan dogovor o skupnem sodelovanju in financiranju projektne dokumentacije, ki bo izdelana še letos. Trenutno je v postopku izbira mikro lokacije za postajališče s parkiriščem. Investicije v vzdrževanje cestne infrastrukture • zaključena sanacija državne ceste Vodice - Moste, • sanacija mostu v Mednem, predvidoma bo zaključena konec maja 2016, • redna vzdrževalna dela na državnih in regionalnih cestah. Razbremenitev prometa na Škofljici Ministrstvo za infrastrukturo in občina Škofljica izboljšujeta pretočnost prometa skozi naselji Škofljica in Lavrica. Začela se je rekonstrukcija ceste od Rudnika do Lavrice v zožano štiripasovnico. V letu 2015 je bil izdelan izvedbeni načrt, izveden razpis za izvajalca del in marca 2016 je bil izvajalec uveden v delo. Za preostanek trase do Škofljice se izdelujeta idejna zasnova in prometna študija. Posodobitev infrastrukture in energetska prenova javnih stavb K razbremenitvi prometa skozi navedena naselja bodo prispevali tudi: • izgradnja avtocestnega priključka Šmarje - Sap, • graditev novega železniškega postajališča na Škofljici, • ponovna vzpostavitev železniške povezave do Kočevja. Avtocestni priključki (AC) Modernizacija kočevske železniške proge • Prva faza (Grosuplje-Ortnek) – 26,8 km modernizacije je bila izvedena v letih 2008 - 2011. Investicija je znašala 41,9 milijonov evrov. • Druga faza (Ortnek-Kočevje) – modernizacije proge je delno izvedena. Ocenjena vrednost del za dokončanje druge faze je 21,8 milijonov evrov. Dela se bodo predvidoma izvajala v letih 2016 in 2017. • Na železniški progi Grosuplje-Kočevje je bilo ukinjenih več kot 25 nivojskih prehodov, 5 nivojskih prehodov je bilo na novo zavarovanih z zapornicami. • V letošnjem letu bo izveden razpis za zamenjavo in posodobitev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav na celotnem odseku, s čimer bo omogočena uvedba rednega potniškega prometa do Kočevja. Tivolski lok - vzpostavitev direktne vožnje vlakov iz smeri Primorske proti Gorenjski Zaradi naraščajočega železniškega prometa se že dalj časa kažejo potrebe po vzpostavitvi direktne vožnje vlakov iz smeri Primorske proti Gorenjski (in obratno) mimo glavne železniške postaje Ljubljana. Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta je vlada sprejela 11. 2. 2016. Pripravljajo se strokovne podlage. Ključna bo uskladitev s Pivovarno Union, saj naj bi nova proga potekala tako, da bi posegla na industrijske tire, nekatere objekte in na notranje komunikacijske poti. Investicije v železniška postajališča • Vnanje Gorice: V postopku je pridobitev gradbenega dovoljenja. V drugi polovici leta je načrtovana izvedba razpisa za izbiro izvajalca. Gradnja je predvidena v proračunskem obdobju 2017/2018. Projekt naj bi sofinancirala Občina Brezovica. • Črnuče: V izdelavi je projektna dokumentacija, ki bo zaključena v prvi polovici letošnjega leta. V občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana (MOL) je v Črnučah predvidena ureditev območja »parkiraj in se pelji« (P+R) z navezavo na novo postajališče kamniške proge. • Dolgi most: MOL je na lokaciji Dolgega mostu uredila parkirišče sistema P+R. Občina je tudi investitor gradnje cestnega podvoza pod progo, ki se nahaja ob območju P+R. Ker se je ob gradnji cestnega podvoza pod progo pokazala možnost uporabe podvoza za izvennivojsko prečkanje proge in dostop na oba perona postajališča, je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) začela z aktivnostmi za gradnjo postajališča. V aprilu 2016 je predviden podpis sporazuma med DRSI in MOL, vsi postopki tečejo, gradnja naj bi bila zaključena do septembra 2016. • Tivoli: Načrtovana je obnova postajališča z izvennivojskimi dostopnimi potmi, zavetiščem ter prilagoditev osebam s težjo gibalno sposobnostjo. • Nov AC priključek med Brezovico in Logom – razbremenitev sedanjega priključka na Brezovici z vidika prometne varnosti in razbremenitev regionalne ceste skozi Brezovico. Poleg ukrepov na AC in novega nadvoza namerava DARS zgraditi še 1,7 kilometra dolgo povezovalno cesto od novega AC priključka vse do križišča pri železniškem prehodu v Vnanjih Goricah (razbremenilna cesta za Brezovico). Trenutno se pripravlja projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, prihodnje leto pa naj bi odkupili potrebna zemljišča in pridobili soglasja. Projekt je ocenjen na 27 milijonov evrov (brez DDV). Gradnja naj bi se predvidoma začela leta 2019. • AC priključek Šmarje - Sap – Pridobljena so vsa potrebna zemljišča in gradbeno dovoljenje. Opravljen je bil izbor izvajalca, ki ga mora potrditi nadzorni svet DARS. Gradnja je načrtovana pred poletjem 2016. Rok za končanje del je 14 mesecev od podpisa pogodbe. Energetska prenova javnih stavb Na območju Osrednjeslovenske regije je bilo v energetsko prenovo vključenih 50 javnih objektov: osnovne šole, vrtci, zdravstveni domovi, občinska stavba in glasbena šola. Skupna vrednost investicij v energetsko sanacijo je znašala 10,4 milijonov evrov (brez DDV). Posodobitev prometne infrastrukture Energetska prenova 50 javnih stavb 10,4 mio € Uvedba integriranega javnega potniškega prometa v RS (IJPP) Projekt uvedbe IJPP je izjemno kompleksen in zahteven projekt. Izvajalec bo do predvidenega roka pripravil vse ključne elemente sistema enotne vozovnice, da bodo julija in avgusta lahko stekli pilotni projekti in bo v mesecu septembru 2016 uvedena enotna vozovnica. Eden od pomembnejših elementov novega sistema integriranega javnega potniškega prometa v Republiki Sloveniji je Upravljavec IJPP, ki bo lahko s sodobno IT opremo in aplikacijami za vodenje prometno tehničnih, voznorednih in finančnih podatkov upravljal s celotnim sistemom. V času pilotnega obratovanja in uvajanja projekta bo vlogo Upravljavca IJPP opravljalo ministrstvo, pripravlja pa se sprememba zakonodaje (Zakona o prevozih v cestnem prometu), ki bo dala pravne podlage za ustanovitev neodvisnega upravljavca. Uvedba integriranega javnega potniškega prometa Knjižnica slepih in slabovidnih • vzpostavitev infrastrukture za zagotavljanje enakih možnosti dostopa do publikacij slepim in slabovidnim ter osebam z motnjami branja; • vrednost projekta EU del znaša 3.118.104 €. Novogradnja Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani • predvidena izgradnja treh samostojnih, vendar povezanih objektov, v skupni velikosti 42.056 m2 bruto površin (vključno s parkirišči); • po merilih Evropske komisije eden največjih R&D projektov v tej perspektivi financiranih iz ESRR na področju EU; • izvedba projekta je predvidena tudi v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023 (v okviru projekta Politehnika). Osrednjeslovenska regija je v obdobju 2007–2013 za 298 projektov prejela dobrih 63 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz naslova programov Evropskega teritorialnega sodelovanja in Finančnih mehanizmov. Največji projekti: Evropska sredstva Slovenija je imela v programskem obdobju 2007-2013 v okviru vseh treh operativnih programov na voljo 4.101.048.636 € (EU del) sredstev oz. pravic porabe. V okviru vseh treh operativnih programov je bilo v tem obdobju sofinanciranih preko 5.000 projektov. Programsko obdobje je bilo zaključeno z maksimalno možno izkoriščenostjo sredstev evropske kohezijske politike. Slovenija pri črpanju evropskih sredstev na koncu leta 2015 med vsemi članicami EU zaseda četrto mesto glede na povrnjena sredstva iz evropskega proračuna. Pred letom in pol je na tej lestvici zasedala 19. mesto. Občine v Osrednjeslovenski regiji so se v programskem obdobju 2007–2013 intenzivno vključevale v izvajanje evropske kohezijske politike v okviru vseh treh operativnih programov. V regiji je bilo sofinanciranih 1389 operativnih programov v skupni vrednosti več kot 430 milijonov evrov (EU del). Najuspešnejši projekti: Regionalni center za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO Ljubljana) • največji kohezijski projekt s področja okolja v državi; • skupna vrednost projekta 155 milijonov evrov (EU del je 77,6 milijonov evrov, preostanek se zagotavlja iz državnega in občinskih proračunov ter iz okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov); • primer dobre prakse na področju povezovanja in sodelovanja občin ter povezovalni element ravnanja z odpadki v Sloveniji med občinami in regijami; • RCERO bo poskrbel za dolgoročno ureditev problematike ravnanja z odpadki za tretjino Slovenije (v RCERO je trenutno vključenih 37 občin); • najboljši in najsodobnejši sistem predelave odpadkov v Sloveniji z najmodernejšo in trajnostno tehnologijo za ravnanje z odpadki v evropskem merilu; • zagotavlja zelena delovna mesta. Intenzivno vključevanje v izvajanje evropske kohezijske politike JULIJUS • pogodbeno vezana nepovratna sredstva: 1.246.723 €, realizacija nepovratnih sredstev: 1.078.415 € (86%); • izboljšanje skupne uporabe športnih in rekreativnih infrastruktur s posebnim poudarkom na gorskih športih in na športnih dejavnostih, ki se vršijo v naravnem okolju. DMCSEE - Drought management Centre for South East Europe • pogodbeno vezana nepovratna sredstva: 1.452.705 € ERDF in 445.851 € IPA; realizacija: 91 %; • rezultat projekta je višja stopnja pripravljenosti na suše in zmanjšan učinek suš. Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav • pogodbeno vezana nepovratna sredstva: 2.085.882 €, projekt še ni zaključen; • dolgoročni cilj projekta je olajšati upravljanje z vodami in zmanjšati tveganja in vplive poplav ter obenem povečati skladnost podatkov in z njimi povezanih storitev z zahtevami direktive INSPIRE. Za zdravje mladih • pogodbeno vezana nepovratna sredstva: 413.031 €; projekt še ni zaključen; • projekt je osredotočen na krepitev zdravega življenjskega sloga med slovenskimi otroci in mladostniki, starimi od 12 do 19 let. Razlika med programskima obdobjema 2007–2013 in 2014–2020 je, da za regijske projekte ni več posebne prednostne osi. Črpanje sredstev bo odvisno od razpisov, ki jih bodo objavili resorji, pristojni za posamezno vsebino. Slovenija v obdobju 2014–2020 razpolaga z okvirno 3,012 milijarde evrov sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Sofinancirani bodo predvsem tisti projekti, ki bodo povečevali konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter zagotovili kakovostna in dolgoročna delovna mesta. Sofinanciranih 1389 operativnih programov 430 mio € 298 projektov 63 mio € Med najbolj odmevnimi projekti najbolj razvite slovenske regije iz Operativnega programa 2007-2013 Regionalni razvojni programi »Razvoj regij« so Arheološki park Emona - Emonska promenada, Trg republike, Ljubljana za zeleno mobilnost - ureditev brežin Gruberjevega kanala s postavitvijo pristanov, Cankarjev dom, Novogradnja vrtca v Zgornjih Pirničah in Podružnična šola in vrtec Zagradec. V tej perspektivi je bilo sicer podprtih 46 projektov, ki so skupaj prejeli 17.539.813,07 € sredstev. Osrednjeslovenska regija je imela v letih 2014 in 2015 na voljo tudi 3.937.173 € proračunskih sredstev po Zakonu o sofinanciranju občin. V letu 2016 imajo občine Osrednjeslovenske regije po Zakonu o sofinanciranju občin na voljo tudi 2.288.174 € nepovratnih sredstev ter 3.432.259 € povratnih posojil. Enako velja za prihodnje leto. V bodoče se bo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pri spodbujanju konkurenčnosti regije osredotočalo na ustrezno prenovo in razvoj prometne, okoljske, informacijsko-komunikacijske ter družbene infrastrukture. Za ta namen smo pripravili dva pomembna razvojna dokumenta. Prvi je Regionalni razvojni program Osrednjeslovenske regije za obdobje 2014-2020, v okviru katerega načrtujemo 1.837.556.122 € sredstev podpore, od tega 1.239.299.984 € EU sredstev. Drugi ključen dokument je Dogovor za razvoj regije za obdobje 2016-2019. Ta vsebuje predlog projektov v vrednosti 241.796.205 €, pričakujemo pa, da jih bomo s pomočjo EU sredstev lahko podprli v višini 84.460.855 €. Tuje neposredne investicije Financiranje regionalnih projektov Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo si v sodelovanju z Javno agencijo SPIRIT prizadeva spodbujati internacionalizacijo podjetij in privablja tuje neposredne investicije v Slovenijo. Dve večji tuji neposredni investiciji v Osrednjeslovenski regiji, odprtje Sandozovega biofarmacevtskega laboratorija v Mengšu januarja letos in napoved prihoda podjetja IKEA v Ljubljani, kažeta na to, da Slovenija izboljšuje poslovno in investicijsko okolje in ima bazen odličnih visoko izobraženih kadrov, ki Slovenijo opredeljujejo kot poslovno zanesljivo in privlačno lokacijo za tuje investitorje. 46 projektov 17,5 mio € Spodbujanje internacionalizacije podjetij in privabljanje tujih neposrednih investicij Turizem Osrednjeslovenska regija je turistično atraktivna regija. V letu 2015 so po oceni Turizma Ljubljana v vseh nastanitvah v Ljubljani zabeležili 1.190.242 nočitev oziroma 17,8 % več nočitev kot v letu 2014. To pomeni, da je bilo v letu 2015 v primerjavi z letom prej po naših neuradnih podatkih opravljenih 168.313 nočitev več. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Slovenska turistična organizacija podpirata aktivnosti Zavoda za turizem Ljubljana. Med drugim je bilo za aktivnosti delovanja Regionalne destinacijske organizacije Ljubljana – Osrednja Slovenija namenjenih 300.000 €. Preko javnih razpisov je bila v zadnjih letih sofinancirana tudi kolesarska povezava Brezovica-Vrhnika-Logatec; pododsek Brezovica-Log. Zaradi pomanjkanja kolesarskih poti in njihove slabe povezanosti aktivno delujemo tudi pri odpravljanju ovir pri razvoju turističnega produkta gorskega kolesarjenja. Zato smo ustanovili medresorsko delovno skupino za ureditev gorsko-kolesarske dejavnosti. Prenova in razvoj prometne, okoljske, informacijskokomunikacijske ter družbene infrastrukture Spodbujanje podjetništva in zaposlovanja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (Zavod) se z drugimi organizacijami in podjetji dogovarja za številne projekte z namenom, da bi iskalcem zaposlitve pomagal pri iskanju zaposlitev in ustvarjanju lastnih delovnih mest. BTC CAMPUS Trimesečni program dodatnega podjetniškega izobraževanja, ki ga Zavod že četrto leto zapored izvaja v sodelovanju z BTC-jem in Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani je sestavljen iz 12 programskih modulov. Iskalci zaposlitve pridobijo dodatna poslovna znanja s področij planiranja, računovodstva, komuniciranja in marketinga ter napotke in usmeritve za uspešnejše iskanje zaposlitve ali vstopanje v svet podjetništva. Poleg tega iz prve roke spoznajo različne institucije, kot so razvojni centri, inkubatorji, start-up podjetja, ipd. V preteklih letih je večina udeležencev programa našla prvo zaposlitev ali pa so se podali na podjetniško pot. Letošnji program se je začel 16. 3. 2016 in bo trajal do 8. 6. 2016. ZAPOSLITVENI IZZIV Projekt spodbujanja zaposlovanja brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve pri najboljših zaposlovalcih (zmagovalcih izbora »Zlata nit«) Zavod izvaja v sodelovanju z Združenjem Manager in časopisno hišo Dnevnik. Poteka s tekmovanjem izbranih kandidatov (brezposelnih in drugih iskalcev zaposlitve, prijavljenih pri Zavodu) z ustrezno izobrazbo in delovnimi izkušnjami glede na prosto delovno mesto, ki ga objavi sodelujoče podjetje, kandidati pa se med seboj pomerijo v reševanju problemske naloge. Najboljši med izbranimi kandidati, ki z odličnostjo reši nalogo, dobi priložnost za zaposlitev pri delodajalcu. Pogosto podjetja prepoznajo prednosti in potencial tudi v ostalih udeležencih zaposlitvenega izziva ter jim kasneje ponudijo ustrezno zaposlitev. Do sedaj je bilo izvedenih 18 projektov, in sicer: IBM (2 krat), Simobil, Siemens, Mercator, Združenje Manager, Vivo Catering, Otis lift, Kolektor, Halcom, Količevo Karton, Kliping, Atlantic Grupa (izven LJ: Sava hoteli, Lotrič Meroslovje, Steklarna Hrastnik, Trimo Trebnje, Il Ambienti). Pomoč pri iskanju zaposlitve Preko projekta najboljši zaposlovalci pridobijo zaupanje v Zavod in se poslužujejo njegovih storitev tudi pri nadaljnjem zaposlovanju. KUL SLUŽBA Projekt omogoča zaposlitev 26 mladim v enem od 17 javnih zavodov ali podjetij, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Ljubljana (MOL). Projekt sta zasnovala Urad za mladino MOL in Javni zavod Cene Štupar, k sodelovanju pa so pristopili še Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Javni zavod Mladi zmaji, Zavod Bob in Zavod Nefix. Zavod RS za zaposlovanje bo v tem projektu sodeloval z obveščanjem brezposelnih oseb in njihovi kasnejši vključitvi v program »Usposabljanje na delovnem mestu«. Pomoč pri ustvarjanju lastnih delovnih mest Tailor-made programi za delodajalce Zavod od leta 2011 vodi register zunanjih izvajalcev programov aktivne politike zaposlovanja (APZ). Register omogoča hitrejše odzivanje na potrebe po znanjih in veščinah na trgu dela. V skladu z zaznanimi potrebami delodajalcev se stalno dopolnjuje register zunanjih izvajalcev APZ s »tailormade« programi, ki so dobesedno krojeni na posebne potrebe delodajalcev. Primer tailor-made programa je POT-Ke oz. program usposabljanja za operativnega tehnologa v kemijski industriji na srednji (V.) stopnji izobrazbe, preko katerega se je usposobilo 32 kemijskih tehnologov. Organizacija programov usposabljanja Univerzitetni klinični center Ljubljana V letu 2015 je UKC pridobil mednarodno veljavni certifikati DNV DIAS, ISO 9000:2008 za osem klinik oziroma služb in za celotno managersko vodenje UKC Ljubljana. V letu 2015 je bilo UKC Ljubljana v okviru Priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost podeljeno priznanje, po mednarodnem modelu EFQM – Evropske nagrade za odličnost. Izboljšave na področju zdravja S ciljem doseganja boljšega zdravja in zmanjševanja neenakosti v zdravju so v okviru projekta Skupaj za zdravje – zmanjševanje neenakosti v zdravju v ZD Vrhnika nadgradili obstoječi preventivni program za odraslo populacijo in razvili nove vsebine, orodja in pristope za učinkovitejše vključevanje ciljne populacije ter preventivne obravnave, ki bolje upoštevajo potrebe uporabnikov. V pilotnem preverjanju izvedljivosti nadgrajenega preventivnega programa, ki je potekalo v Zdravstvenem domu Sevnica, Zdravstvenem domu Vrhnika in Zdravstvenem domu Celje s pripadajočimi lokalnimi okolji, so sodelovale različne inštitucije, nevladne organizacije in številni strokovnjaki. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKC) so bila v letu 2015 zagotovljena sredstva za izgradnjo Diagnostično - terapevtskega servisa (DTS), v katerega bosta umeščena tudi urgentni center in dispečarski center. Izgradnja DTS poteka skladno z načrti. Izgradnja protihrupne zaščite UKC LJ – ORL klinika poteka skladno z načrti. Uspešno se je zaključila sanacija vodovoda na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Začela se je izvedba investicije požarna varnost na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Izveden je bil nakup komunikacijske opreme za potrebe izvajanja nujne medicinske pomoči. V pripravi je dogovor med ZD Ljubljana in UKC Ljubljana o prenosu izvajanja dejavnosti nujne medicinske pomoči, kar je pomemben napredek in bo vzor za urejanje razmerij med zdravstvenimi domovi in bolnišnicami oziroma urgentnimi centri v širšem slovenskem prostoru. Referenčna ambulanta Ministrstvo za zdravje je v lanskem in letošnjem letu skupaj dodatno financiralo 150 referenčnih ambulant. Referenčne ambulante so ambulante družinske medicine z razširjenim timom zdravstvenega osebja (zdravnik, medicinska sestra in diplomirana medicinska sestra, ki prevzema spremljanje parametrov določenih kroničnih bolezni ter preventivne aktivnosti). Omogočajo krajše čakalne dobe in večjo dostopnost do kakovostne, celostne in varne zdravstvene oskrbe. Investicije • DTS in hospitalni blok – prizidek in preureditve. Ocenjena vrednost investicije je 95 milijonov evrov. • ORL klinika – gradnja protihrupne zaščite (stekleni del s kovinsko konstrukcijo vzdolž Stomatološke klinike). Pogodbena vrednost je 153.699,66 €. • V Ljubljani bo dispečerski center zdravstva (DCZ) umeščen v objekt DTS. Za izgradnjo in zagotovitev opreme za DCZ Ljubljana so predvidena proračunska sredstva v višini 1.200.000 €. DCZ Ljubljana bo z delovanjem pričel predvidoma v aprilu 2017. Za celotni projekt vzpostavitve dispečerske službe zdravstva je namenjenih predvidoma 3.700.000 € proračunskih sredstev. Ministrstvo za zdravje je zagotovilo sredstva za vzpostavitev in delovanje DCZ Ljubljana v višini 2.537.452,41 €. V ljubljanskem DCZ se predvideva 70 novih delovnih mest. Ministrstvo za zdravje pospešeno izvaja aktivnosti na področju urejanja dispečerske službe zdravstva (priprava predloga pravilnika, priprava organizacijskih dokumentov, izobraževanje in usposabljanje kandidatov za dispečerje, priprava protokolov za dajanje osnovnih navodil za nudenje prve pomoči preko telefona in ekipam nujne medicinske pomoči). Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča Leta 2015 je inštitut podpisal tri pogodbe, ki bodo imele dolgoročni učinek na realizacijo tržnega programa: • z ustanovo “Pustimo jim sanje” za rehabilitacijo 100 otrok iz Gaze v vrednosti projekta 1,5 mio evrov (projekt se mora zaključiti v letu 2017), • o sodelovanju z Univerzo Lobachevsky iz Nižnega Novgoroda (Rusija) na področju izobraževanja strokovnjakov, znanstveno razvojnega dela in zdravljenja najzahtevnejših pacientov (pogodba je podpisana za obdobje 5 let), • s pooblaščeno organizacijo Ministrstva za zdravje Kuvajt, ki je odgovorna za napotovanje na zdravljenje in rehabilitacijo pacientov iz Kuvajta. Poleg tega je inštitut ponovno vzpostavil sodelovanje s slovensko organizacijo ITF na področju izobraževanja strokovnjakov in rehabilitacije pacientov iz področja držav Bosne in Hercegovine, Albanije, Kosova in Makedonije. Projekti bodo izvedeni v letu 2016. Izgradnja Diagnostično terapevtskega servisa Dodatno financiranje 150 referenčnih ambulant Služba nujne medicinske pomoči – satelitski urgentni centri Ministrstvo za zdravje je pridobilo preliminarne vloge zdravstvenih domov za sodelovanje v pilotnem projektu vzpostavitve satelitskih urgentnih centrov. Pilotni projekti se bodo začeli izvajati po začetku delovanja dispečerskih centrov zdravstva. Preliminarne vloge za vzpostavitev satelitskih urgentnih centrov sta v ljubljanski regiji že posredovala Zdravstveni dom Litija in Zdravstveni dom Logatec. V času javne razprave o predlogu Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči je Zdravstveni dom Kamnik menil, da bi bilo smiselno, da pridobijo status satelitskega urgentnega centra, enako sta predlagala tudi Zdravstveni dom Vrhnika in Zdravstveni dom Logatec. Vzpostavitev satelitskih urgentnih centrov Na območju Osrednjeslovenske regije je 21 domov za starejše, od tega 13 javnih zavodov in 8 koncesionarjev. Na območju Osrednjeslovenske regije deluje posebni socialnovarstveni zavod Delovno varstveni zavod Prizma, Ponikve. Investicije • Zaradi slabega stanja objektov posebnega socialnovarstvenega zavoda Prizma Ponikve je predvidena novogradnja objekta s kuhinjo, jedilnico, pralnico, ambulanto in kotlovnico in novogradnja bivalnega objekta. Prva gradbeno obrtniško in instalacijska dela se bodo pričela konec letošnjega leta. Dela se bodo izvajala fazno. Celotna investicija se bi zaključila v letu 2018. Ocenjena vrednost vseh del je cca 3,5 milijone evrov. • Izgradnja materinskega doma na Jarški 23 v Ljubljani je v zaključni fazi. Ministrstvo je zagotovilo sredstva za rušenje starega in postavitev novega objekta v višini 961.599,29 €, prav tako bo ministrstvo zagotovilo sredstva za opremo v višini 159.454 €. Storitve socialnega varstva, ki jih izvajajo javni socialnovarstveni zavodi, uspešno dopolnjujejo programi, ki jih sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in jih pretežno izvajajo nevladne organizacije. V okviru sofinanciranja socialnovarstvenih programov se v Osrednjeslovenski regiji sofinancirajo številni programi, pretežno v Ljubljani, nekaj pa tudi v okolici Ljubljane. Ministrstvo bo letu 2016 skupaj sofinanciralo 173 socialnovarstvenih programov v vrednosti cca. 13 milijonov evrov. Od tega bo najmanj 20 odstotkov sredstev (2,6 milijona evrov) namenjenih za izvajanje programov v Osrednjeslovenski regiji. V Ljubljani deluje mreža varnih hiš, in sicer krizni center za odrasle žrtve nasilja, štiri varne hiše za žrtve nasilja in varna hiša za uživalke drog. Na področju preprečevanja in obravnave zasvojenosti deluje mreža nizkopražnih programov, in sicer nizkopražni programi (dnevni centri in terensko delo) za uživalce drog, pet programov za preprečevanja zasvojenosti zaradi prepovedanih drog, program za motnje hranjenja, program za obravnavo otrok in mladostnikov, ki imajo težave zaradi prekomerne uporabe spleta. Na področju duševnega zdravja v Ljubljani in okolici deluje mreža programov na področju duševnega zdravja, ki vključuje dnevne centre, informacijske pisarne in stanovanjske skupine. Socialno varstvo Sofinanciranje socialnovarstvenih programov 2,6 mio € Svetovanje in informiranje otrok in mladostnikov Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti organizira v Ljubljani tri programe za svetovanje in informiranje otrok in mladostnikov. Poleg tega deluje v Ljubljani in širši okolici še 6 dnevnih centrov, svetovalnic in drugih programov za otroke in mladostnike. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sofinancira štiri programe za invalide. Na področju pomoči starejšim deluje dnevni center in 4 programi medgeneracijske in druge pomoči za starejše ter medgeneracijsko središče. Center za socialno delo Ljubljana Moste Polje poleg svojih osnovnih dejavnosti dodatno izvaja tudi Skupnostne programe za mlade, ki jih v letu 2016 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sofinancira v višini 135.300 € (5 zaposlenih). Skupnostni programi za mlade 135.300 € Kultura V regiji deluje večina slovenskih javnih zavodov, tako s področja ustvarjalnosti kot kulturne dediščine, ki jih financira Ministrstvo za kulturo. Prav tako velik delež sredstev, ki jih preko različnih razpisov podeljuje Ministrstvo za kulturo, dobijo kulturne institucije s področja Ljubljane in okolice. Muzejski kare Metelkova je po osamosvojitvi dobil tri nove muzejske stavbe (Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej ter Muzej sodobne umetnosti-MSUM). V Ljubljani je bila pred šestimi leti prenovljena tudi Moderna galerija. Na rednem letnem javnem projektnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2015 je Ministrstvo za kulturo s področja sofinanciranja programskih vsebin medijev financiralo 12 projektov iz Osrednje Slovenije v skupni vrednosti 185.349,69 € ter enega s področja sofinanciranja programskih vsebin radijskih in televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega oziroma nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa v vrednosti 74.393,60 €. Investicije v kulturne spomenike Ministrstvo za kulturo je v programskem obdobju 2007-2013 iz naslova evropske kohezijske politike podprlo tako projekte Evropskega regionalnega sklada za razvoj kot tudi Evropskega socialnega sklada. Sredstva Evropskega regionalnega sklada za razvoj so bila v osrednjeslovenski regiji namenjena obnovi objektov javne kulturne infrastrukture in kulturnih spomenikov v lasti države in občin, s ciljem ohranjanja in povezovanja naravnih in kulturnih potencialov za razvoj turizma in rekreacije. • Rekonstrukcija objekta Narodne galerije: Zaključena v letu 2015. Glavnina gradbeno instalacijskih, obrtniških in restavratorskih del je bila izvedena v letih 2014 in 2015. S tem je objekt, ki predstavlja pomembno slovensko kulturno dediščino, predstavljen v svoji prvotni podobi in s prepoznavnostjo prvotne funkcije. S strani evropskih kohezijskih sredstev je bilo v obdobju od 2012 do 2015 za projekt izplačanih skupno 12.332.311,34 €. • Plečnikova hiša: V skladu s terminskim in finančnim planom je bila v letu 2015 zaključena prenova Plečnikove hiše, ki je po dveh letih prenove ponovno odprla svoja vrata za javnost. V hiši, kjer je živel in ustvarjal arhitekt Jože Plečnik, je na ogled nova stalna razstava Plečnik. V okviru evropskih kohezijskih sredstev je bilo v obdobju 2013 do 2015 za projekt izplačanih skupno 1.262.700,05 €. • Ljubljanski grad - Muzej in prezentacija lutk: Večplasten projekt, ki poleg razstave slovenskih lutk vzpostavlja tudi sistemsko skrb za področje slovenske lutkovne dediščine, je bil zaključen leta 2015. V okviru evropskih kohezijskih sredstev je bilo v letih 2014 in 2015 za projekt izplačanih skupno 1.796.528,93 €. • Vzpostavitev infrastrukture za zagotavljanje enakih možnosti dostopa do publikacij slepim in slabovidnim ter osebam z motnjami branja: Z izvedbo projekta so bili vzpostavljeni pogoji za delovanje osrednje knjižnice za slepe, slabovidne in osebe z motnjami branja v sistemu knjižnic ter razvit model usposabljanja in izobraževanja za delo z novo informacijsko – komunikacijsko tehnologijo. Gre za razvoj novega modela knjižnice za prihodnja desetletja, ki bo med drugim omogočal tudi večjo socialno vključenost ranljivih skupin v družbo, povečanje števila naslovov strokovne in druge literature, hkrati pa bo s številnimi strokovnimi, izobraževalnimi in kulturnimi aktivnostmi, namenjenimi različnim ciljnim skupinam, pripomogel k ozaveščanju o slepoti in slabovidnosti. S strani evropskih kohezijskih sredstev je bilo v obdobju od 2012 do 2015 za projekt izplačanih skupno 3.111.791,31 €. • Dostopnost do kulturne dediščine: Projekt, katerega nosilec je bil Slovenski etnografski muzej, je potekal v sodelovanju s šestimi (od skupno enajstih) državnimi muzeji in je bil namenjen usposabljanju oseb iz različnih ranljivih družbenih skupin (priseljenci, pripadniki etničnih manjšinskih skupnosti, Romi in invalidi, mladi diplomanti – iskalci prve zaposlitve, brezposelni starejši nad 55 let), ki so si doslej že pridobili formalno izobrazbo s področij dela muzejev (etnologija, zgodovina, umetnostna zgodovina, arheologija) za opravljanje konkretnih strokovnih nalog muzejske javne službe (kustos, kustos pedagog, kustos dokumentalist, kustos bibliotekar). S strani evropskih kohezijskih sredstev je bilo v obdobju od 2013 do 2015 za projekt izplačanih skupno 946.909,42 €. V novem programskem obdobju 2014-2020 je Vlada Republike Slovenije do sedaj v okviru Odloka Ministrstva za kulturo odobrila sredstva za izvedbo projektov v vrednosti 34.463.095,28 €. Med njimi tudi del ukrepov (v skupni vrednosti 6.625.000,00 evrov), ki so zajeti v predlogu Sheme jamstva za mlade za obdobje 2016-2020. Odobrena sredstva so predvidena za izvedbo projektov, ki se bodo v določenem deležu in v časovnem obdobju do konca l. 2018 izvedla tudi v Osrednjeslovenski regiji (Celovita informacijska podpora postopkom varstva nepremične kulturne dediščine, Center za kreativnost, Podporno okolje za delovanje na področju kulture, Usposabljanje na delovnem mestu, Pridobivanje dodatnih znanj za mlade na področju kulturnih dejavnosti v okviru JSKD, Podpora novim kariernim perspektivam, Vključujemo in aktiviramo!, Moduli s področja kulture - Romski centri, JR Večja socialna vključenost pripadnikov ranljivih družbenih skupin na področju kulture, JR Jezikovna integracija ranljivih skupin govorcev v Republiki Sloveniji, Štipendije za specializirane poklice v kulturi, Razvoj inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc na področju kulture, Spodbujanje prožnih in inovativnih oblik učenja z razvojem jezikovnih virov in tehnologij ter Razvoj slovenskega javnega elektronskega arhiva e-ARH.si). Ministrstvo za kulturo bo v okviru obiska Osrednjeslovenske regije uradno začelo priprave na Cankarjevo leto 2018 ter priprave na 500. obletnico reformacije 2017, ki je Slovencem prinesla prvo knjigo v Slovenskem jeziku. Investicije v kulturne spomenike Sofinanciranje slovenskih javnih zavodov Sofinanciranje programskih vsebin medijev Zaščita in reševanje Odpravljanje posledic poplav in žledoloma Slovenska vojska je od septembra do novembra 2014 v okviru sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Osrednjeslovenske regije sodelovala in nudila pomoč pri odpravljanju posledic poplav in žledoloma. Uprava za zaščito in reševanje je jeseni 2015 vzpostavila nastanitvene centre na Vrhniki, v Logatcu in tri manjše v Ljubljani. V reševanje migrantske problematike (sprejem in oskrba migrantov) so se poleg izpostave vključile tudi občine ljubljanske regije s svojimi silami za zaščito, reševanje in pomoč. Delovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč ob nesrečah velikega obsega in pri obvladovanju migrantskega toka poteka usklajeno, ustrezno in v glavnem brez večjih težav. Enota izobraževalnega centra za zaščito in reševanje (ICZR) Logatec je od septembra 2015 namenjena za sprejem in nastanitev migrantov, v teku pa je dogovor med Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za notranje zadeve, da v skladu s sklepom Vlade RS enota ICZR Logatec postane Izpostava Azilnega doma. Od jeseni 2015 potekajo usklajevanja med Gasilsko brigado Ljubljano in gasilskimi enotami Logatec, Vrhnika, Grosuplje in Stična. Cilj usklajevanj je priprava predloga za Upravo RS za zaščito in reševanje, da se določene gasilske enote pooblasti s sklepom generalnega direktorja za opravljanje nalog ob nesrečah v cestnem prometu. Prav tako je bila dana pobuda, da se preveri območja dvojnega delovanja gasilskih enot širšega pomena, predvsem med Gasilsko brigado Ljubljano in Prostovoljno gasilsko društvo Ribnica. Navedene aktivnosti potekajo v duhu racionalizacije posredovanj ob nesrečah v cestnem prometu, saj so enote enakovredno opremljene in usposobljene in imajo ustrezen odzivni čas. Vzpostavitev nastanitvenih centrov za migrante Racionalizacija posredovanj ob nesrečah v cestnem prometu Urad Vlade RS za komuniciranje www.ukom.gov.si, www.vlada.si [email protected]
© Copyright 2024