NOVI MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE MA STAVBARSTVO Konstrukcijska gradbena fizika, arhitekturne konstrukcije, bioklimatsko načrtovanje Constructive Building Physics, Architectural Constructions, Bioclimatics, 2011-2012 Informativni dan na ULFGG UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO kakšne stavbe se bodo gradile v Sloveniji v letu 2020? takšne kakršne si bomo zaslužili! vzpodbujanje komunikacij, dinamično, odprti sistemi, bioklimatski koncept učinkovitost, kakovost življenja, zmanjšanje porabe energije cilj: cilj: zmanjšanje porabe energije zaprti sistemi: model Pasivhaus stacionarno, obramba, kazen, omejevanje komunikacij 0 OBLIKA OBSTOJEČ E položaj nove študijske smeri med “gradbeništvom “ in “arhitekturo” ? NOSILNA KONSTRUKCIJA OBLIKA PREDLAGANO NOSILNA KONSTRUKCIJA MA STAVBARSTVO KONSTRUKCIJSKA GRADBENA FIZIKA ARHITEKTURNE KONSTRUKCIJE GRADBENA BIONIKA BIOKLIMATSKO NAČRTOVANJE Predlagani program je presečna množica med željami študentov, ki jih zanima delo na področju gradbeništva v širšem smislu in praznim prostorom, ki se v praksi pojavlja med področjem, ki ga pokriva arhitektura, z malim ali velikim A, in med področjm, ki ga pokriva del gradbeništva, v obravnavanem primeru konstruktiva, prav tako z malim in velikim K, ki jo skrbi predvsem nosilna konstrukcija. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja volumen te snovi še ni bil tako obsežen, da ga ne bi bilo mogoče obravnavati po potrebi tako v okviru "arhitekture" kot tudi v okviru "gradbeništva". Dnevna svetloba, na primer, je bila pomembna konstituanta oblikovanja prostora skozi tisočletja, a je v Sloveniji žal izzvenela z arhitekti šestdesetih in sedemdesetih let, ki so do potrebnega znanja verjetno prišli po lastni poti. Do konca šestdesetih let je bil opečni zid 38 cm na našem območju poleg svoje nosilne vloge tudi zadosten toplotni regulator: za pozimi in za poleti! Sedaj smo v novem tisočletju, dobrih trideset let po prvi energetski krizi, ki je ves sistem grajenega okolja postavila v tehnološkem smislu v popolnoma novo luč. Vitruvius je bioklimatsko orientirano filozofijo oblikovanja bivalnega okolja povzel že pred dvemi tisočletji. Ta pristop je bil v zadnjih petdesetih letih marginaliziran, pogosto tudi omalovaževan. Vendar se je osnovna ideja pomembnosti določene lokacije in njenih geomorfoloških in podnebnih znčilnosti zopet našla pomembno mesto v : 1. Direktivi o gradbenih proizvodih 89/106 in njenih 6 bistvenih zahtevah: 1. mehanski odpornosti in stabilnosti, 2. zaščito pred požarom, 3. higijeno, zdravjem in okoljem, 4. varnosti pri uporabi, 5. zaščito pred hrupom in 6. varčevanjem z energijo in toplotno zaščito in 2. v novi Direktivi 2010/31/EU Evropskega parlamenta in sveta, z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev), ki projecira in formalizira pojem (blizu) 0-energijska hiša v nova načrtovanja in oblikovanja bivalnih in delovnih prostorov. V novem učnem programu so zajete vse bistvene zahteve iz Direktive o gradbenih proizvodih, a z različno stopnjo obravnave in naslednjo prioriteto: I 6. varčevanje z energijo in toplotna zaščita Direktiva o energetski učinkovitosti stavb, prenovljena, 2010, Direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, 2009, II 3. higijena, zdravje in okolje Dnevna svetloba, kakovost notranjega okolja III 5. zaščita pred hrupom IV 2. zaščita pred požarom V 4. varnosti pri uporabi in VI 1. mehanska odpornost in stabilnost Prioriteta I 6. varčevanje z energijo in toplotna zaščita Direktiva o energetski učinkovitosti stavb, prenovljena, 2010, Direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, 2009, Prioriteta I 6. varčevanje z energijo in toplotna zaščita Direktiva o energetski učinkovitosti stavb, prenovljena, 2010, Direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, 2009, Advanced Remote Control Fuzzyof Control Temperature of the Temperature in the Test Cell in the Test Cell 5th step: creating adequate scheme in IDR Block summer winter Prioriteta II 3. higijena, zdravje in okolje Dnevna svetloba, kakovost notranjega okolja stimulans Prikaz tipičnih cirkadianih ritmov kortizola, melatonina, budnosti in telesne temperature pri naravnem 2 x 24–urnem ciklu svetlobe in teme Učinkovitost nalog pri različnih valovnih dolžinah svetlobe Prioriteta II 3. higijena, zdravje in okolje Dnevna svetloba, kakovost notranjega okolja Prioriteta III 5. zaščita pred hrupom Prioriteta IV 2. zaščita pred požarom Prioriteta V 4. varnosti pri uporabi Prioriteta VI 1. mehanska odpornost in stabilnost PROFIL Novi profil oblikovalca in načrtovalca bivalnega in delovnega okolja bo sposoben: 1. samostojno projektirati in izvajati zahtevne objekte v okviru Bistvenih zahtev št. 2 - 6., DGP89/106, ZGO-1-UPB1 2. samostojno projektirati in izvajati enostavne in manj zahtevne objekte ali sodelovati pri projektiranju in izvajanju zahtevnih objektov v okviru Bistvene zahteve št. 1. DGP89/106, ZGO-1-UPB1 po Zakonu o graditvi objektov, (ZGO-1-UPB1, Uradni list RS, št. 102/04) Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V drugostopenjski magistrski študijski program Stavbarstvo se lahko v skladu s členi 38a, 38b in 41 Zakona o visokem šolstvu ter členom 115 Statuta UL vpišejo: A. Diplomanti univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Stavbarstvo. B. Diplomanti univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Gradbeništvo, ki izberejo modul Stavbarstvo. C. Diplomanti visokošolskega študijskega programa 1. stopnje Operativno gradbeništvo: - Izbran modul Konstruktiva, izbirni predmet Bioklimatske zgradbe (4 ECTS) in opravljeno diplomsko delo s področja stavbarstva (8 ECTS) - Izbran modul Organizacija, opravljeni diferencialni izpiti predmetov univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Stavbarstvo: Uvod v načrtovanje stavb, Elementi gradbene fizike, Prenova stavb in Bioklimatsko načrtovanje, skupaj 17 ECTS; diferencialne izpite lahko opravijo kot izbirne predmete v času prvostopenjskega študija ali v dodatnem premostitvenem letu. - Izbran modul Promet, opravljeni diferencialni izpiti predmetov univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Stavbarstvo: Uvod v načrtovanje stavb, Elementi gradbene fizike, Prenova stavb, Bioklimatsko načrtovanje in Vodenje projektov, skupaj 21 ECTS; diferencialne izpite lahko opravijo kot izbirne predmete v času prvostopenjskega študija ali v dodatnem premostitvenem letu. D. Diplomanti višješolskega študija gradbeništva in visokega strokovnega študija Gradbeništvo pred uvedbo bolonjskih programov. E. Diplomanti drugih univerzitetnih študijskih programov 1.stopnje, pri čemer se jim določi individualni premostitveni program v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS. Obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih kandidati lahko opravijo med študijem na 1.stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij. F. Diplomanti visokošolskega študijskega programa 1.stopnje drugih sorodnih (tehničnih in biotehničnih) študijev, pri čemer se jim določi individualni premostitveni program v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS. Obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih kandidati lahko opravijo med študijem na 1.stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa G. Diplomanti drugih sorodnih (tehniških in biotehniških) visokošolskih strokovnih študijskih programov pred uvedbo bolonjske reforme, pri čemer se jim določi individualni premostitveni program v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS. Obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja ter morebitne izkušnje kandidata iz prakse in jih kandidati opravijo pred vpisom v magistrski študij. Obveznosti individualnega premostitvenega programa določi Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo glede na manjkajoča znanja kandidata, ki jih ni pridobil pri predhodnem izobraževanju. To velja tudi za vpis študenta iz drugih visokošolskih zavodov v Sloveniji, EU in drugod. Upošteva se tudi dosežena znanja v praksi, vendar največ do 40% obveznosti. STAVBARSTVO MA Kontaktne ure P SV LV 45 60 30 45 180 30 60 30 45 165 15 60 30 30 80 80 45 45 DD ** ΣKU* ΣŠO* ECTS * 105 90 180 90 90 450 180 360 180 180 900 6 12 6 6 30 30 80 60 240 120 480 4 16 (4) (3) (3) (3) (3) 180 120 900 6 4 30 1800 60 PREDMETNIK 1. letnik 1. LETNIK 1. semester Uporabna geometrija Konstrukcijska gradbena fizika Dnevna svetloba 1. Izbirni predmet skupaj 1. semester 2. semester Informacijsko modeliranje stavb Projektiranje nosilnih konst. II: Zasnova konst.in potresno inženirstvo Projektiranje betonskih stavb Projektiranje jeklenih stavb Projektiranje lesenih stavb Goetehnično projektiranje 2. Izbirni predmet Praktično usposabljanje skupaj 2. semester 60 155 125 110 60 90 60 450 Skupaj 1. in 2. semester 335 290 215 60 900 P - predavanja SV - seminarske vaje LV - laboratorijske vaje KU – kontaktne ure DD - drugo delo ŠO - študijske obveznosti ECTS – kreditne točke • obremenitev študenta je 60 ECTS/leto, to je 1800 ur/leto, ure vključujejo kontaktne ure + samostojno delo ** poleg ostalih možni izbirni predmeti stroke na FGG PREDMETNIK 2. letnik STAVBARSTVO MA Kontaktne ure P SV LV DD ** ΣKU* ΣŠO* ECTS * 3. semester Napredni materiali Požar Učinkovita raba energije Bivalno okolje skupaj 3. semester 30 30 45 45 150 30 30 45 45 150 30 30 45 45 150 90 90 135 135 450 180 180 270 270 900 6 6 9 9 30 4. semester Magistrski modul skupaj 4. semester 75 75 45 45 60 270 450 60 270 450 900 900 30 30 Skupaj 3. in 4. semester SKUPAJ 1 - 4 semester 225 195 210 270 900 1800 60 560 485 425 330 1800 3600 120 2. LETNIK P - predavanja SV - seminarske vaje LV - laboratorijske vaje KU – kontaktne ure DD - drugo delo ŠO - študijske obveznosti ECTS – kreditne točke • obremenitev študenta je 60 ECTS/leto, to je 1800 ur/leto, ure vključujejo kontaktne ure + samostojno delo ** poleg ostalih možni izbirni predmeti stroke na FGG PREDMETNIK Magistrski modul STAVBARSTVO MA MAGISTRSKI MODUL Avtomatsko vodenje sistemov Pametna hiša Magistrsko delo skupaj modul IZBIRNI PREDMETI Tehnologija instalacij** Izbrana pogl. grad. informatike** Športna vzgoja** P - predavanja SV - seminarske vaje LV - laboratorijske vaje KU – kontaktne ure DD - drugo delo ŠO - študijske obveznosti ECTS – kreditne točke Kontaktne ure P SV LV 45 30 15 30 30 30 75 45 30 45 30 45 DD ** ΣKU* ΣŠO* ECTS * 90 90 270 270 60 270 450 180 180 540 900 6 6 18 30 30 180 180 120 6 6 3 90 90 60 • obremenitev študenta je 60 ECTS/leto, to je 1800 ur/leto, ure vključujejo kontaktne ure + samostojno delo ** poleg ostalih možni izbirni predmeti stroke na FGG način študija: 1. projektni študij 4 primeri: po izbrani arhitektni zasnovi, ki se navezujejo na predmetnik - individualna hiša - (vila) blok - industrijska hala - vrtec, šola 2. portfelj SHEMA TEDENSKEGA URNIKA, MA STAVBARSTVO ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota 08-09 Vaje+Seminar Vaje+Seminar Vaje+Seminar Vaje+Seminar Vaje+Seminar individualno delo 09-10 kontaktno kontaktno kontaktno kontaktno kontaktno individualno in/ali na in/ali na in/ali na in/ali na in/ali na delo daljavo daljavo daljavo daljavo daljavo 10-11 individualno individualno individualno individualno individualno individualno delo delo delo delo delo delo 11-12 individualno individualno individualno individualno individualno individualno delo delo delo delo delo delo 12-14 individualno delo 13-14 individualno delo 14-15 15-16 16-17 17-18 18-19 Predavanja Predavanja Predavanja Predavanja Predavanja 19-20 Predavanja Predavanja Predavanja Predavanja Predavanja Informacije in vpis Rok za prijavo Pogoji za dokončanje študija Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk po ECTS vključno s praktičnim usposabljanjem in predložitvijo in zagovorom magistrskega dela v okviru portfelja. Strokovni naziv se podeli v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih in je: magister/magistrica inženir/ka stavbarstva, oz. z okrajšavo mag. stavb.