Kratka predstavitev - Stavbarstvo

NOVI MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE
MA STAVBARSTVO
Konstrukcijska gradbena fizika, arhitekturne
konstrukcije, bioklimatsko načrtovanje
Constructive Building Physics, Architectural Constructions, Bioclimatics,
2011-2012
Informativni dan na ULFGG
UNIVERZA V LJUBLJANI,
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN
GEODEZIJO
kakšne stavbe se bodo gradile v
Sloveniji v letu 2020?
takšne kakršne si bomo zaslužili!
vzpodbujanje komunikacij, dinamično,
odprti sistemi, bioklimatski koncept
učinkovitost, kakovost življenja, zmanjšanje porabe energije
cilj:
cilj:
zmanjšanje porabe energije
zaprti sistemi: model Pasivhaus
stacionarno, obramba, kazen, omejevanje komunikacij
0
OBLIKA
OBSTOJEČ
E položaj nove
študijske smeri med
“gradbeništvom “ in
“arhitekturo”
?
NOSILNA KONSTRUKCIJA OBLIKA
PREDLAGANO NOSILNA KONSTRUKCIJA MA STAVBARSTVO
KONSTRUKCIJSKA GRADBENA FIZIKA
ARHITEKTURNE KONSTRUKCIJE
GRADBENA BIONIKA
BIOKLIMATSKO
NAČRTOVANJE
Predlagani program je presečna množica med željami študentov, ki jih zanima delo na področju
gradbeništva v širšem smislu in praznim prostorom, ki se v praksi pojavlja med področjem, ki ga
pokriva arhitektura, z malim ali velikim A, in med področjm, ki ga pokriva del gradbeništva, v
obravnavanem primeru konstruktiva, prav tako z malim in velikim K, ki jo skrbi predvsem nosilna
konstrukcija.
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja volumen te snovi še ni bil tako obsežen, da ga ne bi bilo
mogoče obravnavati po potrebi tako v okviru "arhitekture" kot tudi v okviru "gradbeništva".
Dnevna svetloba, na primer, je bila pomembna konstituanta oblikovanja prostora skozi tisočletja,
a je v Sloveniji žal izzvenela z arhitekti šestdesetih in sedemdesetih let, ki so do potrebnega
znanja verjetno prišli po lastni poti. Do konca šestdesetih let je bil opečni zid 38 cm na našem
območju poleg svoje nosilne vloge tudi zadosten toplotni regulator: za pozimi in za poleti!
Sedaj smo v novem tisočletju, dobrih trideset let po prvi energetski krizi, ki je ves sistem
grajenega okolja postavila v tehnološkem smislu v popolnoma novo luč. Vitruvius je bioklimatsko
orientirano filozofijo oblikovanja bivalnega okolja povzel že pred dvemi tisočletji. Ta pristop je bil v
zadnjih petdesetih letih marginaliziran, pogosto tudi omalovaževan. Vendar se je osnovna ideja
pomembnosti določene lokacije in njenih geomorfoloških in podnebnih znčilnosti zopet našla
pomembno mesto v :
1. Direktivi o gradbenih proizvodih 89/106 in njenih 6 bistvenih zahtevah: 1. mehanski odpornosti
in stabilnosti, 2. zaščito pred požarom, 3. higijeno, zdravjem in okoljem, 4. varnosti pri uporabi, 5.
zaščito pred hrupom in 6. varčevanjem z energijo in toplotno zaščito in
2. v novi Direktivi 2010/31/EU Evropskega parlamenta in sveta, z dne 19. maja 2010 o
energetski učinkovitosti stavb (prenovitev), ki projecira in formalizira pojem (blizu) 0-energijska
hiša v nova načrtovanja in oblikovanja bivalnih in delovnih prostorov.
V novem učnem programu so zajete vse bistvene zahteve iz
Direktive o gradbenih proizvodih, a z različno stopnjo obravnave in
naslednjo prioriteto:
I
6. varčevanje z energijo in toplotna zaščita
Direktiva o energetski učinkovitosti stavb, prenovljena, 2010,
Direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, 2009,
II
3. higijena, zdravje in okolje
Dnevna svetloba, kakovost notranjega okolja
III
5. zaščita pred hrupom
IV
2. zaščita pred požarom
V
4. varnosti pri uporabi in
VI
1. mehanska odpornost in stabilnost
Prioriteta I
6. varčevanje z energijo in toplotna zaščita
Direktiva o energetski učinkovitosti stavb, prenovljena, 2010,
Direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, 2009,
Prioriteta I
6. varčevanje z energijo in toplotna zaščita
Direktiva o energetski učinkovitosti stavb, prenovljena, 2010,
Direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, 2009,
Advanced
Remote
Control
Fuzzyof
Control
Temperature
of the Temperature
in the Test Cell
in the Test Cell
5th step: creating adequate scheme in IDR Block
summer
winter
Prioriteta II
3. higijena, zdravje in okolje
Dnevna svetloba, kakovost notranjega okolja
stimulans
Prikaz tipičnih cirkadianih
ritmov kortizola,
melatonina, budnosti in
telesne temperature pri
naravnem 2 x 24–urnem ciklu
svetlobe in teme
Učinkovitost nalog pri različnih
valovnih dolžinah svetlobe
Prioriteta II
3. higijena, zdravje in okolje
Dnevna svetloba, kakovost notranjega okolja
Prioriteta III
5. zaščita pred hrupom
Prioriteta IV
2. zaščita pred požarom
Prioriteta V
4. varnosti pri uporabi
Prioriteta VI
1. mehanska odpornost in stabilnost
PROFIL
Novi profil oblikovalca in načrtovalca bivalnega in delovnega okolja bo
sposoben:
1. samostojno projektirati in izvajati zahtevne objekte v okviru
Bistvenih zahtev št. 2 - 6., DGP89/106, ZGO-1-UPB1
2. samostojno projektirati in izvajati enostavne in manj zahtevne objekte
ali sodelovati pri projektiranju in izvajanju zahtevnih objektov v okviru
Bistvene zahteve št. 1. DGP89/106, ZGO-1-UPB1
po Zakonu o graditvi objektov, (ZGO-1-UPB1, Uradni list RS, št. 102/04)
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V drugostopenjski magistrski študijski program Stavbarstvo se lahko v skladu s členi 38a, 38b in 41
Zakona o visokem šolstvu ter členom 115 Statuta UL vpišejo:
A. Diplomanti univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Stavbarstvo.
B. Diplomanti univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Gradbeništvo, ki izberejo modul Stavbarstvo.
C. Diplomanti visokošolskega študijskega programa 1. stopnje Operativno gradbeništvo:
- Izbran modul Konstruktiva, izbirni predmet Bioklimatske zgradbe (4 ECTS) in opravljeno diplomsko delo s
področja stavbarstva (8 ECTS)
- Izbran modul Organizacija, opravljeni diferencialni izpiti predmetov univerzitetnega študijskega programa 1.
stopnje Stavbarstvo: Uvod v načrtovanje stavb, Elementi gradbene fizike, Prenova stavb in Bioklimatsko
načrtovanje, skupaj 17 ECTS; diferencialne izpite lahko opravijo kot izbirne predmete v času
prvostopenjskega študija ali v dodatnem premostitvenem letu.
- Izbran modul Promet, opravljeni diferencialni izpiti predmetov univerzitetnega študijskega programa 1.
stopnje Stavbarstvo: Uvod v načrtovanje stavb, Elementi gradbene fizike, Prenova stavb, Bioklimatsko
načrtovanje in Vodenje projektov, skupaj 21 ECTS; diferencialne izpite lahko opravijo kot izbirne predmete v
času prvostopenjskega študija ali v dodatnem premostitvenem letu.
D. Diplomanti višješolskega študija gradbeništva in visokega strokovnega študija Gradbeništvo pred uvedbo
bolonjskih programov.
E. Diplomanti drugih univerzitetnih študijskih programov 1.stopnje, pri čemer se jim določi individualni
premostitveni program v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS. Obveznosti se določijo glede na
različnost strokovnega področja in jih kandidati lahko opravijo med študijem na 1.stopnji ali z opravljanjem
izpitov pred vpisom v magistrski študij.
F. Diplomanti visokošolskega študijskega programa 1.stopnje drugih sorodnih (tehničnih in biotehničnih)
študijev, pri čemer se jim določi individualni premostitveni program v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po
ECTS. Obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih kandidati lahko opravijo med
študijem na 1.stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
G. Diplomanti drugih sorodnih (tehniških in biotehniških) visokošolskih strokovnih študijskih programov pred
uvedbo bolonjske reforme, pri čemer se jim določi individualni premostitveni program v obsegu od 10 do 60
kreditnih točk po ECTS. Obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja ter morebitne
izkušnje kandidata iz prakse in jih kandidati opravijo pred vpisom v magistrski študij.
Obveznosti individualnega premostitvenega programa določi Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo glede
na manjkajoča znanja kandidata, ki jih ni pridobil pri predhodnem izobraževanju. To velja tudi za vpis
študenta iz drugih visokošolskih zavodov v Sloveniji, EU in drugod. Upošteva se tudi dosežena znanja v
praksi, vendar največ do 40% obveznosti.
STAVBARSTVO MA
Kontaktne ure
P
SV
LV
45
60
30
45
180
30
60
30
45
165
15
60
30
30
80
80
45
45
DD
**
ΣKU*
ΣŠO* ECTS
*
105
90
180
90
90
450
180
360
180
180
900
6
12
6
6
30
30
80
60
240
120
480
4
16
(4)
(3)
(3)
(3)
(3)
180
120
900
6
4
30
1800
60
PREDMETNIK 1. letnik
1. LETNIK
1. semester
Uporabna geometrija
Konstrukcijska gradbena fizika
Dnevna svetloba
1. Izbirni predmet
skupaj 1. semester
2. semester
Informacijsko modeliranje stavb
Projektiranje nosilnih konst. II:
Zasnova konst.in potresno
inženirstvo
Projektiranje betonskih stavb
Projektiranje jeklenih stavb
Projektiranje lesenih stavb
Goetehnično projektiranje
2. Izbirni predmet
Praktično usposabljanje
skupaj 2. semester
60
155 125 110 60
90
60
450
Skupaj 1. in 2. semester
335 290 215 60
900
P - predavanja
SV - seminarske vaje
LV - laboratorijske vaje
KU – kontaktne ure
DD - drugo delo
ŠO - študijske obveznosti
ECTS – kreditne točke
• obremenitev študenta je 60 ECTS/leto, to je 1800 ur/leto,
ure vključujejo kontaktne ure + samostojno delo
** poleg ostalih možni izbirni predmeti stroke na FGG
PREDMETNIK 2. letnik
STAVBARSTVO MA
Kontaktne ure
P
SV
LV
DD
**
ΣKU*
ΣŠO* ECTS
*
3. semester
Napredni materiali
Požar
Učinkovita raba energije
Bivalno okolje
skupaj 3. semester
30
30
45
45
150
30
30
45
45
150
30
30
45
45
150
90
90
135
135
450
180
180
270
270
900
6
6
9
9
30
4. semester
Magistrski modul
skupaj 4. semester
75
75
45
45
60 270 450
60 270 450
900
900
30
30
Skupaj 3. in 4. semester
SKUPAJ 1 - 4 semester
225 195 210 270 900 1800 60
560 485 425 330 1800 3600 120
2. LETNIK
P - predavanja
SV - seminarske vaje
LV - laboratorijske vaje
KU – kontaktne ure
DD - drugo delo
ŠO - študijske obveznosti
ECTS – kreditne točke
• obremenitev študenta je 60 ECTS/leto, to je 1800 ur/leto,
ure vključujejo kontaktne ure + samostojno delo
** poleg ostalih možni izbirni predmeti stroke na FGG
PREDMETNIK Magistrski modul
STAVBARSTVO MA
MAGISTRSKI MODUL
Avtomatsko vodenje sistemov
Pametna hiša
Magistrsko delo
skupaj modul
IZBIRNI PREDMETI
Tehnologija instalacij**
Izbrana pogl. grad. informatike**
Športna vzgoja**
P - predavanja
SV - seminarske vaje
LV - laboratorijske vaje
KU – kontaktne ure
DD - drugo delo
ŠO - študijske obveznosti
ECTS – kreditne točke
Kontaktne ure
P
SV
LV
45
30
15
30
30
30
75
45
30
45
30
45
DD
**
ΣKU*
ΣŠO* ECTS
*
90
90
270 270
60 270 450
180
180
540
900
6
6
18
30
30
180
180
120
6
6
3
90
90
60
• obremenitev študenta je 60 ECTS/leto, to je 1800 ur/leto,
ure vključujejo kontaktne ure + samostojno delo
** poleg ostalih možni izbirni predmeti stroke na FGG
način študija:
1. projektni študij
4 primeri: po izbrani arhitektni zasnovi, ki se navezujejo na predmetnik
- individualna hiša
- (vila) blok
- industrijska hala
- vrtec, šola
2. portfelj
SHEMA TEDENSKEGA URNIKA, MA STAVBARSTVO
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
sobota
08-09 Vaje+Seminar Vaje+Seminar Vaje+Seminar Vaje+Seminar Vaje+Seminar individualno
delo
09-10 kontaktno
kontaktno
kontaktno
kontaktno
kontaktno
individualno
in/ali na
in/ali na
in/ali na
in/ali na
in/ali na
delo
daljavo
daljavo
daljavo
daljavo
daljavo
10-11 individualno
individualno
individualno
individualno
individualno
individualno
delo
delo
delo
delo
delo
delo
11-12 individualno
individualno
individualno
individualno
individualno
individualno
delo
delo
delo
delo
delo
delo
12-14
individualno
delo
13-14
individualno
delo
14-15
15-16
16-17
17-18
18-19 Predavanja Predavanja Predavanja Predavanja Predavanja
19-20 Predavanja Predavanja Predavanja Predavanja Predavanja
Informacije in vpis
Rok za prijavo
Pogoji za dokončanje študija
Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti
v obsegu 120 kreditnih točk po ECTS
vključno s praktičnim usposabljanjem in
predložitvijo in zagovorom magistrskega dela v okviru portfelja.
Strokovni naziv se podeli v skladu z
Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih in je:
magister/magistrica inženir/ka stavbarstva,
oz. z okrajšavo mag. stavb.