bo o ra oz ai n te rn o up IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV II. del IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV Tiskarski stroj (ponovitev): proces izdelave barvnega profila je zamuden in drag (priprava montaže, plošče, (makulature), predno dosežemo stabilnost in referenčnost odtisa. • hitre spremembe - zahteve strank, pogosta menjava tiskovnega materiala, izdelava novega profila. • zaradi opisanih razlogov se v praksi BU ni v celoti uveljavil. Tiskarji namesto lastnih, uporabljajo - generične barvne profile (Fogra, Europe ISO Coated FOGRA27 …). Ne omogoča doseganje optimalnih rezultatov - če je tisk voden po standardu (ISO 12647-2) - zadovoljivi rezultati. Sa m • Zahtevnejši uporabniki izdelajo kakovosten profil za eno vrsto papirja - ob spremembi papirja ga uredijo - vnesejo novo belino papirja, gradacijske krivulje in dodatne parametre. 2 bo IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV up o ra Kapljična tehnologija tiska - izvedba poskusnega tiska, je standardizirana in opisana v standardu ISO 12647-7. 3 oz ai n te rn o Tiskalniki delujejo večinoma po načelu DoD toka kapljic, tiskarski stroji pa po načelu CIJ. Za poskusno odtisovanje se uporabljajo zgolj tiskalniki s slednjo tehnologijo – DoD. IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV Sa m Načela kapljičnega tiska s prekinjenim tokom kapljic: a) termično, b) piezoelektrično c) elektrostatično. 4 bo IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV KARAKTERIZACIJA IN PROFILIRANJE KAPLJIČNEGA TISKALNIKA o ra Za karakterizacijo se navadno uporabljajo metode opisa naprave z obsežnim merjenjem. up Večinoma se uporabljajo generične barvne tablice: • 323 (GretagMacbeth, i1 CMYK 1.1), 928 (ANSI, IT 8.7/3), 1485 merskimi polji (ECI, ECI2002), ali z zelo majhnim številom polj (45, GretagMacbeth, Easy CMYK 1.2). natančnost izdelanega profila • uporabo ustreznega inštrumenta 5 oz ai n te • rn o Število barvnih polj pogojuje: IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV Pri kapljičnem tisku lahko tablico izdelamo sami v: • plačljivih programih (ProfileMaker Pro 5.0 Measure Tool (X-Rite)) ali • odrtokodnem programu (Argyll CMS). Izdelava barvne tablice in izdelava ICC barvnega profila je v plačljivih programih korektna – omejena možnost poseganja v parametre in nastavitve. Sa m Argyll CMS omogoča za izdelavo tablice nastavitev parametrov in uporablja algoritem OFPS (Optimised Farthest Point Sampling) – omogoči, da točke v 4 dimenzionalnem prostoru naprave (C, M, Y, K) razporedi na način, da je razdalja med posameznima točkama čim manjša. Barvne tablice se med seboj razlikujejo po obliki glede na tip merilnega instrumenta. 6 bo IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV Digitalni tiskalnik o ra 1. Izbira ciljnih vrednosti Določimo cilj reprodukcije (izberemo vrsto papirja in število barv tiska, oblika rastra!). 2. Nastavljanje naprave za doseganje ponovljivosti ter optimalnega barvnega obsega Določimo maksimalni nanos posamezne barve, linearizacijo posameznega kanala in maksimalno pokritost površine. up 3. Upodabljanje znanih referenčnih podatkov Izdelava in tisk lastno izdelane ali izbrane merske tablice (ISO 12647-7). 7 oz ai n te rn o 4. Primerjava upodobljenih podatkov z dejansko referenco – izračun barvnega profila Izdelava profila na podlagi meritev merske barvne tablice. IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV NASTAVLJANJE NAPRAVE ZA DOSEGANJE PONOVLJIVOSTI TER OPTIMALNEGA BARVNEGA OBSEGA Sa m Določitev maksimalnega nanosa posamezne barve • izdelava linearizacijske tablice (v programu Measure Tool), • meritev vrednosti X, Y, Z, L*, a*, b* (Measure Tool), • izračun Cab* in hab , • risanje diagrama a*, b* za CMY in L*(%) za K, • določitev točke pri kateri se Cab* več ne spreminja, začne pa se spreminjati hab, • nastavitev maksimalnega nanosa posamezne barve v programu Wasatch. 8 bo IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV o ra NASTAVLJANJE NAPRAVE ZA DOSEGANJE PONOVLJIVOSTI TER OPTIMALNEGA BARVNEGA OBSEGA 9 oz ai n te rn o up Linearizacija Pred procesom linearizacije so gradacijske krivulje za posamezen kanal nelinearne, zato je potrebna linearizacija. Omogoča jo programski RIP. • izbira dokumenta Media.ps v programu Wasatch, • tisk linearizacijske tablice (tretja tablica), • priklop instrumenta v programu Wasatch (Halftone Properties → Calibration → Calibration Curves) in meritev linearizacijske tablice, • ponovni tisk linearizacijske tablice, merjenje in preverjanje, ali je linearizacija pravilno izvedena in upoštevana. IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV NASTAVLJANJE NAPRAVE ZA DOSEGANJE PONOVLJIVOSTI TER OPTIMALNEGA BARVNEGA OBSEGA Sa m Določitev maksimalne pokritosti površine (ang. total ink limit) Glede na vrsto papirja določimo največjo skupno pokritost površine – subtraktivno mešanje na nobenem polju ne preseže maksimalne pokritosti površine. • odtis Media. Ps tablice (sredina) • določitev maks. pokritosti površine - polje, kjer se barva ne razliva • vnos vseh parametrov 10 bo IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV UPODABLJANJE ZNANIH REFERENČNIH PODATKOV up o ra Izdelava merske barvne tablice in tisk npr. v programu Measure Tool (Generate → New Test Chart → CMYK Separation, Predefined (Inkjet 400), GCR 3, Black Max (100)), CMYK max (nastavitev maksimalne pokritosti površine), Black Start (začetek črne komponente – 10), • določitev števila barvnih polj in določitev merskega instrumenta IZDELAVA PROFILA 11 oz ai n te rn o na podlagi meritev merske tablice. IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV UPODABLJANJE ZNANIH REFERENČNIH PODATKOV Način dodajanja črne (ang. black generation) Razlogi za uporabo črne barve: • lažje reproduciranje temnejših barv in upodabljanje podrobnosti • preprečitev čezmerenega nanosa TB in lažja kontrola sivega ravnovesja • prihranek denarja - K cenejša od drugih barv. Sa m Glavna načina dodajanja K sta UCR (under color removal) in GCR (gray component replacement). UCR – s K se uporablja zgolj na nevtralnih območjih (v sivi osi prostora K nadomešča kromatično komponento nepisanih barv) GCR – s K se nadomesti akromatično komponento CMY v nevtralnih in v barvnih območjih reprodukcije. Izbira je odvisna od tehnologije tiskanja in od vsebine slike. 12 UPODABLJANJE ZNANIH REFERENČNIH PODATKOV o ra Pri separaciji je potrebno upoštevati omejitve posamezne tehnike tiska: bo IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV Kapljični tisk - nastavitev barv ločeno po kanalih, je bolj ponovljiv kot ofsetni tisk: Ofsetni tisk - občutljiv že za najmanjše spremembe: up a. Začetek črne: GretagMaBbeth predvideva 40 %. b. Maksimalni nanos barve - določen za posamezno vrsto papirja. 13 ai n te rn o a. Začetek črne: čim prej – lažja ohranitev sivega ravnovesja GretagMacBeth predvideva 5 %. b. Maksimalni nanos barve v odvisnosti od tehnike tiska (rotacija, tisk na pole) in kakovosti papirja: (240 % pri nepremazanih in 340 % pri premazanih papirjih). IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV Tiskarski stroj oz 1. Izbira ciljnih vrednosti Glede na tehnologijo tiska je potrebno določiti standard (npr. SIST ISO 12647). Enako kot pri tiskalniku določiti: vrsto tiskovnega materiala, število barv in metodo za upodabljanje izvlečka K (GCR, UCR). Sa m 2. Nastavljanje naprave za doseganje ponovljivosti ter optimalnega barvnega obsega Enako kot pri tiskalniku. Dodatno moramo biti pozorni na enakomerno obarvanje po celotni tiskovni širini in na doseganje skladja. 3. Upodabljanje znanih referenčnih podatkov Enako kot pri tiskalniku. 4. Primerjava upodobljenih podatkov z dejansko referenco – izračun barvnega profila Enako kot pri tiskalniku. 14 bo IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV 15 oz ai n te rn o up o ra DOLOČITEV ZAČETKA DODAJANJA K (BLACK GENERATION) IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV POSKUSNI ODTISI Poskusni odtis naj bi predstavljal natančen izgled končnega odtisa; • opazujemo na zaslonu (ang. Soft Proof) – cenovno ugodneše • izvedemo na drugem tiskalniku ali tiskarskemu stroju (ang. Hard Proof). Softproof – (dva medija – opazovanje na zaslonu in odtisa na papirju). Sa m Lahko prihaja do odstopanj v zaznavanju barv in sicer: 1. razlike v barvnem obsegu naprave (zaslon >> kot ga je tiskalnik sposoben upodobiti) 2. simuliramo le belino materijala ne otipa materiala 3. zaslon - osvetljen medij, poskusni odtis – odsevni medij. 16 bo IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV POSKUSNI ODTISI o ra Na področju CIE kolorimetrije lahko dosežemo barvno ujemanje med dvema medijema, na katerih je slika prikazana tako, da zagotovimo enako nasičenost in osvetljenost barv. Na tem področju sta aktualna dva standarda: ISO 3664:2000 in 17 oz ai n te rn o ISO 12646:2008 up Ujemanje pri samem zaznavanju barv pa je možno samo v primeru, ko so pogoji opazovanja, v katerih primerjamo sliko prikazano na dveh medijih, enaki in jih lahko kontroliramo. IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV ISO 3664:2000 - predpisuje pogoje za opazovanje barv na računalniškem zaslonu, ISO 12646:2008 - predpisuje pogoje za opazovanje barv na računalniškem zaslonu in direktno primerjavo s preskusnim odtisom. Pomembna razlika med standardoma je v nastavitvi bele točke zaslona in sicer: Sa m 1. standardna svetloba D65 pokriva področje priprave fotografij za objavo na spletu in drugih manj zahtevnih medijih kot predvideva standard ISO 3664. 2. standardna svetloba D50 velja za zaslone namenjene barvni korekciji fotografij, ki jih pripravljamo za tisk kot predvideva standard ISO 12646, 18 bo IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV • o ra Mednarodni standard ISO 3664:2000: Pogoji za vizualno opazovanje - Grafična tehnologija in fotografija (angl. Viewing conditions – Graphic technology and photography) predpisuje nastavitev bele točke zaslona - D65 in stopnjo svetilnosti bele točke na zaslonu, ki mora biti več kot 75 cd/m2, priporočena več kot 100 cd/m2. up Ozadje slike, ki jo opazujemo mora biti nevtralno (sivo ali črno). Svetlost ozadja - 3 % (ali manj) svetlosti bele točke. Osvetljenost v prostoru; v bližini zaslona ali opazovalca manj kot 64 lux, v prostoru manj kot 32 lux. 19 oz ai n te rn o Postavitev zaslona v nevtralno okolje brez močnih barv, vključno z oblačili opazovalca. IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV Mednarodni standard ISO 12646:2008:Grafična tehnologija - Zasloni za barvno preskušanje - Značilnosti in pogoji za vizualno opazovanje (angl. Graphic technology - Displays for colour proofing - Characteristics and viewing conditions) bela točka zaslona - D50, stopnja svetilnosti bele točke - vsaj 80 cd/m2, priporočena vsaj 120 cd/m2. Svetillost črne točke - manj kot 1 % maksimalne svetlosti. Ločljivost - omogčen prikaz z ločljivostjo 1280 x 1024 pikslov brez interpolacije. Predpisana svetlost ozadja mora biti znotraj 5 % svetlosti centra. Sa m Osvetljenost v prostoru manj kot 32 lux. Svetlost v okolici naj ne bi bila več kot 10 % maksimalne vrednosti svetlosti zaslona. V kolikor je digitalni tiskalnik kalibriran za določen papir lahko uporabimo generične profile (proizvajalca tiskovnega materiala). V kolikor ni na razpolago profila ga izdelamo. NUJNO - vrsta papirja za izdelavo poskusnega odtisa se mora prilagoditi izbrani vrsti ISO papirja za tisk naklade. 20 bo IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV 21 oz ai n te rn o up Tisk CMYK slike na profiliranem tiskalniku za izdelavo poskusnega odtisa – podobno zaslonu. CMYK vrednosti se preko upoštevanja standardnega CMYK profila pretvorijo v CIELAB vrednosti, nato pa v specifični CMYK barvni prostor preko profila tiskalnika za izdelavo poskusnega odtisa. o ra Prikaz CMYK slike na profiliranem zaslonu – poskusni tisk (ang. soft proof) – standardni CMYK profil omogoči najprej pretvorbo CMYK vrednosti v CIELAB, katere profil zaslona pretvori v RGB vrednosti zaslona. IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV Uporaba medijskega klina CMYK Za kontrolo preskusnega tiska je nujna uporaba medijskega klina. Na preskusnem odtisu se morajo barvne vrednosti klina preveriti s spektrofotometričnimi meritvami. Izmerjene vrednosti so odvisne od vrste ISO papirja. Sa m Dovoljene barvne razlike za standardne vrste papirjev pri meritvah barvnih vrednostih medijskega klina. 22 bo IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV up o ra Uporaba medijskega klina CMYK 23 oz ai n te rn o Ugra/FOGRA medijski klin CMYK je dostopen v različnih formatih. Obstajata dve verziji, prva v manjšem formatu je namenjena merjenju posameznih barvnih polj, večji format enakega klina pa je namenjen merjenju z avtomatskim skeniranjem s spektrofotometrom. PDF – PORTABLE DOCUMENT FORMAT • predstavljen v začetku devetesetih let - podjetje Adobe Systems. Na začetku namen - komunikacija in raba v pisarniškem okolju. Prednosti: • neodvisen od OS • omogoča vizualni pregled datoteke na zaslonu Sa m Format PDF ni programski jezik, čeprav temelji na upodobitvenih elementih PostScripta (Imaging Primitives). V nasprotju s PostScriptom so v dokumentu PDF strani opisane vsaka zase in ne vse kot en dokument. Kljub vsemu je dokument PDF načeloma datoteka PostScript in jo lahko interpretira katera koli izhodna naprava, ki ta jezik podpira. 24 PDF in panožni standardi: o ra PDF/A: arhiviranje PDF/E: uporaba v inženirskih potekih dela. PDF/X: zanesljivi izmenjavi podatkov v procesu grafične priprave … bo PDF – PORTABLE DOCUMENT FORMAT 25 oz ai n te rn o up Z Adobe Acrobatom lahko: • vsak digitalni dokument shranimo kot datoteko PDF skladno z različnimi panožnimi standardi (PDF/A, PDF/E in PDF/X …) • avtomatiziramo opravila in zagotovimo dosledno izvajanje postopkov po celem podjetju • odobrimo dokumente PDF z digitalnimi podpisi • določimo zahteve za dostopnost • … PDF – PORTABLE DOCUMENT FORMAT Standardi iz družine ISO 15930 (PDF/X): • sprejeti z namenom poenostaviti izmenjavo PDF datotek v grafični industriji • definirajo minimalne zahteve za zanesljiv prenos PDF datotek. • natančno reproduciranje datotek po zamisli avtorja. Sa m • z upoštevanjem zahtev (določil) se izognemo napakam: manjkajoči fonti, napačni barvni prostori, manjkajoči elementi in težave s prekrivanjem. 26 bo PDF – PORTABLE DOCUMENT FORMAT o ra PDF/X-1, PDF/X-1a (SIST ISO 15930-1:2002) Določa lastnosti PDF formata za izmenjavo digitalnih predlog v CMYK barvnem prostoru (slepa izmenjava). PDF/X-1 in PDF/X-1a se med seboj razlikujeta glede na OPI (Open Prepress Interface) povezavo in možnost zaščite (dovoljeni le v PDF/X-1). up PDF/X-3 (SIST ISO 15930-3:2002) V okoljih, ki temelijo na barvnem upravljanju (pozna pretvorba) se uporablja izmenjava datotek v skladu s standardom PDF/X-3 (slepa izmenjava). Omogoča delo s profili. 27 oz ai n te rn o PDF/X-3 prepoveduje prosojnost in določene pdf elemente: interaktivni elementi, linkane slike, dinamični objekti, video, itd. Namenjen oblikovalcem, da lahko dokumente pripravljene za tisk razpošljejo po celem svetu (kontrola procesa) – možnost izdelave hardproofa. PDF – PORTABLE DOCUMENT FORMAT PDF/X-2 (SIST ISO 15930-5:2005) Včasih ni zaželjena slepa izmenjava - potreba po vključitvi dodatnih navodil v zvezi z digitalno predlogo - PDF/X-2. Sicer enak PDF/X-3. Sa m PDF/X-4 (ISO 15930-7:2010) Dovoljeni so vsi barvni prostori (Colour-managed, CMYK, gray, RGB in spot colour data) in uporaba PDF transparence. Datoteke so lahko pripravljene in opisane s gray, RGB ali CMYK karakterizacij tiska (printing characterizations). Če so zahtevani ICC profili in dodatne informacije v izogib nejasnostim priskrbljene ločeno je standard označen s PDF/X-4p. . 28
© Copyright 2024