Seminarska in projektna naloga pri predmetu Tiskarski postopki

Univerza v Ljubljani
Naravoslovnotehniška fakulteta
Oddelek za tekstilstvo
Grafične in interaktivne komunikacije , UN
1. letnik
Seminarska in projektna naloga pri predmetu Tiskarski postopki
Avtorji:
Miha Rainer, Marko Lavrin, Martin Rozman
Mentorica:
Tadeja Muck
Ljubljana, oktober 2006
1
1. Kazalo vsebine
Kazalo vsebine
1. Kazalo vsebine .......................................................................................................................................2
2. Povzetek .................................................................................................................................................3
3. Uvod .......................................................................................................................................................4
4.1. Predstavitev skenerja .....................................................................................................................6
4.1.3. Parametri pri skeniranju ........................................................................................................7
4.1.4. Skeniranje dokumentov.........................................................................................................7
4.1.5. Skeniranje fotografskega filma oz. diapozitiva ...................................................................7
4.1.6. Optično prepoznavanje znakov.............................................................................................8
4.1.7. Izhodni podatki ......................................................................................................................8
4.2. RGB vs. CMYK .............................................................................................................................8
4.2.1. RGB ........................................................................................................................................8
4.2.2. CMYK ....................................................................................................................................9
4.2.3. Pretvarjanje RGb v CMYK in obratno.................................................................................9
4.2.3.1 Pretvarjanje CMYK v RGB ................................................................................................9
4.2.3.2 Pretvarjanje RGB v CMYK ..............................................................................................10
4.2.4. Problemi pri pretvarjanju RGB v CMYK ..........................................................................10
4.3. Predstavitev tiskalnika .................................................................................................................11
4.3.1. Definicija tiskalnika.............................................................................................................11
4.3.2 Laserski tiskalnik ..................................................................................................................11
4.3.3. Brizgalniki......................................................................Napaka! Zaznamek ni definiran.
4.3.4. Proces printanja....................................................................................................................12
4.3.4. Različne vrste papirja ..........................................................................................................13
5. Praktični del..........................................................................................................................................14
6. Zaključek ..............................................................................................................................................20
7. Literatura: .............................................................................................................................................21
2
2. Povzetek
Naloga je razdeljena na teoretični in praktični del in sicer oba dela preučujeta proces,
kako naredimo kopijo originala preko konfiguracije, ki je večinoma uporabljena pri
domačih računalnikih. Ta konfiguracija vključuje skener, računalnik, ki deluje kot
vmesnik med skenerjem in printerjem ter printer, ki poskrbi za trdno kopijo. V nalogi
smo predstavili najpomembnejše dejavnike ki vplivajo na kakovost kopije.
Our assignment is divided into theoretical and practical part and both are examining the
procedure of how me make a copy of an original trough using a commonly used homeconfiguration. This configuration includes a scanner, printer and PC which serves as a
translator beetwen the two. We have presented the most important factors that
influence quality of the final copy.
3
3. Uvod
Naloga, ki smo si jo zadali s seminarsko nalogo, ki jo držite v rokah, je analizirati pot, ki
jo “prehodi” original, v našem primeru barvna fotografija do reprodukcije. Pot pelje
preko skenerja, digitalizacije, pretvorbe iz rgb v cmyk in na koncu čez tiskalnik, ki nam
da željeno kopijo. Ta proces spremlja ogromno število spremenljivk, ki odločajo o tem,
kako realno kopijo originala bomo dobili. Naloga je razdeljena na dva dela in sicer
teoretični del, v katerem bomo s pomočjo literature razložili potek in delovanje
različnih naprav, ki sodelujejo pri reprodukciji in kateri so pomembni dejavniki, ki
vplivajo na rezultate, v praktičnem delu pa smo se lotili reprodukcije fotografije s
Canonovim skenerjem Canoscan N650U in Hewlett Packardovim tiskalnikom PSC 1510.
Zanimalo nas je, kateri so tisti dejavniki, ki najbolj vplivajo na rezultate in kaj lahko
povprečen uporabnik naredi, da zagotovi najboljšo možno reprodukcijo in se ubrani
tiskarskih polomij. Da smo poskus naredili čimbolj objektiven smo spreminjali samo po
eno spremenljivko na enkrat.
Včasih je bilo domače reproduciranje originalov zelo redek pojav, z razvojem
računalniške tehnologije pa so se le ti pripomočki pocenili in postali dosegljivi in
uporabni tudi za povprečnega uporabnika. Razvoj je prišel celo tako daleč, da je že
težko ločiti med doma natiskano fotografijo in profesionalno razvito fotografijo v foto
studijih. Kljub temu, da se dotični postopki zdijo na prvi pogled enostavni, saj ne
zahtevajo nobenega posebnega znanja, se izkaže da doseganje zavidlivih reprodukcij le
ni tako zelo lahko in zahteva poznavanje celotnega procesa in modro izbiranje
posameznih funkcij. Zalomi se lahko v vsakem členu verige pa naj bo to pri skenerju, ki
nerealno pretvori optične podatke v digitalne, v obdevali digitalnega zapisa z različnimi
programi, v pretvorbi iz rgb formata v cmyk in navsezadnje pri printanju. Upamo, da bo
ta naloga služila kot pregleden vodič in vam bo pojasnila proces reprodukcije in vam
ponudila namige za boljšo kakovost reprodukcij.
4
Shematski prikaz reproduciranja originala
Original
Skeniranje
Digitalni zapis
Pretvorba
Tiskanje
Slika, ki jo
želimo
reproducirati, v
analognem
zapisu.
Sliko vstavimo
v optični
bralnik in jo
skeniramo.
Skener pridobi
optične
informacije in
jih pretvori v
digitalne ter jih
pošlje v
računalnik.
Nekompresiran
a RGB slika se
shrani na trdi
disk v
digitalnem
zapisu. Tukaj
jo potem lahko
urejamo z
rasterskim
programom,
kot je Adobe
Photoshop.
Preden
računalnik
pošlje
informacije v
tiskalnik, se
zgodi pretvorba
barv med
barvnimi modeli
RGB in CMYK.
Končno
informacije
prispejo v
tiskalnik, kjer
slika nastaja z
mešanjem barv
iz kartuš. Dobra
reprodukcija se
le malo ali nič
razlikuje od
originala.
5
4. Teoretični del
4.1. Predstavitev skenerja
4.1.1. Definicija skenerja
Optični bralnik ali “scanner” je
naprava,
ki
analizira
objekte
(fotografije, natisnjen text, risbe)
in jih spremeni v digitalni zapis. Prevladuje uporaba namiznih skenerjev, poznamo pa
tudi majhne optične bralnike, ki jih z roko povlečemo čez dokument, 3D skenerje ter
bobnaste skenerje. To so vse naprave za pretvorbo analognega zapisa v digitalni zapis.
4.1.2. Delovanje namiznega “flatbed” skenerja
Pod popolnoma transparentno plošče se nahaja vir svetlobe, ki osvetljuje dokument na
tej plošči. Ponavadi je svetlobni vir xenonska ali katodna fluorescentna žarnica. Zraven
vira svetlobe se nahaja CCD (charge-coupled device) ali CIS (contact image sensor)
tipalo, ki je sestavljeno iz senzorjev, postavljenih v tri vrste: z rdečim, zelenim in
modrim filtrom. Med skeniranjem glava z svetlobnim virom in tipalom potuje od enega
konca skenirne površine, do drugega in spotoma bere svetlobne informacije ter jih
prenese v računalnik v digitalni obliki.
CCD tipalo je skupek v matriko postavljenih na svetlobo občutljivih kondenzatorjev ali
fotodiod. Slika prikazuje CCD tipalo, ki ga najdemo v digitalnem fotoaparatu ali v
digitalni kameri. CCD tipalo v skenerju je sestavljeno le iz treh vrst fotodiod za razliko
od tistega v fotoaparatu, kjer je the vrst zelo veliko.
Zgoraj: CCD tipalo
Levo: Shema delovanja skenerja
6
4.1.3. Parametri pri skeniranju
●
Barvna globina je računalniški termin, ki nam pove koliko, bitov je uporabljenih
za opis barve ene zaslonske pike (piksla). Z večanjem barvne globine se veča tudi
barvna paleta možnih barv. Današni namizni skenerji skenirajo z 24 do 48 bitntno
barvno globino.
●
Ločljivost je zelo pomemben parameter pri rasterski grafiki, ki nam pove, koliko
pik vsebuje slika na dolžini enega palca. Tako naredijo skenerji na dolžini enega
palca npr. 2000 meritev (če skeniramo z ločljivostjo 2000 ppi). Današnji namizni
skenerji dosegajo ločljivosti do 3200 ppi, boljši celo 5400 ppi.
●
Density range je parameter ki nam pove, koliko odtenkov določene barve lahko
skener zazna. Večja je vrednost, večji razpon barv lahko loči.
4.1.4. Skeniranje dokumentov
Skeniranje dokumentov se močno razlikuje od skeniranja slik, čeprav se uporablja enaka
tehnologija. Glavna razlika med takšnimi napravami je v hitrosti in ločljivosti. Takšen
skener digitalizira okoli 20 strani v minuti na 150 ppi. Pri hitrosti mu pomaga še
avtomatični podajalnik papirjev. Ločljivost skeniranja je nekje od 150 – 300 ppi, kar
prihrani veliko prostora na trdem disku, kamor se digitalizirane kopije shranjujejo.
4.1.5. Skeniranje fotografskega filma oz. diapozitiva
Ker je fotografski film transparenten in majhen, so za to nalogo potrebni posebni
skenerji. Gre za napravo, ki film iz zgornje strani presvetli, pod filmom pa svetlobne
informacije sprejme CCD tipalo z ločljivostjo do 4000ppi.
Visoka ločljivost je pomembna zato, ker je film tako majhen
in da bi natisnili veliko sliko, mora RGB posnetek vsebovati
veliko informacij/pik. Z majhnostjo filma pa se pojavijo
nove težave. To so prah in praske. Novejši skenerji te težave
odpravijo tako, da film presvetlijo z infrardečo svetlobo.
Tudi CCD tipalo je opremljeno še z dodatno vrsto senzorjev –
senzorji za infrardečo svetlobo. Ker je film za infrardečo svetlobo popolnoma
transparenten (ne glede kaj je na filmu), senzorji ne zaznajo nobenih motenj. Prah in
praske pa za IR svetlobo niso transparentne, zato senzorji zaznajo motnje, ki se
prikažejo v IR kanalu. Ta informacija se uporabi za odstranitev motenj, izbrisane pike pa
nadomesti s podobnimi pikami, kot so okoliške pike.
7
4.1.6. Optično prepoznavanje znakov
OCR (Optical Character Recognition) je še ena uporabna stvar, ki nam jo prinašajo
optični bralniki. Gre za optično prepoznavanje skeniranega teksta s pomočjo OCR
aplikacij (trenutno vodilna je Abbyy FineReader). Tako lahko v MS Word v minuti
prenesemo A4 s tekstom potiskan list (v obliki teksta, ne slike).
4.1.7. Izhodni podatki
Za pretvorbo analognih podatkov v digitalne poskrbi proces digitalizacije, ki analogni
original pretvori v bitni zapis in vsaki točki priredi ustrezno vrednost (barvo) in nam tako
z računalniškim “000110011010010...” zapisom pove, kako zgleda določena slika. Slike
so shranjene v različnih formatih, najpogosteje uporabljeni so Jpeg, Tiff, Bitmap in Png.
Proces digitalizacije omogoči nadaljnjo obdevalo v programih za obdelavo rastrov ali pa
samo shranjen na napravi za shranjevanje podatkov. V naslednjem poglavju si bomo
pogledali pretvorbo iz rgb v cmyk format.
4.2. RGB vs. CMYK
4.2.1. RGB
RGB je način prikaza barv, kateri se uporablja pri prikazu slike na zaslonih z katodno
cevjo, na zaslonu z tekočimi kristali, ali pa na plazma zaslonu. Vsak piksel na zaslonu je
predstavljen z različnimi vrednostmi za rdečo, zeleno in modro. Te vrednosti nato
sestavijo barvne piksle, kateri tvorijo sliko. V kratici RGB se skrivajo tri primarne barve
(red, green, blue). Osnova RGBja je črna, z aditivnim mešanjem (tj. dodajanje nove
svetlobe) vseh treh barv pa nastane bela barva, z delnim mešanjem pa nastanejo nove
barve (cian, magenta, rumena).
Rgb
8
4.2.2. CMYK
CMYK je kratica za (cyan, maganta, yellow, black). Podobno kot RGB je način prikaza
barv, le da se CMYK uporablja pri tisku. Pri CMYKu gre za substraktivno mešanje (tj.
odvzemanje svetlobe) pri katerem je osnova bela barva (naprimer papir).
Če tiskamo cyan, magento in rumeno na paprir, bi moral tisk absorbirati vso svetlobo in
ker naše oči ne zaznajo nobenega odboja svetlobe od papirja, vidimo črno. Ker pa to
deluje samo v teoriji, moramo pri tisku dodati tem trem barvam tudi črno, kajti brez
črne dobimo pri tisku nekakšno motno rjavo barvo. Temu dodatku črne barve rečemo K
(blacK).
CMYK
4.2.3. Pretvarjanje RGb v CMYK in obratno
4.2.3.1 Pretvarjanje CMYK v RGB
Najprej moramo pretvoriti CMYK v CMY, nato pa CMY vrednost v RGB
t CMYK
t CMY = {C',M',Y'}
t RGB = {R,G,B}
t RGB = {1 − (C(1 − K) + K),1 − (M(1 − K) + K),1 − (Y(1 − K) + K)}
9
4.2.3.2 Pretvarjanje RGB v CMYK
To je formula za določanje dane RGB barve v eno od mnogo možnih semi-ekvivalentinih
CMYK barv.
Pretvorimo v CMY
in nato v CMYK
če
potem
oziroma
4.2.4. Problemi pri pretvarjanju RGB v CMYK
Ker na računalniku vidimo RGB, tiskamo pa CMYK, je potrebno napraviti pretvorbo. Pri
tej pretvorbi lahko pride do popačenja barv, kajti RGB zajema večji del barvnega
prostora kot CMYK. To si najlažje predstavljamo iz spodne slike.
Primerjava RGB, CMYK in PANTONE barvnih sistemov
Kot vidimo na sliki, nekatera področja RGB barvneg prostora segajo izven CMYK prostora.
In to so tiste barve pri katerih pride do nepravilnosti pri pretvarjanju. Zaradi tega se
nam zgodi, da je slika na računalniškem zaslonu povsem drugačna kot pa pri tisku.
10
4.3. Predstavitev tiskalnika
4.3.1. Definicija tiskalnika
Tiskalnik je naprava, ki je namenjena produciranju trdnih kopij (permanentih človeškoberljivih tekstov in/ali grafik) iz dokumentov shranjenih v elektronski obliki, največkrat
na fizičen medij kot je papir ali prosojnica. Večina tiskalnikov je uporabljena, kot
priključek k osebnemu računalniku, ki služi kot vir dokumentov. Uporabljajo se tudi kot
mrežni printerji, ki imajo vgrajene internetne vmesnike in služijo vsem uporabnikom v
omrežju. Poleg teh dveh oblik so tiskalniki zmožni direktno komunicirati s spominskimi
paličicami, spominskimi karticami in pa z napravami kot so skenerji, digitalne kamere in
faksi, čeprav v večini primerov za normalno delovanje še vedno potrebujejo osebni
računalnik. Tiskalniki so v glavnem namenjeni za hitro in neobsežno printanje, kopijo
dokumenta naredijo v minimalnem času in ne potrebujejo nobene obsežne priprave.
Kljub temu so tiskalniki večinoma počasni (10 strani na minuto se smatra kot hitro,
večina je počasnejša) ter imajo visoke stroške na sprintano stran v primerjavi s
tiskarskimi stroji, ki so zasnovani za veliko nakladno printanje z več 100 stranmi na
minuto, a kljub temu veliko manjšimi stroški. Kljub temu so domači tiskalniki prevzeli
veliko število vlog, ki so jih prej opravljale profesionalne tovarne. Obstaja več tipov
tiskalnikov, dva ki najbolj izstopata pa sta laserski ter brizgalni tiskalniki, zato ju bomo
vzeli pod drobnogled.
4.3.2 Laserski tiskalnik
Za svoje delovanje uporablja nekaj zelo osnovnih znanstvenih spoznanj. Osnovna sila, ki
je na delu v tiskalniku je statična elektrika, ista elektrika, ki jo srečujemo v strelah in
naelektrenih laseh. Statična elektrika je v bistvu elektronski naboj zgrajen okoli
izoliranega objekta, kot je balon. Prav tako, kot se privlačijo nasprotno nabiti elektroni
se privlačijo tudi nasprotno nabiti objekti. Ta zakon laserski tiskalnik uporabi kot
začasno lepilo.
11
Na začetku se na bobnu ustvari pozitiven naboj. Ko se boben suče laserski žarek
nevtralizira nekatere delčke na bobnu. Na ta način laser zriše črke in slike kot vzorec
nabitih in nenabitih delov – nariše elektro-statično sliko. Celoten sistem lahko deluje
obratno, to je pozitivni delčki na negativno nabiti podlagi. Ko so naboji vzpostavljeni
tiskalnik prekrije pozitivne oz. Negativne delčke s finim prahom. Vzorec prahu se
prenese na negativno nabit papir, ki
zaradi močnejšega naboja prilepi
nase ves prah.
Desno: Shematični prikaz delovanja
laserskega tiskalnika
4.3.3. Brizgalniki
Brizgalni tiskalniki brizgajo zelo majhne kapljice črnila. Pikice so običajno velike 50-60
mikronov v premeru. Za primerjavo: las ima premer 70 mikronov. Najpomebnejši deli
tiskalnika so:
-Tiskalna glava, ki vsebuje dulce, ki pršijo črnilo
-Kartuše, ki se razlikujejo glede na proizvajalca. Uporabljajo se različne kombinacije.
(črna in barvna posebaj, vse v eni, vse v različnih)
-Motorček, ki premika tiskalno glavo po osi.
-Kontrolno vezje – majhno vezje, ki nadzira premikanje in skrbi za dešifriranje podatkov
poslanih iz vira. Sestavlja ga mikroprocesor in spomin.
4.3.4. Proces printanja
Ko je papir vstavljen v printer, motorček preko pasu premika tiskalno glavo, ki začne
trositi barvo. Vedno ko tiskalna glava razprši barvo se motorček vstavi in v delčku
sekunde ponovno požene tiskalno glavo. To premikanje in ustavljanje je tako hitro, da
nam deluje kot neprekinjeno. Na vsakem postanku je razpršenih več CMYK pik. Nato
12
drsniki premaknejo papir in postopek se ponovi.
4.3.4. Različne vrste papirja
Dejavnik, ki močno vpliva na končno kakovost izpisa je papir. Pri papirju sta glavna dva
faktorja, ki odločata o kakovosti svetlost in absorbcija. Svetlost papirja je ponavadi
določena s hrapavostjo površine papirja. Grob papir bo svetlobo odbil v več različnih
smeri medtem, ko bo gladek papir svetlobo odbil v eno smer. Zaradi tega bo gladek
papir deloval svetleje in posledično tudi slika, stiskana na papir. Barva, naj bi idealno po
nanosu na papir ostala v simetričnih pikah. To se ponavadi zgodi, če se barva ne
absorbira v notranjost papirja ampak ostane na površini. Če barva prodre v notranjost se
bo barva razlila in pokrila večjo območje, kot v idealnem primeru. Če se pikice razlijejo
bosta slika in tekst delovala megleno, nejasno in razpacano, se posebno na robovih
objektov in teksta.
Pikica
na
levi
bi
nastala
na
prevlečenem papirju, pikica na desni
pa na nizko-kakovostnem kopirnem
papirju.
Večina visokokakovostnega papirja je prevlečenea z voskasto plastjo, ki zadržuje barvo
na površju. Prevlečen pogoj je garancija za kvaliteten izpis. Ravno prevlečen papir
omogoča sodobnim printerjem velike resolucije printanja. Za primer, Epsonov tiskalnik
na normalnem papirju printa z resolucijo 720x720 dpi. Na prevlečenem papirju pa lahko
isti tiskalnik printa z ločljivostjo 1440x720 dpi. Razlog za to je v tem, da med vrsticami
doda še eno vrsto, ker ni strahu pred razlitjem barve zaradi prevelike absorbcije.
13
5. Praktični del
Praktični del
Lotili smo se reprodukcije originala in sicer fotografije (slika razvita v fotografskem
studiu). Kot original nam je služila spodnja fotografija:
Opis dela
Pri reprodukciji fotografije smo upoštevali tri parametre: ločljivost skeniranja, kvaliteta
tiskanja in tiskovni materijal. Pri skeniranju smo nastavili ločljivost na 72, 300 in 600
dpi. Največje ločljivosti nam teoretično ne bi bilo potrebno upoštevati, saj je fotografija
imela ločljivost 300dpi še preden je prispela v fotografski studio. In ko imamo enkrat
določeno ločljivost, jo lahko samo še zmanjšamo (skrčimo informacije). Skeniranim
slikam nismo popravljali kontrasta ali barv, le zmanjšali smo jih pri enaki resoluciji (s
tem smo zbubili nekaj informacij). Sledilo je tiskanje na tri vrste tiskovnega
materijala/papirja in slicer na navaden pisarniški papir (Navigator Universal 80g), malo
boljši nepremazan papir (Zweckform Inkjet Paper 100g) in na premazan foto papir (HP
Premium Glossy Photo Paper 210g). Na vse tri tiskovne matrijale smo tiskali z draft in
best kvaliteto.
14
Navaden papir
15
Inkjet papir
16
Foto papir
17
Rezultati
•
Pri vseh treh vrstah papirja je z ločljivostjo enako oz. podobno. Vzorci z
ločljivostjo 72 dpi neostri, barve se prelivajo ena v drugo, pri ločljivostih 300 in
600 dpi pa je slika ostra (med vzorcema skoraj da ni razlike). Iz tega sledi, da je
za reprodukcijo slike doma dovolj že ločljivost 300 dpi.
•
Pri tiskanju na foto papir smo pričakovali najboljše rezultate, vendar se je v
našem primeru ta tiskovni materijal izkazal za ne preveč dobrega. Z izjemo
magente so vse barve zelo podobne originalu. Foto papir pa ima na površini
prevleko, da je površina ravna, gladka in sijoča. Magenta reagira s to prevleko,
zato pride do popačenja pri reprodukciji. Pri tiskanju z draft kakovostjo se je
barva zbrala v majhne kapljice in pri opazovanju s prostim očesom ta pojav kar
moti.
•
Tiskanje na navaden 80g pisarniški papir nam je prineslo najslabše rezultate
reprodukcije. Pri draft kvaliteti tiskanja lahko s prostim očesom opazimo
rasterske pike, slika je precej svetla. Tiskanje s kvaliteto nastavljeno na best pa
nam poda dosti boljše rezultate. Slika je temnejša, rasterske pike se ne vidijo s
prostim očesom. Vprimerjavi z originalom je slika malenkost svetlejša in vsebuje
preveč magente.
•
Tiskanje na Inkjet 100g papir nam je podalo najboljši približek originalu. Tako kot
pri ostalih dveh primerih, se tudi tu pojavi presežek magente. Barve so intenzivne
kot pri originalu, slika je malenkost pretemna.
18
Pri vajah TP smo z spektrofotometrom izmerili L*a*b* vrednosti rdeče barve (na sliki je
to čevelj) na originalu in naših reprodukcijah. Iz the vrednosti smo izračunali ∆E*ab –
barvno razliko. Izračunali smo barvne razlike med reprodukcijami in originalom. Dobili
smo naslednje podatke:
Barvne razlike pri ločljivosti 600 dpi:
∆E*ab - draft
30,26
38,30
36,57
Tiskovni materijal
Navaden papir 80g
Inkjet papir 100g
Foto papir 210g
∆E*ab - best
33,38
16,45
34,77
Graf 1: Barvna razlika med originalom in reprodukcijami
40
35
30
25
20
15
10
5
0
0
10
20
30
40
50
60
a*
Navaden papir 80g
Inkjet papir 100g
Foto papir 210g
Original
Barvne razlike pri različnih ločljivostih na Inkjet papirju in best kvaliteti:
Ločljivost
72 dpi
300 dpi
600 dpi
∆E*ab
17,21
16,73
17,01
19
6. Zaključek
Po našem končanem delu in učenju, printanju in skeniranju lahko potrdimo, da je možno
z opremo za domačo uporabo prideti do najrazličnejših rezultatov, kar so potrdile zelo
različne reprodukcije, našega originala. Teoretični del je predvidel stvari, ki smo jih
kasneje potrdili z praktičnim, na primer da je kakovost papirja zelo pomemben faktor,
ki zaznamuje kakovost reprodukcije. Verjamemo, da se bo celoten postopek v
prihodnosti še poenostavil in omogočil še cenejše in kakovostnejše rezultate, tako vsaj
sklepamo po trenutnih trendih. Ena izmed možnih oz. mogoče nemožnih alternativ za še
lepše, cenejše in učinkovitejše domače reprodukcije se mogoča skriva v novih tiskarskih
barvah, ki bi nadomestile oz. dopolnile cmyk barve. Ena izmed stvari, ki imajo po našem
mnenju svetlo prihodnost za domačo uporabo so all-in-one naprave, to je naprave, ki
vsebujejo tako skener, printer in potrebne programske vmesnike in pretvornike. Čas bo
pokazal, do takrat pa bo tipična naveza skenerja, računalnika in printerja opisana v tej
nalogi vztrajno opravljala svojo nalogo in bodo fotografski studiji še vedno skrbeli za
resnično kakovostne reprodukcije.
20
7. Literatura:
http://en.wikipedia.org/wiki/Image_scanner
http://en.wikipedia.org/wiki/Charge-coupled_device
http://en.wikipedia.org/wiki/Color_depth
http://en.wikipedia.org/wiki/Infrared_cleaning
http://marvin.mrtoads.com/rgb_vs_cmyk.html
http://www.copy-cd.biz/dtp-area/RGB-vs-CMYK.jsp
http://www.deerfootstudios.com/tipfiles/rgb_cmyk.html
http://dx.sheridan.com/advisor/cmyk_color.html
http://en.wikipedia.org/wiki/Rgb
http://en.wikipedia.org/wiki/Computer_printer
http://www.howstuffworks.com/inkjet-printer.htm
http://www.howstuffworks.com/laser-printer.htm
http://en.wikipedia.org/wiki/Cmyk
(Opomba: spletni naslovi našteti zgoraj, so bili veljavni v času dela naše seminarske naloge. Za kakršnekoli spremembe
naslovov spletnih strani ali vsebine le-teh, ne odgovarjamo)
21