1. No category

OBDELAVA SLIKE, ZVOKA IN VIDEA
Projektna naloga
FOTOGRAFIJA : FILTRI
Stojanović Tamara
Prof. Zaletelj Janez
1
Obdelava slike, zvoka in videa – FOTOGRAFIJA : FILTRI
Kazalo vsebine
Zaščitni filtri in UV-filtri ................................................................................................................................. 3
Polarizacijski filter ......................................................................................................................................... 4
ND filter ......................................................................................................................................................... 7
IR filter........................................................................................................................................................... 9
Nastavitev beline s filtri .............................................................................................................................. 11
Viri ............................................................................................................................................................... 12
Kazalo slik
Figure 1: UV filter
Figure 2: Primer poškodbe filtra ............................................................................. 3
Figure 3: Brez polarizacijskega filtra – odboj
Figure 4: S polarizacijskim filtrom - brez odboja ............ 4
Figure 5: Slika posneta s polarizacijskim filtrom z namenom temnenja neba.............................................. 5
Figure 6: Polarizacijski filtri ........................................................................................................................... 6
Figure 7: ND (sivinski) filter ........................................................................................................................... 7
Figure 8: Uporaba sivinskega filtra................................................................................................................ 7
Figure 9: Prehodni ND (sivinski) filter ........................................................................................................... 8
Figure 10: Fotografija posneta z IR filtrom brez obdelave ............................................................................ 9
Figure 11: Z ukazom Auto Levels dobimo nekaj takšnega. Ponavadi Auto Levels zadostuje, če ne, so nam
še vedno na voljo manualne korekcije........................................................................................................ 10
Figure 12: Sedaj moramo fotografiji le še v orodju Chanel Mixer zamenjati rdeč in moder kanal. To
naredimo zato, ker smo vajeni modrega neba. V tem primeru vsaj nebo ostane takšno, kot smo ga
vajeni. Večina preostalih barv postane belih. ............................................................................................. 10
Figure 13: Fotografija posneta z IR filtrom in obdelana v Photo Shopu ..................................................... 10
2
Obdelava slike, zvoka in videa – FOTOGRAFIJA : FILTRI
Zaščitni filtri in UV-filtri
Zaščitni filtri (clear filtri), znani tudi kot stekleni filtri ne opravljajo nobenega filtriranja.
Uporablja se predvsem za zaščito objektivov.
UV filter je filter, izdelan iz stekla, ki se ga namesti na objektiv fotografskega aparata, da
prepreči vstop ultravijolične svetlobe. UV-filter se pogosto uporablja pri vseh posnetkih, saj
ne popači barv, prav tako pa predstavlja odlično zaščito leče. Do izraza pride tovrstni filter
pri fotografijah, kjer je povečana prisotnost UV-svetlobe. Uporaba UV-filtra da fotografijam
modrikast pridih, pogosto pa s fotografij odstrani nezaželene meglice (haziness), ki jih
aparat pri povečani UV-svetlobi ustvari kot stranski produkt. UV filter lahko ostane na
objektivu za skoraj vse posnetke. Močan UV filter pa lahko odreže nekatere vidne svetlobe v
vijoličnem delu spektra in tako tudi bledo rumene barve.
Argumenti za uporabo zaščite filtrov so:
Če pade objektiv, lahko filter trpi praske ali zlom namesto leče.
Filter lahko očistite ne da bi morali skrbeti, da bi poškodovali lečo s premazi; filter
opraskan pri čiščenju je veliko cenejši za zamenjavo kot objektiv.
Zaščiti objektiv pred obrabo od peska.
Figure 1: UV filter
3
Figure 2: Primer poškodbe filtra
Obdelava slike, zvoka in videa – FOTOGRAFIJA : FILTRI
Polarizacijski filter
S polarizacijskimi filtri lahko dosežemo izjemne učinke, od povečevanja jakosti modrega
neba do zmanjševanja bleščanja oken itd.
Je verjetno eden izmed filtrov, ki se uporabljajo največ. V skoraj vseh svetlobnih pogojih
nasiči (saturira) barve. Barvni odtenki postanejo močnejši in čistejši.
Večina motivov oddaja blesk svoje površine skozi atmosfersko meglico (haze). Ta blesk
tendira k temu, da razprši (difuzira) barve, ki jih vidimo. Polarizacijski filtri lahko ta blesk
eliminirajo, ali ga omilijo, tako da dobimo močnejše barve in odtenke. Filter uporabljamo
tako, da ga privijemo na sprednji del leče, nato obroček na filtru vrtimo tako dolgo, dokler
ne dosežemo željenega učinka.
Figure 3: Brez polarizacijskega filtra – odboj
Figure 4: S polarizacijskim filtrom - brez odboja
Polarizerji, kot jih imenujemo v žargonu, se v večini uporabljajo za temnenje modrega neba.
Potrebno je paziti, kako močno nasičen je naš film. Če uporabljamo film, ki je močno
nasičen z barvami, odsvetujem uporabo polarizacijskega filtra, saj bi naredil že tako močno
modro nebo še bolj temno. Med te filme spadajo predvsem Fujichromes in Ektachromes. Če
pa uporabljamo digitalni fotoaparat, pa je potrebno prej narediti nekaj testnih fotografij, da
vidimo nasičenost barv.
Kako močno polarizacijski filter potemni nebo je odvisno predvsem od tipa neba in kota, pod
katerim fotografiramo motiv. Obstaja enostaven način, kako ugotovimo, kateri del neba bo
najtemnejši. S kazalcem pokažemo direktno proti soncu. Palec razprostremo pravokotno na
4
Obdelava slike, zvoka in videa – FOTOGRAFIJA : FILTRI
kazalec. Če sedaj zasučemo svoje zapestje vzdolž našega kazalca dobimo črto, na kateri je
polarizacijski filter najbolj efektiven. Pravokotno na to črto pa učinkovitost filtra progresivno
pada. če pa imamo sonce nad glavo je ta črta tik nad obzorjem. Matematično: najbolje
efektivna uporaba filtra je takrat, ko je lega Sonca 45° pod zenitom, mi pa fotografiramo
pod kotom 90° od lege Sonca.
Figure 5: Slika posneta s polarizacijskim filtrom z namenom temnenja neba
V večini pa se polarizacijski filter uporablja za odpravo bleska z rastlin. Opozoriti tudi velja,
da polarizerji vplivajo na ekspozicijski čas. Ekspozicijski čas se z nameščenim
polarizacijskim filtrom poveča za 1 do 2 stop-a. Recimo, da je naš TTL (trough the lens)
meter izmeril čas zaslonke 1/60 pri vrednosti F16. Torej če sedaj namestimo polarizacijski
filter, ki vpliva na ekspozicijski čas za 2 stop-a, dobimo novi čas, torej 1/15 pri vrednosti
F16. Če pa želimo, da ostane ekspozicijski čas enak prvotnemu (1/60), je potem potrebno
zmanjšati F vrednost (odprtina zaslonke se povečuje) za 2 stop-a. Tako dobimo čas
zaslonke 1/60 pri vrednosti F8 (upoštevati je potreben faktor 1,4 za en stop pri F
vrednostih).
Obstajata dve vrsti polarizacijskih filtrov: linearni in cirkularni. Da ugotovimo ali linearni
polarizacijski filter deluje z našim TTL merjenjem, ga najprej namestimo na lečo ter si
izberemo bolj temno površino, ki je v večini enake tonalnosti. Dobra je kakšna obarvana
stena. Zavrtimo obroček filtra. Če se izmerjene vrednosti spremenijo, potrebujemo
5
Obdelava slike, zvoka in videa – FOTOGRAFIJA : FILTRI
cirkularni filter, da TTL meter deluje pravilno. Mogoče je tudi uporabiti linearnega, vendar
moramo najprej izmeriti motiv brez filtra, šele nato ga privijemo na lečo in spremenimo
expozicijski čas v stop-ih, da dobimo pravilno osvetljeno fotografijo.
V kolikor nismo gotovi ali je polarizacijski filter linearni ali cirkularni, ga enostavno podržimo
pred ogledalo tako, da se filter in njegova reflekcija v ogledalu prekrivata. Če je prekrita
površina temna, držimo v rokah cirkularni polarizer. če pa razlike ne opazimo, ko sta filter in
njegova reflekcija v ogledalu prekrita, imamo linearni polarizacijski filter.
Namena polarizacijskega filtra na našem objektivu sta predvsem dva. Da nam omogoča s
pomočjo polarizacije svetlobe zasičiti tonske vrednosti in izničiti odboje svetlobe od
svetlečih/odbojnih površin. Še dodatna uporabniška vrednost je, da ga lahko izkoristimo za
odvzem moči svetlobe, ki bo padla preko filtra na tipalo, če pri sebi nimamo nevtralnih
sivinskih filtrov -ND (v praksi se pokaže, da so le filtri, ki imajo Kaesemann polarizacijski
film povsem nevtralni). S tem pa lahko delujemo pri bolj odprti zaslonki ali z daljšimi časi
osvetlitve.
Pri polarizacijskih filtrih je treba paziti, da izberete tistega z oznako cirkularni, in ne linearni,
če ga boste izkoriščali na kameri SLR in želite, da bo avtomatsko ostrenje (AF) in merjenje
svetlobe dobro delovalo.
Figure 6: Polarizacijski filtri
Zanimiva spletna stran, kjer se lahko z java appleti igrate s polarizacijo:
http://www.colorado.edu/physics/2000/polarization/polarizationI.html
6
Obdelava slike, zvoka in videa – FOTOGRAFIJA : FILTRI
ND filter
Neutral density oziroma sivinski filtri so zelo uporabni v kreativni fotografiji. Kadar je veliko
svetlobe, zelo težko dosežemo dolge čase osvetlitve. Občutljivosti tipala ne moremo
zniževati v nedogled, prav tako ne moremo zastreti svetlobe z zaslonko v še večji meri, kot
nam dovoljuje. Da skozi objektiv na tipalo prepustimo manj svetlobe, izberemo sivinske
filtre. Sivinski so zato, da ne spremenijo spektralne osnove svetlobe. Takoj ko bi tak filter bil
minimalno tonsko obarvan v eno barvno smer, bi celoten spekter dobil pridih te tonske
vrednosti.
Figure 7: ND (sivinski) filter
Sivinskih filtrov je več vrst oziroma gostot. Oznaka ND 2X pove, da filter zastre svetlobo v
vrednosti 1 EV, torej za eno zaslonko ali čas osvetlitve ali občutljivosti, ND 4X za 2 EV in ND
8X za 3 EV. Poznamo filtre z gostoto 400X, ki zastre svetlobo za celih 9 EV. S temi filtri
lahko pri močni sončni svetlobi fotografiramo z dolgimi časi in dobimo učinek premikajočih
se objektov, ljudi, vode, itd. Tudi če želimo pri močni sončni svetlobi delovati z močno
odprto zaslonko, potrebujemo sivinski filter.
Figure 8: Uporaba sivinskega filtra
7
Obdelava slike, zvoka in videa – FOTOGRAFIJA : FILTRI
Poznamo tudi prehodne sivinske filtre. Na spodnjem delu je tak filter povsem prozoren, nato
pa se proti vrhu filtra prosojnost zmanjšuje. V večini primerov za tak filter uporabimo
poseben nastavek, v katerega vstavimo filter kvadratne oblike, čeprav so na voljo tud s
klasičnim navojem in prednjim vrtljivim delom.
Figure 9: Prehodni ND (sivinski) filter
8
Obdelava slike, zvoka in videa – FOTOGRAFIJA : FILTRI
IR filter
IR filter prepušča le človeškemu očesu nevidno infra rdečo svetlobo, katero pa fotografski
senzor zazna. Ostale, vidne valovne dolžine barvnega spektra filter blokira. Če s prostim
očesom pogledamo skozi IR filter, ne vidimo nič. Tisto, kar je pri tej tehniki najbolj
navdušujoče, je svet v barvah, kot ga ne poznamo. Zeleno listje postane rdečkasto. Deli,
kjer se odbija močna sončna svetloba postanejo snežno beli. Običajno modro nebo postane
rdeče, po obdelavi v računalniku pa dobimo čudovito »deep blue« barvo.
Kar se tiče zajema fotografije, ni neke velike znanosti. Aparat postaviš na trden stativ,
nastaviš zaslonko, ustrezen čas in pritisneš. Čas zajema je ponavadi kar nekaj sekund, zato
je priporočljiva uporaba samosprožilca, žičnega, ali daljinskega prožila. Pri IR fotografiji pa
moramo biti pozorni predvsem na to, da niso prav vsi fotoaparati primerni za tovrstno
fotografijo. Nekateri že v osnovi vsebujejo poseben filter pred senzorjem, ki deloma ali
popolnoma blokira IR svetlobo. Takšni fotoaparati so ali neprimerni ali pa le delno primerni
za IR. Kaj pomeni, da je aparat le delno primeren za IR. V praksi gre preprosto za to, da za
zajem fotografije potrebujemo precej daljši čas, saj IR svetloba skozi delni IR filter na tipalu
potrebuje dalj časa za zadostno osvetlitev.
Prav tako, kot nekateri fotoaparati niso najprimernejši za IR, tudi niso primerni prav vsi
objektivi. Določeni objektivi (ni nujno cenejši in slabši) proizvedejo tako imenovani HOT
SPOT. To je svetla lisa v centru fotografije, ki je pri daljših časih vedno bolj izrazita. Pred
samim resnejšim podvigom v IR fotografiji se je torej dobro prepričati, ali poleg nujno
potrebnega
IR
filtra
sploh
posedujete
potrebno
fotografsko
opremo.
Ko so fotografije posnete, sledi obdelava v računalniku. Priporočena je uporaba Photo Shopa
CSxy.
Povsem osnovna obdelava, ki pa je zgolj informativna in se od fotografije do fotografije zelo
razlikuje bi bila sledeča:
Figure 10: Fotografija posneta z IR filtrom brez obdelave
9
Obdelava slike, zvoka in videa – FOTOGRAFIJA : FILTRI
Figure 11: Z ukazom Auto Levels dobimo nekaj takšnega. Ponavadi Auto Levels zadostuje, če ne, so nam še vedno na voljo
manualne korekcije.
Figure 12: Sedaj moramo fotografiji le še v orodju Chanel Mixer zamenjati rdeč in moder kanal. To naredimo zato, ker smo
vajeni modrega neba. V tem primeru vsaj nebo ostane takšno, kot smo ga vajeni. Večina preostalih barv postane belih.
Figure 13: Fotografija posneta z IR filtrom in obdelana v Photo Shopu
10
Obdelava slike, zvoka in videa – FOTOGRAFIJA : FILTRI
Nastavitev beline s filtri
Če uporabljate brezbarvni filter, kot je zaščitni filter, krožni polarizacijski filter, UV-filter ali
kakšen drug standardni filter za zaščito objektiva, ti filtri ne učinkujejo na barve, zato ne
bodo vplivali na merjenje nastavitve beline in jih lahko uporabite v načinu AWB (Samodejna
nastavitev beline). Korekcijski in prehodni filtri vplivajo na nastavitev beline, zato bi, če bi
jih uporabili v načinu samodejne nastavitve beline (AWB), fotoaparat poskušal
nevtralizirati barvo filtra. Da bi s temi filtri dosegli želeni učinek, ročno izberite nastavitev
beline, ki se ujema s svetlobnim virom, pod katerim bo fotografija posneta, npr. z dnevno
svetlobo na prostem ali z volframovo svetlobo v prostoru.
11
Obdelava slike, zvoka in videa – FOTOGRAFIJA : FILTRI
Viri
http://sl.wikipedia.org
http://www.slo-foto.net
http://www.e-fotografija.si
http://www.foto-koroska.net
12
Obdelava slike, zvoka in videa – FOTOGRAFIJA : FILTRI