1. No category

Patronažna služba - skrb za
posameznika, družino in lokalno
skupnost
Poletna šola o medsektorskem sodelovanju za razvoj odzivnih
skupnosti za izboljšanje zdravja za vse in za zmanjševanje neenakosti
v zdravju
Veržej, Slovenija, 08. – 10. junij 2015
Martina Horvat, dipl. m. s.
Zdravstveni dom Murska Sobota
Patronažna služba
SLOVENIJA
•
2.061.085 prebivalcev.
•
Po podatkih ZZZS se financira 844,71
izvajalcev, eden na 2440 prebivalcev.
•
Dejansko zaposlenih 820,8
medicinskih sester v patronažnem
varstvu, izračunano iz ur pa 970,0.
•
V letu 2012 smo opravile 1.141.657
obiskov, od tega 922.717 ali 80,8 %
kurativnih.
•
1984 – 64, 47% preventivnih obiskov
(NIJZ; Zdravstveni statistični letopis);
ZZZS; Občasnik)
POMURJE
• 119.349 prebivalcev
• 27 občin
• 4 zdravstveni domovi
• 32 dodatnih lokacij
• 54,84 izvajalcev
patronažnega varstva
financiranih s strani ZZZS.
• 52 dejansko zaposlenih v
patronažnem varstvu,
izračunano iz ur pa 63,4.
• 76650 obiskov, 87,9%
kurativnih.
ANGELA BOŠKIN 1885 – 1977
•
27. januarja1919 je bila s prvim dekretom
v Sloveniji in Jugoslaviji o postavljena za
skrbstveno sestro, predhodnico današnjih
medicinskih sester v patronažni službi.
•
….takrat so nas učili, da mora sestra
poznati vso panogo življenja, sestra mora
iti tudi po beznicah, da spozna življenje…
•
…posvečati se človeku,
delo je sreča in sreča je delo….
•
..mora biti kakor sončni žarek, ki povsod
obsije in se sam ne umaže…
POLIVALENTNO PATRONAŽNO VARSTVO
•
V petdesetih letih 20. stoletja je bila v okviru
ustanavljanja
dispanzerjev
ustanovljena
tudi
patronažna služba za obisk porodnic in dojenčkov.
•
leta 1962 je bil sprejet profil »polivalentne patronažne
medicinske sestre« z naslednjimi zadolžitvami:
–
–
–
svetovanje družini in posameznikom v zvezi z zdravimi načini
življenja in zdravstvenimi problemi,
zgodnje odkrivanje bolezni in
zdravstvena nega novorojenčkov in porodnic ter starejših, bolnih in
invalidov,
ki se je ohranil vse do danes, ko izvajamo:
–
zdravstveno - socialno obravnavo posameznika, družine in
skupnosti,
–
zdravstveno nego nosečnice, otročnice, novorojenčka in
dojenčka na domu,
–
zdravstveno nego bolnika na domu.
SKRB ZA LJUDI V VSEH ŽIVLJENJSKIH OBDOBJIH
Subjekti v patronažnem varstvu –
posameznik, družina, skupnost
PATRONAŽNO VARSTVO/1
•
Za patronažno varstvo je temeljni terenski koncept dela na geografsko
opredeljenem območju.
•
Patronažno varstvo je posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno
zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti.
•
Ti so zaradi bioloških lastnosti, določenih obolenj ali nenavajenosti na novo okolje
občutljivi za škodljive vplive iz okolja.
•
Patronažna zdravstvena nega je integralni del primarne zdravstvene nege in s tem
primarnega zdravstvenega varstva.
•
Izvaja se na pacientovem domu, v zdravstvenem domu, v lokalni skupnosti in na
terenu.
PATRONAŽNO VARSTVO/2

Organizirano je kot samostojna služba ali organizacijska enota osnovnega
zdravstvenega varstva v zdravstvenih domovih.

Patronažno zdravstveno nego lahko diplomirane medicinske sestre opravljajo tudi
kot samostojno dejavnost (koncesija) vendar so vključene v mrežo javnega
zdravstva.

Patronažno varstvo je organizirano vse dni v letu, dopoldan in popoldan. V
prihodnje si želimo doseči tudi 24 urno dostopnost (organiziranost).

Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu je koordinatorka vseh oblik
pomoči na domu in je vez med posameznikom in njegovim osebnim zdravnikom.

Je samostojna nosilka dejavnosti in je pri načrtovanju svojega preventivnega dela
samostojna. Pri izvajanju diagnostično terapevtskega programa pa sodeluje z
zdravniki specialisti na vseh treh ravneh zdravstvene dejavnosti.
PRIMER KOORDINACIJE ZDRAVSTVENE NEGE IN
OSKRBE
Model koordiniranja zdravstvene nege in oskrbe v domačem okolju je razvila Andreja Vrtovec , 2009
DRUŽINSKA MEDICINSKA SESTRA
•
•
•
Medicinska sestra v patronažnem varstvu
v Sloveniji je, če jo primerjamo s
sorodnimi poklici v tujini, po načinu
delovanja najbolj blizu – družinski
medicinski sestri, kot jo je leta 2001
definiral mednarodni svet medicinskih
sester (ICN).
Družinska medicinska sestra skrbi za
posameznike od rojstva do smrti. Izvaja
promocijo zdravja, zdravstveno nego
bolnika,
preprečevanje
bolezni,
rehabilitacije ter paliativne oskrbe.
Cilj družinske zdravstvene nege je
usmerjen na delo z vsemi oblikami družin
in z vsakim družinskim članom posebej, z
namenom
promocije
zdravja,
preprečevanja bolezni in zagotavljanja
zdravljenja,
zdravstvene
nege
in
rehabilitacije, kar so tudi usmeritve
Svetovne zdravstvene organizacije v
uresničevanju strategije Health21.
PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE IN LOKALNA
SKUPNOST /1
•
•
•
•
•
Poznavanje terenskega območja,
dejavnikov tveganja za zdravje
populacije v lokalni skupnosti ter
možnosti reševanja problemov in
sodelovanja z ostalimi deležniki je
nujno za kakovostno delo.
Sodelujejo z Rdečim križem, Karitas,
verskimi skupnostmi, klubi in društvi
bolnikov, občinami, …. .
Vodijo skupine za samopomoč.
Z zdravstveno vzgojnimi predavanji
ter delavnicami se vključujejo v šole
in vrtce.
Skupaj s svetovalnimi službami se
trudijo pomagati otrokom, ki bodisi
zaradi nasilja v družini ali pa revščine
potrebujejo različne oblike strokovne
pomoči.
PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE IN LOKALNA
SKUPNOST /2
•
Prebivalci v oddaljenih krajih, predvsem
tisti, ki živijo v neurejenem življenjskem
okolju, socialno ogroženi, ostareli, najprej
poiščejo
pomoč
pri
diplomiranih
medicinskih sestrah v patronažnem
varstvu.
•
Veliko prebivalcev za katere skrbijo, živi v
vaseh brez trgovine, pošte, banke, sedeža
občine, lekarne.
•
Oddaljenost od zdravstvenih postaj zaradi
neurejenih avtobusnih povezav ter težav s
prevozom
predstavlja nepremostljivo
oviro in še poglobi stisko teh ljudi, ki zaradi
tega velikokrat odlašajo z obiskom pri
zdravniku tudi v primeru zelo resnih težav
z zdravjem.
PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE IN LOKALNA
SKUPNOST /3
•
Ljudje na podeželju živijo veliko bolj skromno, kar jim pogosto preprečuje, da bi
upoštevali načela zdravega načina življenja. Hrana je zanje predraga. Tudi
dostopnost do zdrave pitne vode je v nekaterih občinah še vedno težava, ki
pomembno vpliva na zdravje in kakovost življenja prebivalcev.
•
Ljudje si redkokdaj vzamejo čas za obisk preventivnih predavanj, za telesno
dejavnost, za prosti čas.
•
Prav zato so se diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu, kot
sodelavke, aktivno vključile v izvajanje preventivnih programov in svojim
poznavanjem razmer v posameznih lokalnih skupnostih dosegle, da se zvišal
odstotek prebivalcev, ki so se vključevali v zdravstveno vzgojne delavnice.
•
Njihova naloga je tudi sodelovanje v programih lokalne skupnosti, ki so usmerjeni
v izboljšanje zdravja prebivalcev in kvalitete njihovega življenja.
•
Ljudje jih spoštujejo in jim zaupajo, saj vedo, da jim bodo v najtežjih situacijah
pomagale in stale ob strani. Tudi takrat, ko jim drugi strokovnjaki obrnejo hrbet.
SASTIPE – življenjski slog Romov Goričkega
PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE IN LOKALNA
SKUPNOST /4
• Revščina, s katero se vsakodnevno srečujejo ne pomeni le pomanjkanja
gmotnih dobrin in prenizkih dohodkov. Pomeni tudi socialno, politično in
kulturno izključenost, izključenost iz dela, šile, slabo sprejetost v bivalnem
okolju, politično nemoč in družbeno neslišnost odrinjenih skupin
prebivalstva.
• Problemov s katerimi se ljudje srečujejo, ne morejo vedno v celoti
odstraniti, trudijo pa se ljudi naučiti, kako se naj z njim spoprijemajo.
• Krepitev vloge patronažnega varstva v skrbi za ranljive skupine prebivalstva
je tudi del projekta Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju
katerega nosilec je NIJZ. Partner iz države donatorice je Norveški inštitut za
javno zdravje.
www.skupajzazdravje.si
PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE IN LOKALNA
SKUPNOST /5
• Usmerjenost delovanja diplomiranih medicinskih sester v patronažnem
varstvu v dobrobit posameznika, družino in skupnost, še posebej v ranljive
skupine prebivalstva in v subjekte v občutljivih življenjskih obdobjih, je
pomemben element zagotavljanja enakosti v dostopnosti do
zdravstvenih storitev.
• Želijo si, da bi jih lokalne skupnosti kar najpogosteje vključevale v svoje
aktivnosti takrat, ko se razpravlja o zdravstveno socialni problematiki, saj
bi tako lahko še bolje izkoristile svoje znanje in izkušnje, še posebej v času,
ko se življenjske stiske ljudi povečujejo.
Prihodnost ni rezultat izbire med
različnimi potmi, ki so na voljo:
je prostor, ki ga ustvarimo,
najprej v mislih in volji, nato z
aktivnostjo.
Prihodnost ni kraj kamor gremo
ampak kraj, ki ga ustvarimo.
Poti v prihodnost niso najdene
ampak ustvarjene.
Ustvarjanje teh poti pa spremeni
nas in usodo.
Anonymous (1987)