Predstavitev ključnih institutov in potrebna skrbnost pri implementaciji Posvet : Bomo pri implementaciji novih direktiv o javnem naročanju in koncesijah tokrat uspešnejši? Državni svet Republike Slovenije, februar 2015 Direktiva 2014/24/EU o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2014/18/ES Namen direktive: - zagotavljanje čezmejne konkurence in - varovanje enotnega evropskega trga „Best value for money“ ali merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe kot pravilo? „Države članice lahko določijo, da javni naročniki ne smejo uporabiti zgolj cene ali stroškov kot edinega merila pri oddaji javnega naročila, oziroma lahko omejijo uporabo zadevnih meril na nekatere kategorije javnih naročnikov ali nekatere vrste javnih naročil.“- 67. člen Direktive 2014/24/ES Določitev merila ekonomsko najugodnejše ponudbe: - na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi stroškovne učinkovitosti (npr. izračun stroškov v življenjski dobi) in lahko zajema najboljše razmerje med kakovostjo in ceno, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske in/ali socialne vidike povezane s predmetom javnega naročila. - jasno opredeliti merila za izbiro najugodnejše ponudbe, vključno z njihovo težo (ponder) in opisati metodo vrednotenja Relativni način vrednotenja merila ekonomsko najugodnejše ponudbe: C1 – ponudbena cena …70 točk C2 – garancijska doba …20 točk C3- stroški servisiranja…10 točk C s min1 C1   70 C spon 1 C1 – število točk, ki jih prejme ponudba ocenjevanega ponudnika za merilo C1 Csmin1 – najnižja skupna ponudbena cena Cspon1 – ponudbena cena iz ocenjevane ponudbe Reference kot merilo? Kadarkoli kakovost zaposlenega osebja vpliva na raven izvedbe javnega naročila, bi bilo treba javnim naročnikom omogočiti tudi, da kot merilo za oddajo uporabijo organiziranost, usposobljenost in izkušnje osebja, zadolženega za izvedbo zadevnega javnega naročila, saj to lahko vpliva na kakovost izvedbe javnega naročila in posledično na ekonomsko vrednost ponudbe (npr. za javna naročila intelektualnih storitev, denimo svetovanje ali arhitekturne storitve). Obvezna delitev na sklope? Države članice lahko […]določijo, da je treba javna naročila obvezno oddati po ločenih sklopih pod pogoji, določenimi v skladu z nacionalnim pravom in ob upoštevanju prava Unije (57. člen) Izločitev sklopov, bomo vztrajali? Splošno pravilo: skupna ocenjena vrednost vseh sklopov enaka/višja od mejnih vrednosti je potrebno objaviti tudi v Uradnem glasilu EU IZJEMA: če je posamezen sklop manjši od 80.000 € za blago/storitve oz. 1 mio € za gradnje in skupna vrednost ne presega 20% skupne vrednosti VSEH sklopov → ni potrebno objaviti na PORTALU JAVNIH NAROČIL in ne v Uradnem glasilu (5.odstavek 14. člena ZJN-2) Gradnja: skupna vrednost vseh sklopov je npr. 7,2 mio € (presega vrednost za objavo v Uradnem listu EU) - razdeljeno na 4 sklope: 2 sklopa po 3 mio € in 2 sklopa po 600.000 €→ vsak zase je vreden manj kot 1 mio € , skupaj sta vredna 1.2 mio € , kar je manj od 20% vrednosti vseh sklopov skupaj (20% od 7,2 mio € je 1,44 mio €) Direktiva 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb Namen: - zagotoviti učinkovit in nediskriminatoren dostop do koncesijskega trga vsem gospodarskim subjektom Unije. Implementacija: - država se mora odločiti, katere javne naloge bo sploh izvajala preko koncesionarja - v uvidu imeti namen in smisel direktive ter zasledovati cilj: kaj je najbolj primerno za lastno državo? Hvala za pozornost.