1. No category

PROFESIONALNI RAZVOJ
UČITELJA
Samoevalvacija 2014/15
Nataša Fabjančič
Maša Mlinarič
CILJ:
• POSNETEK STANJA na področju PR
Kako učitelji doživljajo lastno vlogo?
NABOR UKREPOV za spodbujanje PR
METODOLOGIJA
• Neeksperimentalna metoda zbiranja podatkov
• Vprašalnik ; oddanih 47 anket (77 %)
• Zbiranje podatkov: december 2014 zaključilo s
7.1.2015
• Kvalitativna obdelava podatkov : vprašanja
odprtega tipa z interpretacijo po kvalitativnih
kategorijah
OPREDELITEV POJMA samoevalvacije
• PROFESIONALNOST (po SSKJ) se nanaša na lastnost,
kot poklicno se ukvarjati z nečem
• UČITELJSKA PROFESIJA (BMP) najzahtevnejšo
vrsto poklicev; kjer profesionalec izhaja iz
teoretičnih znanj, vendar so v odločitvah
avtonomni in relativno odvisni od zunanjih
pritiskov in kontrole
• PROFESIONALNI RAZVOJ (Valenčič Zuljan, 2001)
opredeljujemo kot „proces signifikantnega in
vseživljenjskega izkustvenega učenja, pri katerem
posamezniki osmišljajo svoja pojmovanja in
spreminjajo svojo prakso delovanja“.
• PR združuje POJMOVANJA in RAVNANJA
PR : individualen +vpliv dejavnikov
ZUNANJI DEJAVNIKI
• Delovna doba
• Izobrazbena struktura
• Usposabljanja
• Samoizobraževanje
• Spoznanja preteklih
samoevalavcij
• Spremljanje strokovne
literature
NOTRANJI DEJAVNIKI
• POJMOVANJA
• PREPRIČANJA
• IDENTITETA
• KOMPETENCE
• VEDENJE
Delovna doba
• 28 % - dvojnost delovanja, želja
po vplivanju na razred nasproti
ponovnemu samovrednotenju;
notranja inventura, občutek
monotonosti,dvom-menjava
poklica
• 26 % - značilen umik učitelja na
obrobje dogajanja. Korak nazaj,
deluje bolj neobvezno za svoje
delo
• 25 % - v razred bolj z
umirjenostjo, drugačno
sprejemanje dogajanja v razredu.
Značilne 3 teme: izguba energije,
upad navdušenja nad
poučevanjem, sprejemanje sebe
brez mask. Konzervatizem
…nesprejemanje (adminstracija,
Leta poučevanja
TEME / FAZE
Vstop v poklic
1-3
Faza preživetja in odkrivanja
4-6
Poklicna stabilizacija / utrditev
7-18
Poklicna aktivnost
Eksperimentiranje
19-30
Sproščenost
Negotovost
Revizija
Konzervatizem
novosti, nostalgija za starimi časi…)
30-40
Umik / izpreganje
Izobrazbena struktura in naziv
25
Pridobljena
formalna
izobrazba
Višja strokovna
šola
Št. učiteljev
%
17
28
Visoka
univerzitetna
izobrazba
Magisterij
37
61
7
11
20
15
Series1
10
5
Iz pridobljenih nazivov je razvidno, da ima
največji delež (36 %) učiteljev naziv Svetovalec
in kar 31 % učiteljev naziv Mentor. Najvišji
maziv Svetnika je pridobilo 7 % učiteljev.
0
Brez naziva
Mentor
Svetovalec
Svetnik
Usposabljanja
Izobraževanja
1.Računalniška
opismenjevanja
2.Študijske mreže
3.Specialno
didaktična
izobr.
4.Predmetno
strokovna
izobr.
5.Varstvo
delu
Št. učiteljev
6
19
20
31
%
5
16
18
26
pri
6.Spodbujanje
ustvarjalnosti
7.Posveti
različnih
področij
iz
8.NPZ
11
6
12
13
118
9
5
10
11
100
Opazno je tudi, da se učitelji udeležujejo izobraževanj izven institucije manj
pogosto, kot izobraževanj na šoli. Faktor za udeležbo je zagotovo tudi termin
(med tednom in vikend), kot tudi oddaljenost usposabljanja. Ob tem pa ne gre
prezreti tudi dejstvo, da smo bili prisiljeni glede na finančna sredstva omejiti
izobraževanja.
Postavlja se tudi dilema ali so kvalitetna usposabljanja tudi finančno višje
postavljena in kot taka vedno manj dostopna.
Spoznanja preteklih samoevalavcij
(Strokovno izpopolnjevanje in razvoj učiteljev 2009-10)
• samoizobraževanje učiteljev je spodbujeno že med kolegi
(strok.debate), več strokovnega gradiva in ne le internet
• učitelji so nezadovoljni na študijskih skupinah in se ne
udeležujejo usposabljanja v času dopustov
• potrebno spodbujati medsebojno hospitacijo ter širitev
znanj pridobljenih na usposabljanjih izven institucije
• učitelji naj sami predlagajo vsebine izobraževanj
• spodbujati učitelje k e-izobraževanju ( tudi IKT)
• učitelji izražajo potrebo po uporabnih znanj, več s
področja didaktike in specialno pedagoških znanj
• spodbujanje osebne rasti znotraj kolektiva
• poudarek bolj na pouku in manj na projektih
Spremljanje strokovne literature
• 77 % prebira strokovno literaturo – ostali drugo
Glede na naslove:
• 42% aktualno problematiko (dinamike v razredu, razredne klime, vzpostavljanja in
vzdrževanja odnosov in reševanja disciplinskih problemov)
• 35% bolj teoretično usmerjena
• 25% vezano izključno na svoje predmetno področje
 V velikem številu posegajo po strokovni literaturi
 Zanimanje precej ozko usmerjeno:
o na praktična znanja
o napotke, kako reševati probleme pri pouku
o na posebnosti posameznega predmetnega področja
 Kolegom priporočajo literaturo glede na KORISTNOST/PRAKTIČNOST ter ŠIRJENJE
OBZORJA/drugačen pogled
Potrebno narediti korak naprej in učitelje spodbujati, da se večkrat odločajo
tudi za bolj
teoretično strokovno literaturo.
Notranji dejavniki PR razvoja
Kortagenov „čebulni model“
POJMOVANJA
• strokovnimi pojmi ≠ pojmovanje
• Pojmovanja
ravnanja
na proces poučevanja
„Pomemben učitelj“
Vsak učitelj je v sebi najprej učenec. To vlogo ponotranji
in se z učenjem spreminja oz. se oblikuje in hkrati s tem
spreminja tudi svoje pedagoško ravnanje.
• Iz odgovorov je razvidno, da:
– pozitivni spomini, veliko manj opisov z negativnimi spomini,
– manj opisov o metodah dela, o vsebini ni bilo govora,
– pozitivni opisi osebnih značilnosti: strogost, strokovnost,
pravičnost/poštenost, toplina, prijaznost, doslednost, smisel za humor,
disciplina,..
»Zavestno učimo, kar znamo,
podzavestno, kar smo.« (Hamacheh)
POJMOVANJA &PREPRIČANJA
• Subjektivna pojmovanja oz. implicitne teorije o tem, kaj je učenje in
znanje, vplivajo na način, kako se posameznik loti učenja, pa tudi
poučevanja. Učiteljev profesionalni razvoj združuje pojmovanja in
ravnanja. Pri čemer pojmovanja (učenja, poučevanja, znanja,
učiteljevih vlog) še kako pomembno vplivajo na učiteljevo
razumevanje, videnje oz. interpretiranje konteksta delovanja,
odločanja in ravnanja.
• Na ravni profesionalnega razvoja učitelja se pojmovanja učenja
(poučevanja) povezujejo v model pojmovanj in sooblikujejo
STRATEGIJO POUČEVANJA (kakšen učiteljev pristop k učenju oz.
poučevanju).
• Prav zato nas je zanimalo kakšna pojmovanja učenja in poučevanja
imajo naši učitelji.
Pojmovanje UČENJA
Spreminjanje,
Shranjevanje,
reprodukcija
Kategorije
Nekatere opredelitve….
Št.
*da učenci dojamejo (razumejo) podajanje snovi
15
%
32
23
49
7
15
2
4
*usvojiti trajno znanje
*nove metode, nove informacije
*sprejemati informacije, naučiti se nekaj novega, raziskati znanje na različnih področjih
*s postopkom pridobivanja znanja postopno napredujejo
*učim se celo življenje, tudi preko poskusov in zmot
*razvoj možganskih celic, pomnenje, spoznavanje novega, uživanje v spoznavanju
Aktivna konstrukcija
Problema
Trening,
spretnosti
razvijanje
*pridobivanje znanja, uporaba tega v življenju, povezovanje že osvojenih pojmov
*so samostojni in odgovorni
*usvajanje raznolikih strategij in načinov, kako priti do znanja
*se naučim temeljnih veščin v življenju
*lastne strategije pridobivanja znanja, jih znati uporabiti
*aktivnost posameznika in lastna odgovornost
*pridobiti znanja, večati svojo razgledanost, znati prenesti iz teorije v prakso
*pridobiti nove poti do reševanja problemov in spoznati relativnost rešitev
*znati umestiti naučeno v življenje in spreminjati
*z novimi znanji izgrajevati, oblikovati in nadgrajevati lasten sistem
*izgradnja sistema nekih kategorij, osvajanje pojmov, s katerimi lahko prideš do novih spoznanj
*je sprememba v vedenju, razumevanju in zmožnostih, ki je trajno
*znati uporabiti naučeno v življenjskih situacijah, z naučenim si pridobiti samozavest za kritično obravnavanje
dogodkov in situacij
Izkušnje,
spodbude
*večna osebna rast
32 % učiteljev NIŽJA KVANTITATIVNA pojmovanja učenja
MODEL POUKA GLEDE NA POJMOVANJE UČENJA
 32 % pojmuje učenje kot pridobivanje, kopičenja in uporaba dejstev.
učitelj
PRENAŠANJE ZNANJA
učenec
vloga NATAKARJA
PROBLEM: interes učenca ter uporabnost in trajnost znanja
predznanjem učenca+ vnašanje življenskosti
kozarec
REŠITEV: povezovanje z
• 49 % pojmuje učenje kot trening, razvijanje spretnosti
učitelj
PRIDOBIVANJE SPRETNOSTI
SPOSOBNOSTI
vloga KIPARJA
PROBLEM: povezovanje spretnosti s cilji
in spodbujanje višjih spretnosti
učenec
masa
REŠITEV: večanje avtonomije učenca
VRSTA ZNANJA GLEDE NA POJMOVANJA UČENJA
Vrste znanja
Št. učiteljev
%
Deklarativno
19
40
Proceduralno
22
47
Strateško
6
13
• Iz tabele je razvidno, da anketirani v pojmovanjih učenja večinoma
izpostavljajo proceduralno znanje (»vedeti kako..«). Gre za kompleksna
znanja, ki zajemajo od temeljnih spretnosti do reševanja problemov.
• Še vedno prevelik delež v anketiranih govori o deklarativnem znanju
(»vedeti, da..«) – znanje o podatkih, pojmih, dejstva, teorije, interpretacije…
Omogočati in spodbujati pri učencih več strateškega znanja. Sem spada
tudi metakognitivna znanja, torej znanje kako sploh pridobivati znanje
(učenje učenja).
Pojmovanja POUČEVANJA
• 40 % pojmuje poučevanje znotraj kategorije PRENAŠANJE ZNANJA,
transmisijski model poučevanja
• 40 % pojmuje poučevanje znotraj kategorije PRIDOBIVANJA
SPRETNOSTI
Enako kot pri pojmovanju učenja gre pri pojmovanjih poučevanja za
OBSEG KONTROLE:
*odgovornost
*aktivnost učenca
premik od transmisijskega k bolj interaktivnemu pouku, ki vključuje
drugačne metode dela ob spreminjanju medosebnih odnosov v šoli
IDENTITETA UČITELJA
• Poklicna identiteta učitelja se nanaša na najsplošnejšo
opredelitev lastne vloge; je odgovor na vprašanje: »Kdo
sem, kadar sem učitelj? Kakšno je moje poslanstvo na
šoli?« in je poleg učiteljeve avtentične osebnosti najmanj
dostopna vplivanju in spreminjanju ima pa močan vpliv na
učiteljevo vedenje (obnašamo se v skladu z razumevanjem
svoje poklicne vloge).
• Učitelj v sedanjem času spreminja nekatere stare vloge in
jim dodaja nove: od »posredovalca znanja« postaja vse bolj
»svetovalec za učenje«. Vse bolj se uveljavlja izraz
»razmišljujoči praktik« (Schon 1983), kjer je poučevanje
pojmovano kot intelektualna aktivnost, v kateri učitelj na
podlagi analize svojih izkušenj gradi nova spoznanja.
Profesionalna identiteta učitelja DANES
Trenutni poklicni cilji (doživljanje svoje vloge)
Št. odgovorov
Znanje
a) Posredovalec znanja
b) Svetovalec za učenje
14
11
Izkušnje (razmišljujoči praktik)
11
Odnosi (spodbujevalec učenja)
21
Osebni cilji (skrb za osebni in profesionalni razvoj)
17
POKLICNA IDENTITETA UČITELJA DANES?
ZNANJE:
»prenašalci znanja« le v 14 primerih; doživljanje poklicne identitete, ki jih usmerja k višjim nivojem poučevanja učitelj kot:
»svetovalec za učenje« (11 odgovorov),
IZKUŠNJE: »razmišljujoči praktik« (14 odgovorov),
ODNOSI»spodbujevalec učenja« (21 odgovorov).
OSEBNI CILJI: v 17 primerih učitelji navajajo osebne cilje: „skrb za osebni in profesionalni razvoj“, potrebo po
nadgrajevanju svojega strokovnega znanja...kar kaže na zavedanje po stalni strokovni in tudi osebnostni rasti
rasti za opravljanje poklica učitelja. Hkrati pa kaže na krhkost in ranljivost učiteljeve poklicne identitete v
današnjih zahtevnih razmerah.
Krepiti učiteljevo poklicno identiteto (npr. tudi usposabljanja za osebni
napredek, ne samo ozko strokovno).
Profesionalna identiteta učitelja V PRIHODNOSTI
Poklicni cilji v perspektivi
Št. odgovorov
Znanje
a) Posredovalec znanja
b) Svetovalec za učenje
2
9
Izkušnje (razmišljujoči praktik)
10
Odnosi (spodbujevalec učenja)
15
Osebni cilji (skrb za osebni in profesionalni razvoj)
26
POKLICNA IDENTITETA UČITELJA V PERSPEKTIVI?
Pomembno manj odgovorov v kategoriji ZNANJE!
ZNANJE: »prenašalci znanja« le v 2 primerih; »svetovalec za učenje« (9 odgovorov),
IZKUŠNJE: »razmišljujoči praktik« (10 odgovorov),
ODNOSI: »spodbujevalec učenja« (15 odgovorov)- odnos s sodelavci (*dobri odnosi s sodelavci) , učenci (*učencem mentor, ne
učitelj, *med učenci, ki mi zaupajo in jih znam motivirati, odnos pa prijeten in sproščen, *pomemben je odnos, spoštovanje, vedenje...), odnos
do dela (*da bom z veseljem hodila v službo, *še vedno zagnan, *da bom še naprej z veseljem učila in se učila, *da bom uspešna in
spoštovana...) pomembnejši od samega posredovanja znanja.
OSEBNI CILJI: (26 odgovorov) odgovori učiteljev kažejo vse značilnosti zrelega kolektiva ( 9 učiteljev izraža svojo
poklicno identiteto kot »skoraj upokojenega ali upokojenega učitelja«. Precej odgovorov kaže na fazo konzervativizma (4). Skoraj enako
število učiteljev izraža skrb oz. strah pred izgubo službe, stalne zaposlitve (5).
Le 7 učiteljev v odgovorih izraža, da svojo bodočo poklicno identiteto vidi kot učitelja, polnega energije, suverenega, z jasnimi cilji, odprtega za
nova znanja).
Kot kolektiv se moramo:
1. soočiti z doživljanjem svoje poklicne identitete (vloge),
2. najti načine, kako se kot učitelji okrepiti tudi na osebnem nivoju,
3. naučiti se sodelovati in se medsebojno podpirati.
KOMPETENCE
Kompetence so »splošne sposobnosti delovanja, ki temeljijo na znanju, izkušnjah, vrednotah in
dispozicijah, ki jih je posameznik razvil ob vključevanju v izobraževalne prakse.«
Učiteljeva kompetentnost pa je »sposobnost učinkovitega delovanja v številnih situacijah, ki sicer temelji na
pridobljenem znanju, vendar ni omejeno s tem znanjem« (Euriydice, Key competences, 2002).
•
Ob klasičnih (specifičnih) kompetencah, ki so vezane na delo z učenci, učenje in poučevanje so dodali še
pet področij, ki jih ocenjujejo kot nove , pričakovane kompetence (»new competences now expected of
teachers«, Eurydice, 2003), imenujemo jih tudi PREDMETNO NEODVISNE KOMPETENCE in sicer:
- poučevanje z uporabo sodobne izobraževalne tehnologije (IKT),
- integracija otrok s posebnimi potrebami,
- delo s skupinami različnih otrok, tudi multikulturno mešanih skupin,
- management šole in različna administrativna opravila,
- konfliktni management.
•
Drugačne (spremenjene) potrebe učencev zahtevajo drugačne kompetence učitelja.
•
Pozitivna opažanja: več aktivnega vključevanja učencev v samo načrtovanje pouka, več časa za
ustvarjanje dobrih pogojev za pouk.
•
Ozaveščanje in sprejemanje novih, predmetno-neodvisnih kompetenc kot nujnih za uspešen
profesionalni razvoj današnjega učitelja (poučevanje z uporabo sodobne izobraževalne
tehnologije (IKT), integracija otrok s posebnimi potrebami, delo s skupinami različnih otrok, tudi
multikulturno mešanih skupin, management šole in različna administrativna opravila, konfliktni
management).
KOMPETENCE
Učinkovito poučevanje
na začetku poklicne poti
26
danes, kot delujoči praktik
32
Organizacija, vodenje
na začetku poklicne poti
4
danes, kot delujoči praktik
13
Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem
na začetku poklicne poti
9
danes, kot delujoči praktik
14
Profesionalni razvoj
na začetku poklicne poti
17
danes, kot delujoči praktik
39
Drugo
na začetku poklicne poti
4
danes, kot delujoči praktik
5
Rezultati : večina odgovorov v kategoriji „specifične“ kompetence: poučevanje in lastni profesionalni razvoj in
le v manjši meri razvijamo predmetno neodvisne kompetence.
Pozitivna opažanja: velika večina odgovorov nakazuje pozitiven premik v kompetencah na začetku svoje poklicne poti in v
sedanjem trenutku, po krajši ali daljši delovni praksi na področju učinkovitega poučevanja, in profesionalnega razvoja.
Negativen premik pa učitelji opažajo na področju organizacije, vodenja (*bistveno več administracije (4),*več časa potrebujem
za pripravo na pouk (2),*preveč projektov, *preveč stalnih novosti, sprememb (2)) in na podočju sodelovanja z delovnim
okoljem, kjer je zaznati občutek zmanjšanja avtonomije učitelja, predvsem na račun spremenjene vloge in (pre)velikega
poseganja staršev v samo strokovno delo šole (*učitelj je manj avtonomen pri postavljanju zahtev , *starši se preveč vtikajo,
postavljajo pogoje, nekritično zagovarjajo učence) *starši prelagajo na šolo urejanje konfliktov zunaj šole,*starši takoj grozijo z
inšpekcijo,
*bolj zahtevni starši (5),*preveč odgovornosti se prelaga na šolo,*učiteljevo delo je manj cenjeno (posebej šport),
*prevelika pozornost namenjena delu, ki ne poteka v razredu,* pozicija moči kapitala, pomembnosti, zaščita odvetnikov).
VEDENJE: ISKANJE REŠITEV V PROBLEMSKI SITUACIJI
Na profesionalni razvoj kot na doseganje učiteljeve osebnostne zrelosti (po Zuzovsky (v Marentič Požarnik 2000) . TRI stopnje učiteljevega
profesionalnega razvoja: stopnjo konformnosti, stopnjo vestnosti in stopnjo avtonomnosti.
Kje učitelj išče rešitve pri reševanju problemov v razredu
Posvetovanje z
drugimi,
udeleženci
58
Stroka
33
Samostojna
odločitev
20
* posvetovanje s kolegi, sodelavci, razrednikom
*posvetovanje s sodelavci iz drugih šol
* posvetovanje s partnerjem, prijatelji
*pogovor z učencem
* pogovor s skupino učencev
*pogovor s starši
35
5
2
6
6
4
*svetovalna služba
*v literaturi, teoriji
*vodstvo šole
*internet
17
13
2
1
* iščem rešitve pri sebi
* analiziram situacijo (distanca), si zavrtim film v svoji glavi
*lastna presoja
*pomagajo mi dolgoletne izkušnje iz prakse
*razmišljam, če je problem pri meni
*razmislek o sebi, kaj želim doseči
*analiziram vzroke v otroku, njegovem domačem okolju
*rešitve iščem povsod, kjer jih lahko najdem (v šoli in izven)
6
4
3
2
2
1
1
1
Rezultati :
Učitelji pri iskanju rešitev uporabljajo načine na nižjem nivoju (konformni):
 največkrat se posvetujejo z drugimi udeleženci (58 odgovorov), med njimi pa daleč največkrat z sodelavci (35 odgovorov), kolegi iz drugih šol, prijatelji in
partnerji (7 odgovorov). Na starše, učence ali skupino učencev se v fazi iskanja rešitve manjkrat obračajo (16 odgovorov).

Na drugem mestu se kot mesto iskanja odgovorov na problem pojavlja stroka (33 odgovorov), kamor smo šteli šolsko svetovalno službo,
vodstvo, strokovno literaturo, teorije in internet.

Na zadnje mesto se z 20 odgovori uvršča učiteljeva samostojna odločitev (kjer učitelji samostojno ocenijo situacijo, analizirajo vzroke, definirajo
problem, si postavijo cilje in pri delovanju izhajajo iz preteklih izkušenj).
Učitelje bolj motivirati, da v problemskih situacijah bolj avtonomno razmišljajo in aktivno iščejo rešitve problemov, ter s tem
spreminjajo rutinirano poklicno prakso in svoj sistem znanja o VIZ. Problem naj rešujejo v sodelovanju z vsemi udeleženci (tudi
učenci in starši).
VEDENJE: NAČIN REŠEVANJA PROBLEMA
Kako učitelj rešuje problemske situacije v razredu (način reševanja)
Učitelj s spremembo
dejavnosti v razredu
29
Z učencem ali
z razredom
36
Z razrednikom
4
S sodelavci
5
S starši
7
ŠSS
6
VODSTVO
1
*spremenim pristop, uporabim drugo metodo, poiščem drugo pot
* upoštevam svoje minule izkušnje, pridobljene s prakso
*reševanja težav se lotim temeljito, transparentno, postopno
*skušam drugače reagirati v podobni težavi kasneje
*odvisno od situacije – improviziram (intuicija)
*prekinemo delo in ga popestrimo z drugo aktivnostjo, pogovorom…
*skušam preprečiti težave z delom v skupinah, razporejanjem nalog
*individualnim pristopom, dopolnilnim poukom
* skušam poiskati model, ki bi odgovarjal meni in učencem
*upoštevam korake, ki smo se jih učili pri projektu »Nasilje«
*ne obupam, poskušam ponovno s spremenjenim pristopom
* naredim načrt reševanja problema (pogovor-poslušanje-reševanje)
*odvisno od situacije: najprej analiziram vzroke, potem iščem rešitve skupaj z učenci
*analiziram vzroke težav (tudi pri sebi)
*problem pogledam iz vseh plati,nato izberem že preizkušen način reševanja
*s pozitivne strani
*vedno razmislim, kaj bi za boljši odnos lahko storila sama
*večinoma odreagiram po premisleku, včasih čustveno
7
3
2
2
2
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
* pogovor najprej z učencem, potem dalje
*prisluhnem učencu, se pogovorim, iščem vzroke, rešitve
12
3
*pogovor o situaciji,iskanje rešitve, kako bi lahko ravnali drugače (načrt)
4
4
1
*najprej dialog z učenci, analiza problema, skupaj iščemo rešitve (sprejemanje odgovornosti za svoje ravnanje
* lažje težave s pogovorom v razredu
*z individualnim pogovorom, če je problem pri posamezniku
*upoštevanje načela vzroka in posledice
* najprej pogovor s posameznikom (analiza situacije), nato v skupini
*učenci na liste zapišejo svoje videnje problema (hujši primeri)
*ponavadi zadevo prespim, potem se mirno lotim reševanja (pred sabo imam vedno učenca)
*na miren način, s pogovorom
*pogovor z vsemi vpletenimi
*pozanima se tudi o situaciji doma, v okolju
1
1
3
1
1
1
3
1
Če ne gre v dialogu z učencem, vključim razrednika
4
*pogovorim se s sodelavcem
*upoštevam izkušnje sodelavcev
*vključim starše, če res ne gre drugače
*na drugem mestu skupaj s starši in učenci načrt sprememb
*pogovorim se s starši
3
2
4
1
2
*če je težji problem, skupaj s ŠSS
6
*posvetovanje z vodstvom
1
VEDENJE: NAČIN REŠEVANJA PROBLEMA
Pri načinu reševanja problemskih situacij pa rezultati kažejo da:

učitelji v veliki večini primerov še vedno rešujejo nastale probleme v pogovoru z učencem ali razredom
(36 odgovorov).
 V manjši meri pa v reševanje problemske situacije vključujejo starše (7 odgovorov), sodelavce (5
odgovorov), razrednika (4 odgovori), svetovalno službo (6 odgovorov) in vodstvo (1 odgovor).
 Bolj avtonomen način reševanja problemske situacije s spremembo učiteljeve dejavnosti v razredu so
učitelji podali v 29 odgovorih (spremenim pristop, uporabim drugo metodo, iz situacije se naučim, kako
reagirati naslednjič, prekinem delo, popestrim pouk....)

Učitelje spodbujati da še večkrat izhajajo iz svoje strokovne avtonomnosti in delujejo v
skladu z novim profesionalizmom kot »razmišljujoči praktiki« in manjkrat kot »konformisti«
ali »vestni« izvrševalci šolske politike.

Namesto, da bi se učitelj spopadel z bistvenimi problemi poučevanja in se ob tem tudi
poklicno razvijal, lahko razvije različne načine prikrivanja in zmanjševanja problema ali pa
umika iz problemske situacije (soočanje s problemom).
»Zavestno učimo, kar znamo,
podzavestno, kar smo.«
(Hamacheh)
Viri in literatura
•
Huberman, M. (1993): Teacher development and instructional mastery, V: The induction of new teachers
(Hargreaves idr.), str. 122-143, Teacher college press
•
Marentič Požarnik, B. (1990): Za pluralizem modelov spoznavanja, raziskovanja in delovanja v pedagoških
znanostih. Sodobna pedagogika. Št. 1-2, str. 1 – 14
•
Marentič Požarnik,B. (2000): Profesionalizacija izobraževanja učiteljev – nujna predpostavka uspešne
prenove, Vzgoja in izobraževanje, št. 4/2000, str. 4-11
•
Valenčič Zuljan, M. (2001): Modeli in načela profesionalnega razvoja, Sodobna pedagogika, št. 2, str. 122141