1. No category

Zdravilna zelišča in njihova raba
Jezersko, 18.4.2015
Matej Tonejec
KAJ SO ZELIŠČA?
• v botaničnem smislu so to enoletne, dvoletne, večletne ali trajne zeli, ki
ne proizvajajo lesa za oporo.
• V uporabnem smislu so to zdravilne in aromatične rastline (tudi polgrmi,
grmi in drevesa), ki jih uporabljamo v kulinariki, farmaciji in zdravilstvu.
• Zdravilne rastline so rastlinske vrste, ki vsebujejo v enem ali več organih
substance, ki jih uporabljamo za terapevtske in farmacevtske namene.
NEKAJ IZRAZOV
• Rastlinska droga: izraz za posušene zdravilne in aromatične rastline, ki so
lahko bodisi celotna rastlina skupaj s podzemnim delom, ali pa le del
rastline, ki vsebuje želene učinkovine
Cvetovi (Flos)
Zel (Herba)
Plodovi in semena (Fructus et
Semen)
Listi (Folium)
Korenine (Radix) in korenike (Rhizoma)
SAMOSTANSKO ZDRAVILSTVO
• Razcvet od 8. – 12. stoletja
• Samostani imajo zdravnika in lekarnarja, ki skrbita za vse, ne le za člane
redov
• Gojijo domače vrste in tuje vrste, ki jih pridobijo od drugod
• Preimenovanje rastlin s krščanskimi imeni (npr. šentjanževka, marijini
laski)
SODOBNA FITOTERAPIJA
• Temelji na uporabi snovi, ki izhajajo iz rastlin
• Racionalno in tradicionalno
ZDRAVILNE RASTLINE V SLOVENSKI
ZAKONODAJI
•
•
•
•
•
Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin (Uradni list RS, 133/2003)
H (hrana)
Z (zdravilne rastline, namenjene zdravilski uporabi)
ZR (zdravilne rastline, katerih uporaba zahteva poseben nadzor)
ND (zdravilne rastline, katerih uporaba zaradi škodljivosti ni dovoljena)
RASTLINSTVO JEZERSKEGA
•
•
•
•
Zbranih 1193 podatkov o 749 taksonih
131 novih za kvadrant
Danes za kvadrant znanih 989 taksonov
Endemiti Kamniških Alp ali širšega območja
(kamniška ivanjščica in škrlatni luk)
NABIRANJE ZELIŠČ V NARAVI
• Količina učinkovin se spreminja zaradi različnih vzrokov (nadmorska
višina, količina padavin, sestava tal)
• PROBLEMI:
• 1. nepoznavanje rastlin
• 2. konstantne in zadostne količine zelišč (pustimo vsaj polovico primerkov)
• 3. onesnaženost rastišč
• 4. vreme
• Embalaža za nabiranje: čista, lahka, priročna, predvsem pa zračna!!
SUŠENJE ZELIŠČ
• Zaradi stabiliziranja in preprečevanja encimatskega razpada učinkovin
• ORODJE IN OPREMA:
- čisto in kvalitetno
- škarje, nož, deska, sušilne lese
PRIPRAVA NA SUŠENJE:
- na mestu, ki je zaščiteno pred soncem, dežjem, vetrom ter različnimi
onesnaženji (domače živali, insekti, kemična sredstva,…)
- toplotna sušilnica
SUŠENJE ZELIŠČ
Droga
Toplotna sušilnica
Sušenje poleti
Sušenje spomladi
cvet
5-8 ur
4-8 dni
8-12 dni
List/zel navadni
10-15 ur
4-6 dni
10-12 dni
List/zel težje sušeči
15-25 ur
10-12 dni
12-20 dni
Plod/seme
/
12-15 dni
20-25 dni
Korenina/korenika
20-30 ur
6-8 dni
10-14 dni
Vir: Valenčič in Spanring, 2000
SKLADIŠČENJE
• Suh, snažen in zračen prostor, zaščiten pred škodljivci, domačimi živalmi
in drugim onesnaženjem
• Dvignjeno od tal
• Dvojne papirnate vrečke, platnene ali jutaste vreče, kartonaste škatle
• Temen prostor!!
• Označevanje!
ZDRAVILNI ČAJI
• Primerni pri razpoloženjskih motnjah in lažjih
obolenjih (prehladi, prebavne motnje, lažje
motnje spanca, nervoza,…)
• Uporabljamo lahko različne rastlinske dele
• Poparek, prevretek, prelivek
•
v hladni vodi več ur, precedimo
• Vrela voda 5-10 min
hladna voda do vretja,pustimo 5-10 min
ČAJI – sušenje in shranjevanje
• Sušenje v senci, na prepihu, v eni plasti na mreži,
zaščiteno pred domačimi živalmi ter insekti
• Tema
• Nizka temperatura
• Vlaga
• Shranjevanje do 1 leta, izjemoma več.
ZDRAVILNE KOPELI in INHALACIJE
• Sebastian Kneipp utemeljitelj
• Učinkovine pridejo v kri skozi kožo in dihala
• Učinek vode s toplotnim delovanjem in hidrostatičnim pritiskom (poz.
delovanje na krvni obtok, ledvične in endokrine funkcije)
• 36-38 stopinj, 10-15 minut
• Parne inhalacije – pri obolenjih dihal in začetku infekcij zgornjih dihal,
bronhitisu in vnetju obnosnih votlin
MAZILA
• Pri kožnih vnetjih, opeklinah, bolečinah v sklepih in mišicah, poškodbah s
topim predmetom ali venskih obolenjih
• Osnova so olja ali masti, dodatki so sveža ali posušena zelišča, pripravljena
tinktura ali eterično olje
• Primer: ognjičevo mazilo – 100 g masti segrejemo v vodni kopeli, dodamo
50 g cvetov in v pokriti posodi pustimo stati 1-2 dneva. Nato ponovno
segrejemo, da se maščoba utekočini in cvetovi potonejo na dno. Tekoče
mazilo precedimo in napolnimo v temne posodice.
TINKTURA ali ALKOHOLNI IZVLEČEK
• V večji kozarec stresemo 200 g svežih zelišč (oz.100 g suhih) ter prelijemo z
1 L 70% alkohola. 6-8 tednov pustimo stati v hladnem in temnem prostoru
in večkrat pretresemo. Po dveh tednih precedimo in pretočimo v temno
steklenico. Uživamo po kapljicah (15-30).
ZELIŠČNO OLJE
• Hladni izvleček
•
•
•
•
•
•
Večji kozarec do 1/3 napolnimo
s svežimi zelišči in do vrha prelijemo
s hladno stiskanim rastlinskim oljem.
Na soncu pustimo stati 4 tedne in nato
precedimo skozi krpo ter shranimo v
temni steklenici.
• Npr. timijan, šetraj, meta, ipd.
Vroči izvleček
Zelišča zmešamo z oljem in
mešanico segrevamo nad vodno
kopeljo 2-3 ure. Precedimo
in pretočimo v steklenico, ko
se olje ohladi.
SIRUPI
• V litrske ali večje kozarce izmenično nalagamo plast sladkorja in plast zelišč
(trpotec, smrekovi vršički, timijan, kopriva…). Zaključimo s plastjo
sladkorja, zapremo in pustimo stati na soncu (?) 3 tedne. Precedimo in
prelijemo v temne steklenice, ter shranimo v hladen in temen prostor.
PREDSTAVITEV NEKATERIH ZELIŠČ
Navadni rman (Achillea millefolium L.)
Uporabljamo cvetove iz posušenih socvetij
in svežo ali posušeno zel
Navadni rman (Achillea millefolium L.)
• Izguba teka, prebavne motnje, sedežne kopeli pri
obolenjih potrebušja pri ženskah, obolenja žolčnika
• Sprošča krče, spodbuja izločanje žolča, zavira vnetja
• Holeretično (nastanek in odtok žolča), baktericidno,
spazmolitično (sprošča krče) in kot adstringens (krčilo)
• V prehrani uporabljamo povsem mlade liste, starejše
pa lahko poparimo z vrelo vodo (iz mladih listov in
limoninega soka naredimo omako, ki spominja na
koprovo)
• Alergija na košarnice!!
• Kolike in krči pri domačih živalih
Brestovolistni oslad (Filipendula
ulmaria (L.) Maxim.)
Uporabljamo posušene liste in cvetove
(preden se popolnoma odprejo)
Brestovolistni oslad (Filipendula
ulmaria (L.) Maxim.)
• Kot pomoč pri zdravljenju prehladnih obolenj,
vsebuje salicilate in uničuje mikrobe, zavira
vnetje, blaži bolečine, zbija vročino in spodbuja
potenje, adstringens pri obolenjih želodca in
črevesja
• Občutljivost na salicilate, preveliki odmerki
povzročajo prebavne motnje
• Aromatiziranje in sladkanje medice, v
skandinavskih deželah s posušenimi listi
aromatizirajo vino in pivo
Šentjanževka (Hypericum perforatum
L.)
Uporabljamo zel, nabrano v času cvetenja
(najbolje zgornji del)
Šentjanževka (Hypericum perforatum
L.)
• Notranja uporaba pri lažjih in srednje težkih
depresijah, zunanja uporaba oljnih pripravkov pri
ranah in opeklinah
• Šentjanževka – ker je v polnem cvetu na
šentjanževo (24.junija), Janezova kri – nastala naj
bi iz krvi obglavljenega Janeza Krstnika
• Olje
• Tinktura
• Pri uporabi antikoagulantov posvet z zdravnikom
• Fototoksična!
Velika kopriva (Urtica dioica L.)
Sveži ali posušeni listi in tudi korenina
Velika kopriva (Urtica dioica L.)
• Artritične in revmatične težave (več kot 80%
bolnikov delovanje ocenjuje kot odlično), težave z
mokrenjem pri povečani prostati, vnetja sečil,
odvajanje vode, zmanjšuje sladkor v krvi
• Urtica = URERE (skelenje); mravljinčna kislina
• V srednjem veku so jo polagali v seč bolnika – če
je ostala zelena, bo ozdravel, če postane rumena,
mu ni pomoči
• Bičanje po hrbtu pri išiasu in lumbagu
Šipek (Rosa spp.)
Nabiramo plodove (lahko tudi cvetove),
posušimo, odstranimo belkaste laske
Šipek (Rosa sp.)
• 22 vrst, zelo podobnih in variabilnih
• veliko kalija (diuretik), vitamina C, vanilin v
semenih
• vrtnice!
• marmelade, sirupi, slaščice,…
Črna detelja (Trifolium pratense L.)
Posušeni cvetovi
Črna detelja (Trifolium pratense L.)
• Fitoestrogeni - lajšanje težav v menopavzi,
• Izoflavonoidi zmanjšujejo količino maščob v krvi in jetrih, krepijo in ščitijo
ožilje
• Obkladki proti glivičnim obolenjem stopal
• Pred cvetenjem nabrani listi so po 5-10 minutnem prekuhavanju primerni
za uživanje v zelenjavnih prikuhah
• V Kirgiziji priljubljena jed iz listov, pripravljeni na ovčji masti – uživajo jo
pred težkimi fizičnimi napori
• Na Irskem in Škotskem iz posušenih cvetnih glavic pečejo poseben kruh
(Chambrock)
• Štirilistna prinaša srečo, dvolistna pa novega ljubimca
Črni bezeg (Sambucus nigra L.)
Posušena socvetja, plodovi
Črni bezeg (Sambucus nigra L.)
Pri prehladnih obolenjih, saj pospešuje
bronhialno izločanje, spodbujanje znojenja
(samo pri osebah s povišano telesno
temperaturo!), plodovi pri driskah
• V antiki kot črno barvilo za lase
Navadna melisa (Melissa officinalis L.)
Sveži ali posušeni listi
Navadna melisa (Melissa officinalis L.)
• Eterično olje, čreslovine, flavoni in flavonoidi
• Deluje pomirjevalno, antibakterijsko, blaži
krče, za želodčne in črevesne težave
• Virustatični učinek pri herpesu (vodni
izvleček), saj učinkovine preprečujejo virusu,
da bi prodiral v nove celice
Poprova meta (Mentha x piperita L.)
Uporabljamo posušene liste
Poprova meta (Mentha x piperita L.)
• Eterično olje (učinkovina mentol)
• Prebavne motnje, napenjanje in vnetje
želodčne sluznice, pri obolenjih žolčnika
• Vsakodnevna uporaba ni priporočljiva, saj v
primeru resnejših obolenj ne deluje več
• Križanec med vodno in klasasto meto
Žajbelj (Salvia officinalis L.)
Sveži ali posušeni listi
Žajbelj (Salvia officinalis L.)
• Salvare = zdraviti
• Eterično olje (deluje antimikrobno), ursolna
kislina (zavira razvoj vnetij), čreslovine (krčijo
tkivo), grenčine (spodbujajo tek in izločanje
prebavnih sokov).
• Pri funkcionalnih motnjah prebavnega trakta,
pri vnetjih sluznice ustne ali žrelne votline.
• V srednjem veku napisali 400 strani debelo
knjigo o njegovem učinkovanju.
Polajeva materina dušica (Thymus
pulegioides L.)
Nabiramo zel
Polajeva materina dušica (Thymus
pulegioides L.)
• Pogosto pojavljanje medvrstnih križancev
• Eterično olje s timolom (aktivira dlačice, ki odpravljajo sluz iz
pljuč).
• Proti bronhitisu in oslovskem kašlju, spodbujanje teka.
• Tinktura pri kožnih težavah, bradavicah
• Thymos izhaja iz grške besede, ki pomeni duh. Stari Egipčani
so jo uporabljali za balzamiranje umrlih.
• Semena imajo oljnate priveske, ki jih obožujejo mravlje.
Navadna breza (Betula pendula Roth)
Nabiramo spomladanske liste
Navadna breza (Betula pendula Roth)
• 1000 bolnikov s težavami s sečili je 2-4 tedne
uživalo izvleček brezovih listov v različnih
odmerkih. Dobra polovica je poleg tega dobivala
še antibiotik. Simptomi izginili pri 75% bolnikov,
ki so jih zdravili izključno s pripravkom iz breze in
pri 80% bolnikov, ki so jih zdravili v kombinaciji z
antibiotiki.
• Galci iz nje izkuhavali smolo, ki so jo uporabljali za
tesnenje čolnov, sten, pa tudi ran.
• Sok za preganjanje spomladanske utrujenosti
Smreka, macesen, bor
• Pri boleznih dihal, revmatičnih težavah in nevralgičnih
bolečinah
• V času lakote je notranji del lubja možno zmleti in zmešati z
moko (nomadski Laponci – sledovi selitev).
• V ZDA olupljene in prekuhane mlade poganjke bora pomakajo
v vroč sirup in jih tako kandirajo.
• Smrekovo mazilo: kepa smole, oljčno olje (pol litra),
kakavovo maslo (toliko kot smole), čebelji vosek (za 3
orehe)
Baldrijan (Valeriana officinalis L.)
korenine
Baldrijan (Valeriana officinalis L.)
•
•
•
•
Valere po latinsko pomeni biti zdrav
Piridinski alkaloidi na mačke delujejo kot spolno poživilo
Mono- in seskviterpeni valerenske kisline
Uporabljamo pri nespečnosti zaradi nemira in nervoze,
učinkovito sredstvo za sproščanje napetih mišic.
Smetlika (Euphrasia ssp.)
Nabiramo zel
Smetlika (Euphrasia sp.)
• Vsebuje avkubin z blagim protivnetnim delovanjem, avkubin tudi
zavira razmnoževanje virusa hepatitisa B (poskusi na živalih!)
• Zdravljenje vnetja očesne veznice
• V Nemčiji jo imenujejo Augenkraut oz. Augentrost (očesno zelišče
oz. tolažba za oči)
• Nauk o signaturi – cvetovi spominjajo na oči s trepalnicami
• Od 65 bolnikov z vnetjem očesne veznice jih je kar 55 ozdravelo
Kje lahko izvemo več?
Mala flora Slovenije – ključ za določanje praprotnic in semenk; knjiga, ki je
bolj namenjena profesionalnim uporabnikom, vendar boste tudi laiki z
malo volje in truda uspešno določili katerokoli izmed cca. 3400 rastlinskih
vrst, ki jih lahko najdemo v Sloveniji.
Zelena lekarna
Priročnik samostanskega zdravilstva
Zdravilne rastline na Slovenskem
www.narava.si – založba z ogromno kvalitetne poljudnoznanstvene literature
Društva zeliščarjev
www.matejtonejec.com – e-novice