1. No category

INTERVJU
12
13
[email protected]
sobota
Sidranje izvorne ženske energije v Sloveniji
Ameriški slamnik je najboljša preventiva proti prehladu
* Ljudje so v stiski s
časom. Kaj jim v tem primeru svetujete?
“Ko človek spozna, da mu
druženje in znanje o zdravilnih rastlinah koristi, potem najde tudi čas. Zdi se
mi, da je stiska s časom
umetno ustvarjena in služi
kot izgovor. Sam sem jo
spoznal šele pred nekaj leti.
V času, ko sem bil v šoli in v
službi, sem veliko delal, pa
sem vedno našel čas za vse,
zdaj pa kar naenkrat nimam
več časa.”
* Pravite, kako pomembno je, da dobro poznamo
rastlino v naravi. Je lahko
zeliščarstvo tudi nevarno?
“Do zastrupitev pride vsako leto. Veliko ljudi se zdravi
zaradi
zastrupitve
s
čemažem.
No,
ne
s
čemažem, namesto čemaža
so nabirali jesenski podlesek. Jesenski podlesek pa
ima izredno močan strup, ki
lahko povzroči celo smrt.
Previdnost vsekakor ni odveč. Človek mora biti zelo
prepričan, podobno kot pri
gobah.”
* Koliko zeliščnih rastlin
vi poznate?
“Upal bi si trditi, da jih
dobro poznam sto. Nimam
ambicije, da bi jih poznal
veliko. Pri rastlinah, posebno zdravilnih, je tako, da so
si zelo podobne in je treba
biti zelo previden. Mimogrede lahko v tem času zamenjate travniški oslad in
rman, že prej sem omenil
čemaž, pa tudi druge zamenjave so pogoste. Če je
zamenjava taka, da ni škodljiva, to ni velika napaka.
Če pa neškodljivo zdravilno
rastlino nadomestiš s strupeno, je lahko usodno.”
* Kako ocenjujete slovensko tradicijo zeliščarstva?
“Slovenija ima zelo bogato tradicijo. Vsaka pokrajina ima vsaj nekaj rastlin, v
katere tudi v današnjem
času prebivalci absolutno
verjamejo. Tak primer je rastlina, ki ji na Idrijskem pravijo astra montana, s katero
zdravijo vsa obolenja. Kjer je
doma arnika, je arnika odgovor za vse težave. Zadnje
čase sem slišal, da v okolici
Mozirja zelo cenijo rožni koren. V kraju, od koder prihajam, so bile najbolj cenjene
kamilice, bezeg in žajbelj.
Skoraj za vsako obolenje
smo jih uporabljali.”
* Imate kakšen nasvet za
naše bralce glede na rastline, ki so značilne za Primorsko?
“Mogoče bralci malo manj vedo, da je oljčno listje
zelo dobro za urejanje krvnega pritiska. Hkrati pa
služi kot dobro čistilo za kri,
zmanjšuje pa tudi holesterol. Na Primorskem se mi
zdi zelo pozitivno, da ljudje
uživajo veliko suhega sadja.
Suhe fige so odlične za urejanje prebave in dovajanje
energije. Da ne govorim o
kakiju, ki je prav zares zlati
sadež. Če bi ga imeli na
razpolago dalj časa v letu, bi
bilo še boljše. Zelo lepo uredi prebavo, bogat je z vitamini in minerali.”
* Smo v času, ki je najbolj
občutljiv za različne vrste
prehladov. Kako se jim lahko izognemo?
“Pri prehladih je najpomembnejša
preventiva.
Najboljša je uživanje čaja
ameriškega slamnika, ki pa
naj ne traja več kot en mesec. Najbolje deluje, ko
začutite prve znake bolezni.
Takrat je priporočljivo količino ameriškega slamnika
malo povečati, in prav gotovo bo prehlad izzvenel zelo blago ali pa ga sploh ne
bo. Preventivno zelo dobro
deluje tudi prej omenjeni
čaj iz koprive, rmana, regrata in trpotca, ki ga lahko
pijete več časa. Organizem
je bolj odporen, če ima več
vitaminov in mineralov. Pri
tem pridejo v poštev jabolka
in južno sadje. Mnogim boleznim se lahko ognemo z
malo več dobre volje in boljšimi medsosedskimi odnosi. Če je človek vedno slabe volje in v konfliktu s so-
ljudmi, veliko prej zboli.”
* Prav navidezna samozadostnost je ena od značilnosti sodobnega človeka.
Ali so se tudi zaradi tega
bolezni tako pomnožile?
“Prav gotovo. Tu sta še
odtujenost in večni strah.
Neprestano živimo v strahu.
Starejši se bojimo, kaj bo na
starost, mladi se bojijo, kaj
bo v najbujnejšem delu
življenju. Gre za negotovost,
kaj bo jutri in kaj danes. Ker
nimamo nikogar okrog sebe, na kogar bi se lahko
obrnili, se sprašujemo, kdo
bo za koga skrbel. Nego-
“Najbolje je, če
ljudje nabirajo
zase. Gotovo bo
tako zelišče bolj
pomagalo kot
kupljeno.”
tovost človeka velikokrat
pripelje do obupa, iz katerega se rojeva bolezen.
Nekateri avtorji trdijo, da visok odstotek bolezni sodobnega človeka izvira iz stresa.”
* Po izobrazbi ste magister farmacije. Uradna
farmacija in zeliščarstvo pa
sta si velikokrat nasproti.
Kako krmarite med tema
dvema vlogama?
“Med študijem smo imeli
tri predmete, kjer smo se
učili o različnih zeliščih in
zakaj so koristna. Imel sem
to srečo, da sem celo svoje
delovno obdobje delal v manjših podeželskih lekarnah.
Tam je bilo vedno na zalogi
veliko zdravilnih zelišč.
Počasi me je zeliščarstvo
pričelo zanimati. S prihodom v Stično je bilo to znanje potrebno nadgraditi.
Moram reči, da sem se veliko naučil v zadnjih dvajsetih letih. Veliko sem vedel
Kopriva je ena izmed sestavin znamenitega Ašičevega čaja
teoretičnega, nisem pa rastlin poznal v naravi. Znanje
farmacije je koristno, ker
lahko neko rastlino priporočam komu le, če vem natančno, kaj vsebuje. Ni dovolj, da nekdo reče, da je
določena stvar dobra za
želodec. Potrebno je vedeti,
da določena rastlina vsebuje sestavine, ki imajo pozitiven vpliv na želodec.”
* Kosobrin je rekel, da za
vsako bolezen rož'ca raste.
Se s tem strinjate?
“Da bi za čisto za vse rasla
rožica, najbrž res ne drži.
Raste pa rožica za pomoč
pri vsaki bolezni. Bi bil pa
zelo vesel, če bi odkrili rastlino, ki bi bila res čudodelna. Skoraj vsak teden izide kak bombastičen članek,
ki opisuje rastlino, ki zdravi
vse mogoče bolezni. Lahko
da zdravilna rastlina poma-
Jabolko vsebuje veliko mineralov in vitaminov
kje drugje. Šele na drugem
mestu so telesne bolezni. Po
temeljitem pogovoru se lahko začne zdravljenje. Človek
je za zdravljenje bolj dovzeten, ko se nekomu zaupa.
Nekatera področja v medicini so vrhunsko raziskana,
obstajajo pa tudi taka, ki so
“Na našem vrtu v Stični
imamo posajeno plahtico
ali marijin plašček. Nanjo
me spominja tudi zgodba.
Ko sem se učil spoznavati
rastline, sem natanko vedel,
čemu služi plahtica. Nekoč
sem jo dobil od neke gospe.
Po dveh letih pa sem ugo-
“Mogoče bralci malo manj vedo, da je
oljčno listje zelo dobro za urejanje
krvnega pritiska. Hkrati pa služi kot
dobro čistilo za kri, zmanjšuje pa tudi
holesterol.
še neraziskana in manj uspešno zdravljena. In takrat
se ljudje radi zatečejo k zeliščarstvu. Zlasti pa takrat,
ko gre za zelo hudo obolenja, ko tudi uradna medicina dvigne roke in ne daje več upanja. To je velikokrat težko in odgovorno
delo. Običajno tudi mi ne
Foto: Ivan Merljak
se take skupine, kot je bila
današnja v Opatjem selu,
srečujejo po vsej Sloveniji.
Najbolje je, če ljudje nabirajo zase. Prepričan sem, da
je tisto, kar človek nabere
zase, gotovo najboljše. Kdor
se z ljubeznijo loti zeliščarstva, je dvakrat nagrajen.
Najprej gre ven, v naravo, na
svež zrak. Poleg tega pa je
zadovoljstvo, da nabereš nekaj zase ali za prijatelje, res
tisto pravo zadovoljstvo.
Gotovo bo tako zelišče bolj
pomagalo kot kupljeno.”
* Kaj bi svetovali nekomu, ki o zeliščih ničesar ne
ve? Kje naj začne?
“Predvsem naj začne
počasi. Običajno ljudje, ki
želijo spoznati zdravilne
rastline, pričakujejo, da se
bodo vsega zelo hitro
naučili. Mislijo, da lahko
spoznajo sto zdravilnih zelišč v enem dnevu. Toliko
podatkov pa človek preprosto ne more sprejeti. Prepričan sem, da je več kot
dovolj, če na eni delavnici,
srečanju ali izletu v naravo
spoznaš pet rastlin. Hitro pa
se jih nabere petdeset. Če
znaš kombinirati petdeset
zelišč, pa si lahko pomagaš
pri skorajda vsaki bolezni.”
* Kaj pa je najpomembnejše pri zeliščarstvu?
“Predvsem je treba dobro
poznati rastlino v naravi. Pa
naj bo to arnika, ognjič ali
rman. Sam bi začel kar pri
regratu, ki ga vsi poznajo.
Poleg regrata rasteta še trpotec in rman. Mimogrede
spoznaš deset rastlin.”
Bezeg je med najbolj cenjenimi zelišči
Foto: Ivan Merljak
Foto: Ivan Merljak
Prebujanje
avtentične ženske
“Cimicifuga ima v sebi zelo veliko ženskih
hormonov. Zelo lepo ureja menstrualni
ciklus, kot zelo koristna se je izkazala tudi
pri odpravljanju težav s potomstvom.”
* Brez katerega zelišča si
ne morete predstavljati
dneva?
“Mogoče bi izpostavil pegasti badelj, ker čisti organizem. Pri mojih letih zelo
rado pride do zamaščenosti
jeter in notranjih organov,
kar hromi njihovo funkcijo.
Že dalj časa ga uživam. Zelo
pa mi prija sveže iztisnjeno
sadje, ki mi daje energijo za
vsaj pol dneva.”
* Zdi se, da je znanje
zeliščarstva vse bolj cenjeno. Vse več ljudi se izobražuje o zdravilnih lastnostih rastlin. Ali tudi sami opažate ta trend?
“Opažam. Vesel sem, da
INTERVJU
primorske novice št. 57
sobota, 9. marca 2013
Foto: Ivan Merljak
Moram reči, da hujših napak nisem našel. Če sem
menil, da bi bilo bolje kak
recept popraviti ali nadomestiti z modernejšimi zelišči, se je pater strinjal. Recepti, ki so v uporabi, so
tako v osnovi še vedno njegovi. Vseeno pa moramo iti
v korak s časom in upoštevati rastline, ki jih Ašič ni
uporabljal, so pa zdaj zelo
aktualne.”
* Katere so te rastline?
“Ni uporabljal na primer
pegastega badlja, ki je zelo
koristna rastlina, ali pa cimicifuge. Cimicifuga ima v
sebi zelo veliko ženskih hormonov. Zelo lepo ureja
menstrualni ciklus in pomaga pri težavah v menopavzi. Kot zelo koristna se je
izkazala tudi pri odpravljanju težav s potomstvom. Vedno poskušamo upoštevati
nove izsledke; nekatere rastline tako tudi opuščamo.
Nekoč smo veliko uporabljali gabez, danes pa smo
praktično opustili notranjo
uporabo. Še vedno pa ga
uporabljamo pri mazilih in
tinkturah za krajše obdobje.”
* Po katerem receptu
obiskovalci samostanske
lekarne največkrat posegajo?
“V Stični še vedno z velikim veseljem pa tudi z zanimanjem segajo po čaju
Krrt. Ime mu je dal pater
Ašič, sestavljeno pa je iz
začetnih črk imen rastlin, ki
jih najdemo v čaju. Gre za
koprivo, rman, regrat in trpotec. Tako kot sem na
začetku omenil, ta zelišča
čistijo organizem in povečajo njegovo odpornost.
Med tinkturami je največ
zanimanja za baldrijanovo,
priljubljena je tudi tinktura
bele omele. Od mazil je že
kar nekaj časa na prvem
mestu ognjičevo mazilo, zanima pa jih tudi gabezovo
mazilo. Zelo smo ponosni
na lučnikov sirup. Lučnik je
odličen v boju proti prehladnim obolenjem, služi za
izkašljevanje,
ustavitev
kašlja, priporočamo pa ga
tudi pri začetku bronhitisa.”
primorske novice št. 57
sobota, 9. marca 2013
[email protected]
Glavna naloga vseh zelišč, tudi žajblja je, da čistijo organizem
Foto: Petra Mezinec
sobota
Jože Kukman: “Mnogim boleznim se lahko ognemo z malo več dobre volje in
boljšimi medsosedskimi odnosi. Če je človek vedno slabe volje in v konfliktu s
soljudmi, veliko prej zboli.”
ga pri določeni bolezni, pri
vseh pa vsekakor ne. Verjamem pa, da rastlina, ki
raste v Srednji Ameriki, gotovo bolj pomaga prebivalcem, ki tam živijo, kot pa
Evropejcem. Zato v Stični
zagovarjamo - tudi Simon
Ašič se je s tem strinjal - da je
najbolje poiskati rož'co za
svojo bolezen v domačem
kraju.”
* Ali je porast zanimanja
za zeliščarstvo tudi posledica razočaranja ljudi nad
uradno medicino in farmacevtsko industrijo?
“Zeliščarji, ki jih poznam,
si vzamejo čas za ljudi. To je
tisto, kar človek potrebuje,
predvsem ko je bolan. V uradni medicini pa pogosto ni
časa za pogovor oziroma je
čas omejen. Sam se velikokrat srečujem z ljudmi, ki
pridejo v lekarno, pa nimajo
telesnih bolezni, ampak bolj
psihične. Pa naj bodo to
težave v službi, družini ali
moremo veliko pomagati,
lahko pa človeka spodbudimo z besedo in mu damo
kako zelišče za boljše počutje.”
* Veliko predavate o vplivu zelišč na bolezni srca in
ožilja. Kaj svetujete zoper
te bolezni?
“Srce je center čustev, ki
so zelo pomembna. Kot sem
že prej omenil, čustva vplivajo na nastanek različnih
bolezni. Če je bolezen že
prisotna, se da veliko pomagati z uživanjem rastlin,
ki okrepijo srčno mišico, pospešijo njeno prekrvavitev
in ji dajejo moč. Za to priporočajo predvsem izdelke
iz gloga, bele omele in
oljčnih listov. Glede na čas, v
katerem živimo, zelo veliko
vlogo igrajo živci oziroma
nevrovegetativni sistem, zato je dobro dodati tudi baldrijan in meliso.”
* Katera zelišča pa najdemo na vašem vrtu?
tovil, da je to pravzaprav
balzaminka oziroma dišeči
vratič. Vendar se gospa ni
zmotila; tudi tej rastlini v
nekaterih krajih pravijo
plahtica. Zelo mi je všeč gabez. Občudujem njegovo
moč, da tako hitro zaceli
rane in pomaga pri revmatskih obolenjih. Izredno ljub
mi je lučnik oziroma papeževa sveča. To je lepa
roža, ki cveti celo leto. Moja
žena lučnik zelo vneto nabira. Pri nas ima še ena rastlina visoko vrednost, in sicer smetlika, saj je zelo dobra za oči; izperete jih s
smetlikinim čajem. Zadnje
čase imamo veliko poprove
mete. Meni osebno najljubši
je šipkov čaj z malo mete. Ta
je vedno pri nas na mizi, in
tudi gostom ga postrežemo.”
* Ste ženo vi okužili z
zeliščarstvom?
“Prej bi rekel, da je bilo
obratno. Žena je od nekdaj
svoj
prosti
čas
rada
preživljala v gozdu in na
travniku. Odkar pa pozna
več zeliščnih rastlin, je zelo
navdušena zbirateljica.”
* Kakšen je vaš odnos do
uporabe zelišč za različne
alkoholne pijače?
“V tem ne vidim nobene
težave, če se alkohol uporablja v zmernih količinah.
V Sloveniji je zelo razširjen t.
i. jegermajster; v vsaki
družini ga pripravijo malce
drugače. Običajno ga tudi
skrbno uživajo.”
* Torej bi ljudem svetovali, da pričnejo spoznavati
domači travnik?
“Prav gotovo jim bo to
prineslo veliko veselja in
užitka. Ko sodelujem na delavnicah, opažam, da so zeliščarji ljudje, ki dobro mislijo. Dobrohotni ljudje, ki
imajo srčno radi naravo in
zelišča nabirajo z veliko ljubeznijo.”
PETRA MEZINEC
Andreja Cepuš je v Južno Afriko odpotovala v težkem obdobju, ko
je prebolevala smrt svoje mame. Nikakor pa ni pričakovala, da bo
na potovanju našla novo mamo - Afriko.
“V Južno Afriko me je povabila prijateljica, ki mi je na ta način želela
pomagati,” se spominja Andreja Cepuš.
“Šla sem, da zamenjam okolje. Ko pa
sem začutila Afriko in šla zelo zavestno
čez svoj proces, sem začutila mamo.
Dojela sem, da ji ne rečejo kar tako
mama Afrika. Ta kontinent ima res
izvorno energijo in je za človeštvo zelo
pomemben, sploh v tem času. Doslej
smo poznali bolj njegove senčne plati,
zdaj pa bo opravil svojo resnično vlogo.
Afriška energija je čista in prvinska; to je
energija kreacije,” je prepričana Cepuševa, ki zdaj želi to energijo prenesti
tudi v Slovenijo, natančneje na Bled,
kjer aprila organizira delavnico o avtentični ženski energiji.
V Južni Afriki je Cepuševa namreč
spoznala terapevtko Kheyrne Danu.
“Ko sem prišla k njej, sem ji rekla, jaz te
poznam, pripeljati te moram v Slovenijo. To so bile moje prve besede.
Veliko se je zgodilo med terapijo. Ženska
intuicija prepozna sestro, duša prepozna dušo. Kheyrne mi je povedala same
prave stvari, natanko tisto, kar sem
potrebovala. Z Eleftheria Kakambouras
se lepo dopolnjujeta in delata za ženske.
Obe sta dobili vizijo, da je čas, da gresta
v svet, in tako bosta prišli tudi v Slovenijo,” zgodbo o usodnem srečanju
pripoveduje Cepuševa.
Kheyrne Danu dobro pozna energije
ženskega telesa. Ukvarja se z energetsko
medicino, spozna pa se tudi na šamanske tradicije. Močno ima razvito znanje
o telesu, ki ga je pridobila skozi lastne
izkušnje, saj je morala pozdraviti
poškodbo hrbtenice. Zagovarja celosten vidik pristopa do telesa, poučuje
trebušne plese in skozi sveti gib odpira
ženski pol. Eleftheria Kakambouras pa
je bolj povezana z angelskim svetom.
Prihaja iz družine jasnovidcev in ima
Andreja Cepuš
tudi sama te sposobnosti močno razvite. Andreja Cepuš je prepričana, da
Sloveniji lahko le koristi, če se bodo
ženske tudi tukaj naučile povezati s
svojo izvorno energijo, ki naj bi jo
začutile prav prek afriškega ključa.
“Afriški bobni so utrip srca, afriška energija je energija življenja in kreacije. Ta
zemeljski del v Sloveniji manjka. Oni
znajo zelo prizemljiti stvari. Slovenska
zemlja potrebuje zdravljenje. Tudi ženske tukaj imajo veliko težav z rodili ali
ne morejo zanositi. Sveta seksualna
energija je esenca ženskosti. Treba je
poskrbeti tudi za hormone, pa tudi odnose je treba dvigniti na višji nivo,” je
prepričana Cepuševa.
Sidranje izvorne ženske energije bo
na Bledu potekalo med 19. in 21. aprilom. “Ženske začenjajo bolj poslušati
sebe, in ta delavnica želi spodbuditi ta
premik,” zatrjuje Andreja Cepuš.
TA
Vse več priznanj za film Jožeta Možine
Film o Pedru Opeki vnovič nagrajen
Na prestižnem kanadskem mednarodnem filmskem festivalu (Canada International Film Festival) je Jože
Možina prejel nagrado za odličnost na
področju filmskega ustvarjanja za film o
Pedru Opeki.
V utemeljitvi nagrade je strokovna
žirija izpostavila, da si Možinov film
zasluži posebno priznanje, ker izstopa
po kakovosti in se v izboru več sto
filmov iz celega sveta uvršča med najboljše. Za prestižno nagrado za odličnost na področju filmskega ustvarjanja se
lahko poteguje največ deset filmov v
tekmovalni kategoriji. Slavnostna podelitev bo 6. aprila v Vancouvru.
Medtem ko Možina še ne ve, če mu
bodo nadrejeni na RTV Slovenija odobrili plačilo potnih stroškov in bo lahko
nagrado tudi osebno prevzel, pa je izvedel še, da je film naslednji teden
uvrščen v tekmovalni program festivala
v Milanu; javna projekcija bo v sredo.
“Očitno je duh zapustil steklenico,” pravi
Možina, ki se veseli priznanj za svoj film
o slovenskem misijonarju na Mada-
Jože Možina
gaskarju, ki je nominiran tudi za Nobelovo nagrado za mir.
Za film o Pedru Opeki je Možina
nedavno prejel nagrado za najboljšega
režiserja dokumentarnih filmov na festivalu ITN v Hollywoodu, nominiran pa
je tudi za najboljši tuji dokumentarni
film na znamenitem evropskem filmskem festivalu v St. Tropezu. Možina
je na tem festivalu nominiran tudi za
najboljšega režiserja.
TA