1. No category

Med čakanjem na evropski denar ris lahko izumre
Ohranitev vrste Če država ne bo prej priskočila na pomoč, bodo morale zveri na »svežo kri« čakati se vsa] stin leta
-
Risi v SloveniLjubljana
ji prihodnje leto ali čez dve leti
kljub zelo majhni populaciji
verjetno še ne bodo izumrli, a
ker bo priselitev nesorodnih risov z evropskim denarjem mogoča kvečjemu čez štiri leta, bi
po mnenju raziskovalcev z biotehniške fakultete in Zavoda za
gozdove Slovenije (ZGS) država morala omogočiti pospešitev aktivnosti za ohranitev risa
z lastnim denarjem.
DRAGICA
JAKSETIČ
Pogoj za to bi bilo sprejetje strategije upravljanja populacije. Ta
je v zaključni fazi medresorskega
Naročnik: LJUDSKA UNIVERZA KOČEVJE
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Kliping d.o.o.
usklajevanja.
Projekt Links Lynx, Ris povezuje, ki je bil na razpis programa Life
oddan lani, ni bil izbran. Dosegel je
69 točk, štiri točke premalo. Prijavitelj projekta za doselitev risov in
revitalizacijo obstoječe populacije,
ki bi bil vreden deset milijonov
evrov in bi trajal skoraj sedem let,
je bil Zavod za gozdove Slovenije
(ZGS), vanj pa je vključenih še 17
partnerjev iz Slovenije, Avstrije,
Hrvaške, Italije ter Slovaške in
Romunije. Iz teh dveh držav naj bi
rise preselili v Slovenijo blizu meja
s sosedami in na Hrvaško, to je v
države, kjer je ris na robu izumrtja.
Vlada pa še vedno ni sprejela strategije upravljanja populacije risa v
Sloveniji do leta 2025, ki je v procesu sprejemanja že tri leta, oziroma je strategija, kot so pojasnili z
ministrstva za okolje in prostor, v
sklepni fazi medresorskega usklajevanja.
Samo še 10 do 15 živali
Edino reprodukcijsko jedro risa na
območju Slovenije je na Snežniku z
Javorniki, v Sloveniji pa živi samo še
od 10 do 15 risov. Koordinator prijave na ZGS Rok Čeme pojasnjuje, da
se upad populacije kaže tudi v upadu škod po risu, ki jih skoraj ni več.
Tudi sistematičnega monitoringa
risa nihče ne izvaja, obstaja le mre-
ljudi, predvsem gozdarjev in lovcev, ki raziskovalcem prostovoljno
pošilja fotografije in ostale podatke
o videnih risih. »Do zdaj smo risa
raziskovali le genetsko, ne pa tudi
številčno. Zdaj vemo, da so vsi risi
polbratje in polsestre. Izgubili smo
večino risov na Gorenjskem in celo
na Kočevskem, kjer so jih leta 1973
ponovno naselili, ne poznamo pa
natančnejšega števila,« pojasnjuje
ža
Miha Krofel z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Kaj se torej obeta populaciji risa?
Rok Černe meni, da vsi obstoječi
risi v nekaj letih še ne bodo izginili,
povsem jasno pa je, da se bo v prihodnosti to zgodilo, če populacije
ne bomo okrepili z nesorodnimi
risi. »Proces inbridinga, parjenja
V sorodstvu, je vedno močnejši,
kar se kaže v hitrem upadanju
številčnosti. Začeti bi morali vsaj
s sistematičnim monitoringom,
in to še v času čakanja na izid ponovne kandidature,« pravi Černe.
Ponovno prijavo bodo, če bo delež
sofinanciranja projekta, ki ga mora
zagotoviti Slovenija, to omogočal,
oddali jeseni prihodnje leto, rezultati pa bodo znani šele leta 2017.
Miha Krofel dodaja, da je monitoring številčnosti risa »vsaj v prvem
letu zelo zahteven zaradi priprave
snemalnih naprav. Poslikati pa je
treba zadostno število risov. Vzorec
pik na kožuhu risa je namreč njegov »prstni odtis«.
Projekt bodo zmanjšali
Ali bi bilo mogoče »prehiteti«
evropski denar, pa je odvisno od
sprejetja strategije, v kateri bi vlada
določila tudi višino lastnega sofinanciranja v primeru, da projekt
ne bi bil izbran na razpisu Life, in
v primeru, da bi bil. Po prvem predlogu strategije po 250.000, po drugem 180.000 evrov na leto. Avtorji
projekta pričakujejo, da bo država
v primeru evropskega sofinanciranja zagotovila vsaj 30-odstotno sofinanciranje, optimistični pa so ne
samo zato, ker je država dolžna zagotavljati ugodno stanje vrst, pač pa
tudi zato, ker je končno omogočila
začetek izvedbe strategije za volka,
saj začenjajo ponovni monitoring
volka, jeseni pa v okviru projekta
Life DinAlp Bear tudi vseslovenski
in hrvaški monitoring medveda.
Rok Černe opozarja, da bi bil
prvotni Life Links Lynx, če bi bil
potrjen, z evropskim denarjem
sofinanciran 60-odstotno, kar je
manj, kot je znašalo sofinanciranje
za projekta Slowolf in Life DinAlp
Bear, preostalih 40 odstotkov slovenskega dela projekta (vrednega
pet milijonov evrov) v deležu 20:20
pa bi financirali MOP (najprej po
180.000 evrov, v zadnjih letih pa
150.000 evrov) ter ostali partnerji.
Černe še pojasnjuje, da je eden mogočih vzrokov, da projekt ni bil izbran, ta, da je bilo za programe Life
manj denarja in je bil upoštevajoč
to okoliščino, projekt Links Lynx
verjetno »prevelik« vsebinsko in
finančno. »Velik pa je bil zato, ker
je bilo za nas ključno pridobiti velik konsenz čim večjega števila
geografsko povezanih partnerjev z
enakim problemom. Projekt bomo
za ponovno kandidaturo morali
zmanjšati, iz njega izločiti nekatere
aktivnosti.«
In zakaj bi projekt trajal sedem
let? »Z monitoringom pri nas moramo najprej poiskati rise in ugotoviti spolno strukturo risov, ki jih je
treba doseliti. Risi na Nanosu in Trnovski planoti ter na Gorenjskem
in Kočevskem so brez partnerjev.
Usposobiti bi morali tudi slovaške
in romunske ekipe za monitonng
in za začetek odlova pri njih. Sledila bi preselitev. V zdajšnjo populacijo risov bi vključili 14 osebkov,
kar najverjetneje pomeni preselitev večjega števila risov, saj se tem
po preselitvi lahko marsikaj zgodi.
Zato bi bil monitoring vključitve po
izpustu ključen,« pojasnjuje Černe.
Hkrati bodo potekali ozaveščanje
javnosti in izvajanje dela projekta,
ozaveščanje in usposabljanje lovcev za preprečevanje in odkrivanje
krivolova ter izobraževanje uradnih oseb, policistov in drugih za
odkrivanje krivolova.
Wm^mm%mmmmmmmmm^MlfSe\^
■_?9Hl3^3^9hC*~L-* '
•%!
jl
J^Bdlj3pUfiH&i9uH|^f * -fpF
/
*
um^S^mmWSISmmm\
Naročnik: LJUDSKA UNIVERZA KOČEVJE
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Kliping d.o.o.
■■—^jh*
se na Snežniku z javormki, izgubili
V Sioveniji je največ risov
\j<s miiu
vetmu
jkj^fijfi^
_
ji^iii^M^A^^^H^^IB^^BSHli^^^^^^BSBCSv^R^^Bi^^HiHl^^^HBiB
MmK&f&MMMT^n^MmMMM^M^MUMmMMMMMi^^^iMmiiA*^
*ffllS39EcN^E8^^^^^HlHl^^^^^H^K
teli
<tv«ri
na oviciipkcm ih
«.=!«
MMKmMmMmMK^M^M^M^M^M^M^^M^MUMmMMKMmtMM^mc^Sl
V-
h
!
it« f^-tv^iiL
~!~ Reuters
Financiranje projektov Life
v evrih
projekt
Ljubljanica povezuje
sredstva skupaj
sredstva MKO
sredstva EU
1.188.051
237.603
692.497
584 : 382
- -
Life DinAlp Bear
5.987.611
1.052.814
Lifegenmon
5.484.174
731.155
2.728.225
Pharmdegrade
1.216.847
363.029
500.619
-
-
*f350%
"'"50%
V-^ ,50%
»v"H^ -Ji**--- :,t«69,32%
1.135.006
4.150.611
681.004
:"
,s^
4.431.683
2.270.013
Drava
*-'
-"
2 199 841
Life Kočevsko
Live
delež sredstev EU
-
'•--"'
--'" —^ 49,87%
V^T- "41,37%
-^
-
upravljanje z medvedom; Lifegenmon
genski
Vsebine projektov: Life Kočevsko ohranjanje Nature 2000 v občini Kočevje; Life DinAlp Bear
obnova rečnega ekosistema nižinskega
monitoring gozdov; Pharmdegrade razgradnja farmacevtikov iz domov za ostarele in bolnišnic; Live Drava
dela Drave v Sloveniji
vir:M0P DELO
-
-