1. No category

15-LET FUNDACIJE VINCENCA DRAKSLERJA, KI SMO JO GRADILI TUDI
S POMOČJO SREDSTEV, ZBRANIH NA ŽUPANOVIH TEKIH
V letu 1999 se je g. Vincenc Draksler oglasil pri takratnemu županu Mohorju Bogataju, kot
rojen Kranjčan in dolgo živeči poslovni človek v Nemčiji, je ponudil posestvo »Pr'Primožk«
v Pristavi pri Tržiču za dober namen. Ker je bil v Kranju že takrat problem z odvisnostjo
mladih od prepovedanih drog, sta se skupaj odločila, da bi bil objekt namenjen pomoči
mladim odvisnikom, ki bi se odločili, da se ponovno vrnejo v normalno življenje.
Padla je odločitev, in leta 2000 je bila ustanovljena Fundacija Vincenca Drakslerja za
odvisnike – ustanova za zdravljenje odvisnikov, pomoč odvisnikom in njihovim svojcem. G.
Draksler je ponudil ustanovni kapital, tj. posestvo v Pristavi in ker on kot tujec ni mogel
biti ustanovitelj, je bila to Mestna občina Kranj. Prvotni namen je bil, da bi posestvo
prodali in kupili oz. zgradili novega nekje v kranjski občini za potrebe komune. Objekta
Fundacija ni uspela prodati, zato so želi ustanoviti komuno v Pristavi, vendar so temu
nasprotovali sosedje. Zato je padla odločitev, da bi v objektu izvajali program
reintegracije za bivše odvisnike, ki se po zdravljenju v komuni privajajo v normalno
življenje. Na tako obliko projekta je pristala tudi krajevna skupnost, sicer na začetku s
skepso, vendar so kasneje spoznali, da je bilo njihovo soglasje pravilno.
Od ustanovite Fundacijo vodi Uprava. Prvo Upravo so sestavljali: primarij dr. Janez
Remškar (predsednik), Mile Hodnik (namestnik) in Mira Starc, ki jo je na začetku l. 2003
zamenjala Nada Bogataj Kržan, 2005 je bila v isti sestavi imenovana nova uprava, ki se ji je
kasneje pridružil še nov član Beno Fekonja, ki je zaradi preobremenjenosti od primarija
Remškarja prevzel tudi predsedovanje Uprave. V mandatu 2008-2011 so upravo sestavljali:
Beno Fekonja (predsednik), Mile Hodnik (namestnik), Melita Žontar, Biljana Djaković in
Nada Bogataj Kržan ter v mandatnem obdobju 2011-2015: Nada Bogataj Kržan
(predsednica), dr. Peter Vencelj (namestnik) in člani Mirjam Toporiš Božnik in Rok Jus.
Nadzorni odbor Fundacije ima 5-letni mandat (Od 2008 dalje). Predtem je bil nadzorni
organ Fundacije Svet Fundacije. Ob ustanovitvi so ga sestavljali: Mohor Bogataj
(predsednik-po funkciji župan MOK), Vincenc Draksler, mag. Štefan Kadoič, Darko Jarc in
Borut Chwatal. Mandatno obdobje 2008-2013 so NO sestavljali: aktualni župan MOK kot
predsednik (Damijan Perne oz. Mohor Bogataj), Vincenc Draksler, Metka Zevnik, Irena
Ahčin (s strani ustanovitelja MOK), Igor Žula (namestnik predsednika) in Andrej Podbevšek
(NVO) ter Franci Strniša (donatorji-Adiatic Slovenica). Aktualni NO pa sestavljajo (od 2013
dalje): Boštjan Trilar (predsednik), Vincenc Draksler, mag. Branko Grims in mag. Darjan
Petrič (MOK), Beno Fekonja (namestnik predsednika) in Zvonko Belič (NVO) ter Matjaž
Šifkovič (donatorji-Petrol).
V prvih letih se je Fundacija pod vodstvom prvega predsednika Uprave, primarija Janeza
Remškarja in zlasti njegovega namestnika, g. Mileta Hodnika, v glavnem ukvarjala z
urejanjem premoženjski zadev nepremičnine v Pristavi. G. Hodnik je izvajal delovno
terapijo z uporabniki Centra za odvisnost pri Centru za socialno delo Kranj z obnavljanjem
objekta in urejanjem okolice. Uprava Fundacije je na podlagi predloga CSD Kranj in
strokovne komisije sofinancirala odhode odvisnikov v komune in sofinancirala šolnino
bivšim odvisnikom po vrnitvi iz komune, da so lahko zaključili šolanje.
Izvajanje programa reintegracije je terjal določene prostorske pogoje, ki jih v obstoječem
objektu nismo mogli zagotoviti, zato se je Uprava Fundacije pod vodstvom Bena Fekonje
1
2007 sprejela odločitev o vzpostavitvi pogojev za izvedbo projekta programa reintegracije
na nivoju regije, da objekt rekonstruira in obnovi za izvajanje programa reintegracije.
2007 so bili naročeni idejni projekti in na njihovi osnovi v letu 2008 tudi projekti za
rekonstrukcijo obstoječega objekta z izdelavo mansarde. Obnovo in rekonstrukcijo smo
razdelili v dve gradbeni fazi. V I. gradbeno fazo so sodili idejni načrti, načrt obnove in
rekonstrukcije, statična presoja objekta, pridobitev gradbenega dovoljenja obnova kleti,
zamenjava oken in stopnišča, delovni prostori v pritličju, sobe, sanitarije in kopalnici v
nadstropju, AB plošča v mansardi in groba dela v mansardi z inštalacijami. V II. gradbeno
fazo pa je sodila izdelava mansarde in s tem pridobitev 135 m novih uporabnih površin
(sobe, večnamenski prostor, sanitarije in kopalnica). Sredi junija 2009 je bilo pridobljeno
gradbeno dovoljenje. Sledil je razpis in izbor izvajalca gradbenih del. Avgusta 2008 so se
začela izvajati gradbena dela. Pri tem pa nam je ponovno izdatno priskočil na pomoč g.
Draksler in Mestna občina Kranj. Precej sredstev pa je bilo pridobljenih tudi s strani
sponzorjev, donatorjev in udeležencev županovih tekov, ki jih je organizirala MOK na Brdu
pri Kranju ter Rotary kluba Kranj. Vsi privarčevani prihodki iz preteklih let in tekoči
prihodki so bili v glavnem namenjeni obnovi objekta. Obnovo smo razdelili v dve gradbeni
fazi.
I. gradbena faza
1. del I. gradbene faze: avgusta 2009 so se izvajala predvsem gradbena dela, in sicer
rušitev ostrešja, odstranjevanje gradbenega materiala v mansardi ter pozidava zidov. Tako
smo dosegli enoten nivo v mansardi in začeli izdelovati opaže. V drugi polovici avgusta je
izvajalec betoniral ploščo ter začel pozidavo zidov v mansardi. Na podlagi tega je lahko
nadaljeval tesarska in krovska dela. Izdelana je bila nova streha s stranskimi okni, ki
zagotavljajo uporabnost prostorov tudi v tem nadstropju. Po podrobnem pregledu projekta
smo prišli do novih dejstev, na podlagi katerih smo sprejeli ukrepe za dodatna dela na
objektu.
2. del I. gradbene faze: V drugem delu I. faze obnove Doma Vincenca Drakslerja smo
dodatno uvrstili zamenjavo starih oken v kleti, pritličju in 1. nadstropju ter nova okna v
mansardi; nova protipožarna vrata v pritličju in mansardi ter nova vrata v novih prostorih
1. nadstropja, nove strope v izvedbi knauf v pritličju in 1. nadstropju; zamenjavo dela
podov v 1. nadstropju zaradi dotrajanosti; obnovo fasade; obnovo in pozidavo treh
dimnikov; kamnite obrobe okrog oken v starem delu stavbe; ureditev meteornih in fekalnih
vod - kanalizacija; plinske peči (po mnenju pristojnega inšpektorja obstoječi dve peči nista
izpolnjevali pogojev za nadaljnjo uporabo oz. bi bila obnova le-teh ekonomsko
neupravičena); notranjo opremo za pritličje, klet in 1. nadstropje ter nov balkon.
Klet – izvedli izkop nasutja, naredili betonsko podlago, hidroizolacijo in tlake. Talna obloga
je iz stare opeke, ki je pobrušena in lakirana. Obnovljeno je tudi stopnišče v klet. Na
betonirane stopnice in izolacijo so položeni hrastovi plohi. V kleti so zamenjana okna. Na
novo je narejena električna instalacija ter centralno ogrevanje. V kleti bodo opravljena vsa
potrebna pleskarska dela. Od notranje opreme je na dveh stenah nameščena klop ter
postavljena nižja omarica.
Pritličje, delovno aktivni prostori - namenjeno dnevnim aktivnostmi, kot so skupinske
delavnice, predavanja, programi in individualna svetovanja/terapije. Strokovni delavci
imajo v tej etaži pisarno, v pritličju je centralna kuhinja za celoten objekt, skupinski
prostori so namenjeni izvajanju dnevnih programov za notranje in zunanje uporabnike.
Večja in manjša soba sta namenjeni dnevnim aktivnostim, soba za strokovne delavce,
predprostor, toalete za obiskovalce, kuhinja, pralnica, shramba in kotlovnica, centralno
ogrevanje, prezračevanje v kuhinji ter vodovod in odtoki v pralnici. Prav tako je urejen
priklop za fekalne odplake iz 1. nadstropja in mansarde. V kuhinji je obnovljena
manjkajoča keramika. V celotni etaži so zamenjana dotrajana lesena okna s PVC okni z
2
novimi policami. Odtočni jaški so obdelani s knaufom. Obnovljen je dimnik krušne peči, ki
ogreva kuhinjo, veliko sobo in sobo strokovnih delavcev. Tako bo nadstropje možno
ogrevati tako na lesno biomaso ali preko centralne na zemeljski plin. V pritličju so
opravljena vsa potrebna pleskarska dela. Soba strokovnih delavcev je opremljena z
obstoječo opremo. V veliki sobi so manjše sestavljive mize s stoli z možnostjo prilagajanja
postavitve, omarica za TV in avdio naprave ter omara za knjige. V predprostoru je manjša
mizica, obešalna stena za garderobo in omarica za telefon. V manjši sobi je uporabljena
obstoječa notranja oprema (kmečka izba). V kuhinji so na novo postavljeni kuhinjski
elementi za pripravo in kuhanje hrane ter elementi za posodo. Od notranje opreme smo
zagotovili novo steklokeramično ploščo, pečico, hladilnik z zamrzovalnikom, mikrovalovno
pečico in pomivalni stroj. V pralnici je nova omarica z lijakom za namakanje perila ter
shramba s čistili in praški, pomivalni in sušilni stroj. V shrambi je omara za shranjevanje
živil in drugih materialov. V kotlovnici je prostor za ogrevalne naprave, bojler ter shrambo
za orodj, v kotlovnici so urejeni sanitarni prostori za neposredni dostop z vrta. Iz pritličja v
1. nadstropje je obnovljeno stopnišče. Na betonske stopnice in izolacijo so položeni
hrastovi plohi.
Prvo nadstropje, bivalni prostori - 4 sobe s skupno 10 ležišči, ločeni toaletni prostori za
ženske in moške z umivalnico, tušem in straniščem. V etaži je manjša čajna kuhinja, ki
razpolaga s tremi delovnimi prostori za študij in prosti čas. V osrednjem prostoru z oboki je
miza za 12 ljudi, kamin ter dva delovna prostora za študij in prosti čas. Stara dimnica je
bila predelana v garderobno sobo. Poleg novega kamina je v nadstropju ohranjena stara
krušna peč. Kurišče smo morali zaradi obnove stopnic v mansardo prestaviti. Za obe kurišči
v 1. nadstropju sta narejena nova dimnika. Nove so elektroinstalacije (samostojna
električna omarica, elektrika, internet in TV priključki, protipožarna zaščita, domofon …),
strojne inštalacije (kanalizacija, vodovod, centralno ogrevanje in prezračevanje). V treh
sobah in v vseh toaletnih prostorih smo v celoti odstranili nasutje, ga nadomestili z lahkim
izolacijskim materialom ter naredili nove tlake. V celotni etaži smo zamenjali dotrajana
lesena okna za PVC okna s policami. V toaletnih prostorih smo vgradili novo keramiko s
pripadajočimi elementi (tuši, umivalniki, školjke, pisoarji …). S ploščami knauf bomo
prenovili vse strope, razen v osrednji sobi z oboki. Tudi to nadstropje je možno ogrevati
tako na lesno biomaso ali preko centralne kurjave na zemeljski plin. V treh sobah in čajni
kuhinji je bil zamenjan parket, v eni sobi pa obnovili. V shrambi je keramika. Tlakovana tla
v osrednji sobi z oboki smo pobrusili in nanesli zaščitni premaz. Nov kamin je narejen iz
vložka s kuriščem s steklenimi vrati. Kurišče je obdano s šamotnimi zidaki, ki akumulirajo
toploto. Vse sobe so na novo zglajene s kitom in barvane. Dve sobi sta z dvema ležiščema
in dve sobi s tremi ležišči. Sobe za bivanje so dodatno opremljene z omarami za garderobo
in priročnimi mizami. V čajni kuhinji so elementi z vgrajeno steklokeramično ploščo, miza s
štirimi stoli ter delovna miza za tri delovna mesta, predvidena za študij in prosti čas.
Moške toalete imajo ločeno tuš z umivalnikom ter stranišče s pisoarjem, umivalnikom in
ločeno kabino s školjko. Ženske toalete imajo umivalnik, tuš in stranišče s školjko.
Kotlovnica - za ogrevanje hiše z zemeljskim plinom prek centralnega ogrevanja smo uredili
eno plinsko peč z močjo 45 kW za ogrevanje kleti, pritličja, 1. nadstropja, mansarde in
sanitarne vode.
II. gradbena faza
Mansarda - razpeljali smo elektro in strojno instalacijo, izolirali strope in jih zaključili s
knauf stropi. Nato smo stene obdelati s strojnimi ometi in tla s tlaki. Po celotnem
nadstropju smo položili parket, razen v skupnih prostorih in v toaletnih prostorih, kjer je
keramika. V mansardi smo zagotovili 5 dodatnih sob, 2 toalete in en velik skupni prostor.
Prav tako smo obnovili stopnišče. V celotnem nadstropju je centralno ogrevanje. Prav tako
3
smo pripravili alternativni vir ogrevanje – kamin. Hiša je pridobila dodatnih 135 m²
uporabne površine.
Letna hiša_paviljon - V sklopu investicije smo izvedli tudi obnovo letne hiše. Zagotovili smo
novo elektroinštalacijo, okna in izolacija sten. Stene in strope smo izdelali iz knaufa.
Vhodu smo dogradili vetrolov ter naredili novo fasado. Leseni del smo zaradi dotrajanosti
delno zamenjali ter ga obnovili. Letna hiša smo namenili za delavnice, prostočasne
aktivnosti ali za poslovni prostor pri razvoju socialnega podjetništva. Zagotovili smo tudi
ogrevanja na drva.
Gospodarsko poslopje – zagotovili smo dovod električne energije z namenom izvajanja in
organizacije poslovnih ali prostočasnih aktivnosti ter delavnic v teh prostorih. Prostor je bil
tudi izpraznjen določenih materialov, kot je preko 30 ton odpadnega usnje, ki je bilo v tem
prostoru deponirano še preden je postala Fundacija lastnik.
Okolica – je bila temeljito obnovljena in je redno vzdrževan. Tako ima objekt varen dostop
iz obeh vhodov. Obnovljena je bila ograja vrta ter vzpostavljena zunanja razsvetljava,
obnovljeno je bilo obzidje, ki se je podiralo. V sklopu obnove ceste smo uredili tudi
strelovod ter nov priklop na kanalizacijo. Prav tako smo v dogovoru s sosedom zaprli staro
greznico iz letne hiše in jo speljali na nove vode. Vrt je skrbno negovan s strani
uporabnikov Reintegracijskega centra, prav tako okolica doma.
Obnova Doma Vincenca Drakslerja je bila zelo zahtevna iz treh razlogov:
1. zahtevala je sprotne prilagoditve obnove glede na zatečeno stanje na objektu. S
sodelovanjem strokovnjakov iz različnih področij nam je uspelo najti tehnične
rešitve, ki zagotavljajo nemoteno izvajanje programov;
2. zbiranje finančnih sredstev, saj je bil velik delež zbran s pomočjo zasebnih
sredstev. Ljudje in podjetja so sprejeli namero fundacije po zagotovitvi tovrstnega
programa in tako tudi sami izdatno pomagali pri realizaciji projekta. Seveda je tu
levji delež pridala MO Kranj in Vincenc Draksler;
3. razumevanje lokalnih ljudi in sprejemanju izvajanja programa v Pristavi pri Tržiču.
Skozi dolgotrajni proces civilnega dialoga nam je uspelo vzpostaviti zaupanje, ki ga
je treba negovati in nadgrajevati.
V času obnove Doma Vincenca Drakslerja je vzporedno potekal program Reintegracija
ozdravljenih odvisnikov. Vključeni uporabniki so v več fazah aktivno sodelovali in pomagali
pri obnovi. To je bilo izrednega pomena tako za vzdrževanje njihove delovne kondicije kot
tudi zniževanja stroškov obnove.
Ob tem je potrebno izpostaviti delo uprave Beno Fekonja, Melita Žontar, Mile Hodnik, Nada
Bogataj Kržan, ki so opravili številne prostovoljne ure, da so uspeli prebroditi vse faze in
dokončati obnovo. Še posebno vlogo je tu prispeval Beno Fekonja, ki je dnevno bedel nad
izvajanjem del in se dogovarjal z izvajalci. Z uporabniki RC pa mu je bila v veliko pomoč
Melita Žontar z uporabniki. Tako se je zaprlo osnovno poglavje za zagotavljanja pogojev za
izvajanje programov s področja odvisnosti.
Obnovljen objekt smo poimenovali Dom Vincenca Drakslerja, ki smo ga l. 2010 dali v
upravljanje CSD Kranj, ki v njem izvaja program reintegracije, ki ga sofinancirajo
Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti, Fundacija, Mestna občina
Kranj in še nekatere gorenjske občine. Program reintegracije je namenjen celostni
obravnavi posameznikov, ki po procesu zdravljenja odvisnosti potrebujejo pomoč in
podporo pri ponovnem vključevanju v socialno okolje, ter vzpostavljajo temelje za trajno
absitnenco in stabilno življenjsko orientacijo. Program se deli na dva dela. Prvi, bivalni del
reintegracije traja do dvanajst mesecev. Po zaključenem delu bivalnega dela, sledi
sklepni, izvenbivalni del obravnave. V kolikor oseba zavrne bivalni del reintegracije, se
lahko vključi v izvenbivalni del. V programu uporabniki postopoma vzpostavijo pogoje za
ponovno vključitev v socialno okolje in vse sfere socialnega življenja in si na ta način
postavijo temelje za uspešno samostojno življenje. Vzpostavijo pogoje za doseganje trajne
4
abstinence, se seznanijo z nevarnostmi, ki lahko pomenijo recidiv, se učijo strategij za
uspešno funkcioniranje v stresnih situacijah, si postavijo cilje, krepijo funkcionalne odnose
z družino, s prijatelji in vzpostavijo podporno socialno mrežo. V okviru strukture programa
vzdržujejo dnevno delovno aktivnost, ter se naučijo organizirati in kvalitetno preživljati
svoj prosti čas.
V obdobju od 2007-2010 je Fundacija izvajala tudi projekt GROZD, vzpostavitev stičišča
nevladnih organizacij Gorenjske (projektno vodenje, upravljanje in vodenje NVO, pravna,
finančna in marketinška znanja, znanja s področja komuniciranja, prepoznavnosti ipd.), ki
ga je financiralo Ministrstvo za javno upravo in Evropski socialni sklad. Fundacija je
izvajala pomoč in usposabljale nevladnega sektorja. Z zagotovljenimi kadrovskimi viri se je
stabiliziralo delovanje ustanove in nadgradilo izvajanje strateških usmeritev Fundacije. Z
razvijanjem regijskega stičišča za NVO v Gorenjski regiji smo spodbujali razvoj,
prepoznavnost in dvig kadrovskih ter vsebinskih potencialov NVO, zagotavljali podporne
mehanizme za NVO v 18-ih gorenjskih občinah. Krepili smo mrežo različnih NVO, ki so
delale nepovezano, v prostor smo vnesli novo energijo povezovanja, informiranja, znanja
in na ta način prispevati k dvigu razvojnega potenciala NVO v regiji ter prispevali tudi k
oblikovanju zaposlitvenih priložnosti v NVO. V času izvajanja projekta GROZD se je
operativno delo v veliki meri iz uprave preneslo na nivo strokovnih služb. Da je Fundacija
postala lokalna razvojna fundacija in da je lahko izvajala projekt GROZD, je bil v letu 2007
spremenjen tudi ustanovni akt Fundacije. S spremembo akta je vstopil kot soustanovitelj
Fundacije poleg MOK še g. Vincenc Draksler, vsak do polovice.
Na željo g. Drakslerja je bila na NO leta 2011 Upravi naloženo, da se bolj posveti ranljivim
družbenim skupinam, za kar je bila tudi ustanovljena, zato se Fundacija ni več prijavila na
razpis MJU s projektom GROZD. Ostali smo brez zaposlenih, zgolj na delu prostovoljcev.
Tudi tokrat nam je priskočil na pomoč g. Draksler in zagotovil sredstva za enoletno plačo
generalnega sekretarja, ki mu je bila naložena osnovna naloga, da doregistrira Fundacijo
tudi kot socialno podjetje in zagotovi sredstva za njegovo delovanje. Sprejet je bil Zakon o
socialnem podjetništvu in z zamudo objavljen tudi razpis MDDSZ in ESS za socialna
podjetja. Kandidirali smo na razpisu in uspeli s projektom »Omamljen.si z delom«. Postali
smo prvo socialno podjetje na Gorenjskem. S sredstvi razpisa, g. Drakslerja in MOK smo
obnovili prostore gospodarskega poslopja Doma Vincenca Drakslerja in pridobili nove
delavnice z opremo, v katerih smo zaposlili osebe iz ranljivih družbenih skupin (bivši
odvisniki, invalidi, starejše težje zaposljive osebe). V program so se vključili tudi kot
prostovoljci uporabnik Reintegracijskega centra, ki so pod mentorskim vodstvom izvajali
delovno terapijo. S Komunalo Kranj je bila v l. 2013 podpisana pogodbo o poslovnem
sodelovanju, na podlagi katere Fundacija prevzeme v Zbirnem centru Zarica blago, ki ga
občani in druge pravne osebe odložijo v zbirnem centru, ga obnovi in preko svojih trgovin
vrne v ponovno rabo, v letu 2015 pa še s Komunalo Radovljica. V delavnicah socialnega
podjetja fundacije se poleg obnove predmetov ponovne rabe izdeluje tudi nove izdelke, v
glavnem iz lesa. Da smo novim izdelkom in obnovljenim predmetom dali vrednost ponovne
rabe smo v aprilu 2013 odprli prvo trgovino v paviljonu ob Domu Vincenca Drakslerja v
Pristavi, drugo jeseni v Zbirnem centru Komunale Kranj v Zarici, tretjo jeseni 2014 v
starem Kranju pod imenom Kr'štacuna in četrto februarja 2015 v zbirnem centru Komunale
Radovljica pod imenom Brvač. Od začetka izvajanja projekta socialnega podjetništva je
Fundacija preprečila odlog na deponijo že 50 ton različnega blaga.
S tem, ko je Fundacija postala socialno podjetje, se je začelo novo obdobje razvoja
Fundacije. Fundacija je dobila svoje bistvo, tisto, kar si je ustanovitelj, g. Vincenc
Draksler, želel že od samega začetka, to je pomoč pomoči potrebnim, tistim, ki imajo
željo, da se preko dela vključijo v normalno življenje in da bodo lahko sami, z lastnim
5
delom živeli normalno življenje. Fundacija zaposluje osebe iz najbolj ranljivih družbenih
skupin (bivše odvisnike, invalide in s pomočjo MOK dolgotrajno brezposelne preko javnih
del).
15 letna pot je bila nekoliko daljša kot je od nas pričakoval glavni tvorec in donator,
gospod Vincenc Draksler, včasih nekoliko trnova. Vendar smo vztrajali in ob izdatni podpori
gospoda Drakslerja in Mestne občine Kranj postopno ustvarjali pogoje, da je Fundacija
postala uspešna, v zadovoljstvo vseh, ki smo jo gradili in tistih, ki jo bodo še naprej.
Nada Bogataj Kržan
predsednica
6