1. No category

Župnijska Oznanila
Trnja in Zagorja
17. nedelja med letom
26.7.2015
Leto XV., 28 (741)
V LJUBEZNI PRENAŠAJTE DRUG DRUGEGA
Naši medsebojni odnosi so zrcalo našega življenja.
Vse, kar doživljamo, problemi s katerimi se soočamo in
radosti, ki spremljajo naš vsakdanjik, vse to odmeva v
življenju mnogih. Ne čudimo se, ko nas sogovornik
vpraša: "Kaj pa je s tabo danes? Si vstal z levo nogo?"
Res je. Nič ne moremo skriti pred drugimi, pa se lahko
še tako trudimo. Z besedami lahko zanikamo marsikaj,
vendar nas govorica telesa slej ko prej izda.
Apostol Pavel se je čutil večkrat izdanega. Njegove
Tedaj je Jezus vzel hlebe,
besede niso bile pravilno sprejete, po naravi je bil trmast
se zahvalil in jih
in hkrati se je dobro zavedal, da mu glede znanja večina
razdelil med sedeče;
sogovornikov ne sega do kolen, zato ga je zelo bolelo,
prav tako tudi rib,
da veselo oznanilo o odrešenju ljudem ne seže do srca.
kolikor so hoteli.
Zaničevali so ga in preganjali, zato v svojih pismih ni priKo
pa so se nasitili,
jazen in zadeve pove brez dlake na jeziku.
je
svojim
učencem rekel:
Krščanski skupnosti v Efezu je pisal: "Jaz, jetnik v
»Kosce,
ki so ostali,
Gospodu, vas opominjam, da živite vredno klica, s katepoberite,
da
se
kaj ne izgubi.«
rim ste bili poklicani, v vsej ponižnosti, krotkosti in potrPobrali so torej in s kosci,
pežljivosti." V Efezu, tej svetovni metropoli, ki ni cvetela
ki so od petih ječmenovih
le zaradi bogate trgovske izmenjave, ampak tudi zaradi
hlebov ostali njim,
bogate tradicije, kulture in užitkov vseh vrst, je nova vera
težko pognala korenine. Zato jih je Pavel, ki je imel za
ki so jedli,
seboj številne negativne izkušnje, opominjal, naj bodo
napolnili dvanajst košar.
zvesti poklicu za katerega so bili izbrani. Biti kristjan
(Jn 6,1–13)
namreč ni človekova zasluga, ampak dar neskončne
Božje ljubezni. Vere se ne moreš naučiti, ampak jo prejmeš kot milost.
Tretje tisočletje s procesom globalizacije ni nič drugačno od Pavlovih časov. Lahko rečemo,
da se je labirint še povečal, duhovne zmede je veliko več in zato kristjan, ki želi biti zvest, povsod naleti na zavračanje, zasmehovanje in prezir. "Pusti me pri miru in se brigaj zase!" je najpogostejši odgovor na nasvet, ki ga hočeš podeliti s sogovornikom. Hkrati pa se zavedaš, da
moraš govoriti, ker se čutiš soodgovornega v vsem, kar se dogaja in ti ni vseeno, kakšna bo
prihodnost človeštva. Zato je Pavlov nasvet aktualen tudi danes: "Živite vredno klica, s katerim
ste bili poklicani, v vsej ponižnosti, krotkosti in potrpežljivosti." Nekaj lahko naredimo sami, a
glavni del moramo prepustiti Bogu, ki bo našel način, kako se bo srečal z ljudmi, za katere prosimo v svojih molitvah. V svojih odnosih bodimo ponižni in nenasilni. Uspeh bo prišel ob svojem času, pa čeprav ga morda sami ne bomo doživeli.
župnik Branko Balažic, SDB
Svete maše:
17. NEDELJA Juršče
MED LETOM Trnje
- KRIŠTOFOVA Trnje
26.7.
7,30 +Marijan in Marija Glažar, Juršče 72, obletna
8,30 Češčenje SRT
9h +Ana Blažek, Trnje 31
+Jakob Možina, Klenik 10
Zagorje 10,30 Za vse župljane obeh župnij
27.7. Parje
20h +Ivanka Rebec, Parje 9
Sv. Joahim in Ana
Ponedeljek
Sv. Gorazd, Kliment
Torek
28.7. Klenik
20h +Jakob Možina, Klenik 10
Sv. Viktor I., papež
Sreda
29.7. Zagorje
Sv. Marta, Lazar. sest
Četrtek
30.7. Juršče
7h V dober namen
18,30 V čast Materi Božji za zdravje, Juršče 52
Sv.Peter Krizolog, šk.
Zagorje 20h Molitvena ura za duhovne poklice
Petek
31.7. Zagorje 20h +Emil Čeligoj, Zagorje 12, obletna
Sv.Ignacij Lojolski
+i Želje, Zagorje 110, obletna
Sobota
1.8.
Sv.Trojica
Sv.Alfonz M. Ligvorij
10h +Jože Žužek, Slovenska vas, 30. dan
Zagorje 19,30 Spoved
20h +Franc in Marija Možina, Drskovče 7, obletna
+Marica Škrlj, Zagorje 79/c
18. NEDELJA Palčje
MED LETOM Trnje
2.8. Trnje
Sv.Evzebij iz Vercelija
7,30 +Antonija Česnik, Palčje 70, 1. obletnica
8,30 Češčenje SRT
9h +Anton Žakelj in +i starši Matičič, Trnje 84, oblet.
+Marija Hreščak, dar. družina Vrh
Zagorje 10,30 Za vse župljane obeh župnij
- BLAGOSLOV VOZIL: Danes je Krištofova nedelja. Po teh oznanilih bomo molili
za blagoslov vozil in voznikov. Po molitvi boste šli k svojim vozilom, ki jih bom še
pokropil z blagoslovljeno vodo. Strežniki pa vam bodo dali nalepko in podobico s
sv. Krištofom in molitvijo za srečno vožnjo. Prav je, da se vedno pred vožnjo priporočimo sv. Krištofu in angelu varuhu za srečno vožnjo.
Na mizici za tisk pa je nabiralnik, v katerega boste dali svoj dar za MIVA Slovenija – za nakup prevoznih sredstev misijonarjem.
Z VESELJEM DARUJMO, ŽIVLJENJA REŠUJMO.
- SVETA ANA, vzornica in priprošnjica krščanskih mater goduje danes. Njej so se
naše matere vedno rade priporočale za rojstvo otrok in njihovo krščansko vzgojo.
Prepričan sem, da je lahko vzor in priprošnjica tudi današnjim materam. Vsem pa,
ki nosite njeno ime v taki ali drugačni obliki, voščim ob vašem godu Božjega blagoslova in priprošnje vaše nebeške priprošnjice!
- SV. UČENCI SV.CIRILA IN METODA godujejo jutri. Med njimi je na prvem mestu sv. Gorazd, ki ga je sv. Metod določil za svojega naslednika. Znani so še sv.
Kliment Ohridski, sv.Naum, Angelarij in Sava. Po Metodovi smrti so bili pregnani
iz Panonske nadškofije in se zatekli v južne kraje, največ v Bolgarijo, ki je obsegala tudi sedanjo Makedonijo. Verjetno je bil sv. Gorazd slovenskega porekla, eden
od petdesetih učencev, ki jih je dal knez Kocelj za učence sv. Cirilu in Metodu.
- PORCIUNKULSKI ODPUSTEK je možno prejeti v nedeljo, 2. avgusta pod naslednjimi pogoji: da opravimo sv. spoved, prejmemo sv. obhajilo, obiščemo cerkev in molimo po papeževem namenu. Za popolni odpustek ne smemo biti navezani na noben, tudi na mali greh ne, sicer je odpustek le delen. Za molitev po papeževem namenu molimo na primer očenaš.
Odpustki nas oproščajo časne kazni v celoti (popolni odpustek) ali le delno (delni
odpustek). Verniki jih moremo kot prošnjo vedno nakloniti tudi rajnim. Sami pa
smo sposobni prejeti odpustek le, če smo v stanju milosti vsaj ob koncu predpisanih del.
- OKLICI v Zagorju: Novak Boris – Česnik Polona.
ZAKAJ JE KRUH OSEBNA IZKAZNICA BOGA
Besede, s katerimi evangelist opiše dejanje pomnožitve kruha, so podobne kot pri postavitvi
evharistije: »Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče.« Enako je naredil pri
zadnji večerji, ko je vzel kruh, se zahvalil in ga dal učencem.
»Zakaj prav kruh?« se lahko vprašamo. Kruh je simbol, ki Kristusa izredno lepo predstavlja, celo
do take mere, da ga pooseblja in da kristjani verujemo, da evharistični kruh ni navaden kruh, ampak
je Kristusovo telo. Ko Kristus vzame kruh, ga razlomi in razdeli učencem, jim hoče povedati nekako
tole: »Poglejte, jaz sem vam dal kruh. Vi ga boste pojedli. Kruh boste uničili, a vi boste preživeli, saj
brez hrane ne bi mogli živeti.« Po poročilih sinoptičnih evangelijev potem Kristus reče: »To je moje
telo« (Mr 14,22), kakor da bi jim hotel reči: »Podobno kot se zgodi s kruhom, ki ga vi pojeste, uničite, da preživite, se bo na veliki petek zgodilo z mojim telesom. Vi, ljudje ga boste vzeli v roke, ga
prebičali, mučili, iznakazili in na koncu ubili. Uničili ga boste, a vi boste živeli!« Kristusovo telo je bilo
res izničeno, a je prav s tem dejanjem odrešil človeštvo.
S tem ko se je Kristus izročil v roke ljudem, je pokazal drugačno podobo Boga, kot jo imamo običajno ljudje. Ljudje si Boga predstavljamo kot strogega sodnika, kot maščevalca, kot otročjega ljubosumneža, ki nam ne privošči uživanja, ampak policijsko gleda na naše napake, da bi nas potem
kaznoval. A nič od tega! Pravo podobo Boga je Kristus pokazal prav takrat, ko se je prepustil človeškim rokam, da so se izživljale nad njim, ko so vso krivdo zvrnile nanj. Ko je Kristus nedolžen umrl
na križu, je pokazal pravo podobo Boga, ki ne samo daje, ampak SE daje.
To globoko resničnost naše vere izredno lepo predstavlja kruh. Ni naključje, da Slovenci rečemo,
da je nekdo dober kot kruh. Da je kruh simbol dobrote in nesebičnosti, pokaže tudi Kristus, ki ga
»razdeli med sedeče«. Kruh je treba deliti in je zato na neki način osebna izkaznica našega Boga,
ki ne samo deli kruh, ampak kruh, ki je njegovo telo, popolnoma »podari« človeku.
Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem
»MOJ DAR BOGA SLAVI ZA VSE PREVOŽENE POTI.«
Na Krištofovo nedeljo, 26. julija, Cerkev na
Slovenskem spet zaznamuje misijonska akcija
»MIVA«. Po župnijah je tako blagoslov vozil in
prostovoljna nabirka za misijonska vozila.
V akciji »MIVA« vozniki sodelujejo tako, da za vsak srečno prevoženi kilometer darujejo cent oziroma en evro za sto kilometrov. Z blagoslovom vozil
kličemo priprošnjo svetega Krištofa za blagoslov in odgovornost na cestah.
Tisti, ki se odločijo za blagoslov avtomobila ali dar, prejmejo spominsko
podobico in nalepko. Z akcijo »MIVA«
vernike vabijo k poživitvi solidarnosti s
tistimi, ki jim darovi za misijonska vozila posredno lahko rešijo življenje ali vrnejo zdravje. Vozila, ki jih uporabljajo
misijonarji, omogočajo njihov prevoz in
prevoz šoloobveznih otrok v šolo, uporabljajo pa jih tudi za prevoz gradbenega materiala za vzdrževanje ali gradnjo
cerkva, šol ali dispanzerjev. MIVA vozila zagotavljajo vsaj osnovno gibljivost
v misijonskih deželah. Tako so tudi oddaljene vasi oskrbljene z najnujnejšim
za življenje. Duhovniki, misijonarji, sestre, laični pomočniki in razvojna pomoč
pa lahko pride do več ljudi. »MIVA«
tako pomaga graditi občestvo »mladih
cerkva«.
Povzeto po: Radio Ognjišče
Gospod, ne pusti,
da bi bili objestni in lahkomiselni.
Daj, da se bomo v cestnem prometu
vedno zavedali svoje odgovornosti.
Daj, da se bomo vedno zavedali,
da imajo tudi prosti čas
in naši hobiji svoje meje,
da s svojo vožnjo
ne bomo nikogar ogrožali.
Naj nikoli ne izgubimo izpred oči
našega končnega cilja.
Amen.
Tviti papeža Frančiška
Vsako srečanje z Jezusom
nas napolni z veseljem,
s tistim globokim veseljem,
ki nam ga lahko dá samo Bog.
29. julij
MARTA
Živela je v Jezusovem času in njen dom
je bil vedno odprt za Jezusa in njegove
spremljevalce. Ker se v evangeliju Marta
pojavlja v okviru odlomka, ko Jezusa in
učence sprejme z gostoljubnostjo, jo pogosto upodabljajo kot gospodinjo s šopom
ključev za pasom ali celo s kuhalnico v roki,
včasih pa tudi s kotličkom z blagoslovljeno
vodo, s katero kroti zmaja. Sveta Marta je
zavetnica delavk, služkinj, gostilničarjev,
gospodinj, kuharic in peric. Za vse pa je
sveta vzornica prisrčne gostoljubnosti. Edina cerkev sv. Marte na slovenskih tleh stoji
v Kopru, kot cerkev nekdanjega kapucinskega samostana.
SMEH JE POL ZDRAVJA
ŠKORCI – Slikar že več dni sedi na
vrtu neke kmetije in slika. Kmetico
vpraša, če je z njegovimi slikami zadovoljna. –»O ja, zelo,« veselo odvrne preprosta ženica. – »Zakaj pa?«
hoče vedeti slikar. – »Veste, odkar
sedite tukaj, škorci več ne kradejo
naših češenj.«
Župnijska Oznanila izdajata župniji Zagorje in Trnje,
odgovarja Niko Štrancar, župnik, Zagorje 113, 6257
Pivka, Tel. 05/75-75-254 in GSM 041/377-223
www.zupnija-zagorje-trnje.org/