DDGS ali Actiprot

Glas dežele
|3
OKTOBER 2014
Ni vsak DDGS Actiprot
Pripravila Danica Kolarič, univ. dipl. inž. kmet.; svetovalka za prehrano pri GPZ
GLEDE NA VSEBNOSTI BI MORAL BITI DDGS BISTVENO
CENEJŠI OD ACTIPROTA®
B
Dan ptujskega lüka
Pripravila Mojca Florjančič
TRADICIJO TRILETNE PRIDELAVE OHRANILI VSE DO DANES
S
lovensko združenje za integrirano pridelavo
zelenjave je konec septembra na osrednji ptujski tržnici popestrilo mestno dogajanje s prireditvijo
Dan ptujskega lüka. Dogodek je bil namenjen otrokom, staršem in drugim obiskovalcem – za vsako
izmed ciljnih skupin pa
so organizatorji pripravili prilagojen program.
Namen sta osveščanje mladih o pomenu krajevno,
lokalno pridelane hrane in pa predstavitev
ptujskega lüka z geografsko označbo, njegovih
prednostih in razlikovalnih lastnostih, zaradi
katerih je tako poseben. Na Dnevu ptujskega lüka pa
so razglasili tudi zmagovalce nagradnega likovnega
natečaja »Kraljica čebul – ptujski lük«, na katerem so
sodelovale osnovne šole iz vse Slovenije.
Na dogodku so najbolj uživali najmlajši. V
dopoldanskem delu prireditve so se naučili pletenja
vencev iz ptujskega lüka, ustvarjali na otroških
delavnicah in se zabavali s cirkusantoma Bratoma
Malek. Obiskovalce so navdušili najmlajši lükarji iz
vrtca Ptuj. O polnem in bogatem okusu ptujskega
lüka pa so se prepričali ob pokušini jedi, ki jih je na
kuharski delavnici pripravljal priznani kuhar Srečko
Krajnc. Njihovo pozornost je pritegnila tudi razstava
likovnih del, ki bo na ogled še ves prihodnji teden.
Začeti je treba že pri otrocih
Z nagradnim likovnim natečajem so v združenju
želeli otroke izobraziti o pomenu geografske označbe
ptujskega lüka in jih opozoriti na prepoznavnost
te oznake, predvsem pa jih navdušiti za vsakdanjo
uporabo lüka in pokazati raznovrstnost uporabe
kraljice čebul. »Zelo pomembno je, da bodo naši
najmlajši ozaveščeni o avtohtoni slovenski zelenjavi
ter prednostih uživanja lokalno pridelane hrane,«
je dejala Miša Pušenjak, strokovnjakinja za
zelenjadarstvo KGZS Maribor in članica ocenjevalne
komisije likovnega natečaja. V združenju so mnenja,
da je treba otrokom pojasniti, zakaj moramo jesti
bolj kakovostno in krajevno pridelano zelenjavo, kot
je ptujski lük, katerega hranilne vrednosti krepijo naš
imunski sistem.
Na likovni natečaj je prispelo več kot 250 likovnih
izdelkov osnovnih šol iz vse Slovenije. »Z likovnimi
deli so otroci predstavili svoj pogled na uporabo
ptujskega lüka in njegov vpliv na naše zdravje.
Rdeča nit natečaja je bila kraljica čebul – ptujski lük,
razpisane pa so bile tudi druge tematike natečaja.
Zelo smo navdušeni nad številom prejetih del in
pripravljenostjo učiteljev za sodelovanje v skupni
nalogi osveščanja otrok,« dodaja Pušenjakova.
Izbrali so tri skupinske nagrade, ki jo prejmejo razred
8. b OŠ Frana Albrehta iz Kamnika, razred 5. c OŠ
Ljudski vrt s Ptuja in razred 8. a OŠ Marjana Nemca
iz Radeč. Te šole bodo nagrajene z naravoslovnim
dnem na Kmetiji Petrovič v Markovcih, kjer si
bodo otroci v živo ogledali spravilo ptujskega lüka,
se prepričali o njegovi kakovosti in spoznali še
druga kmečka opravila. Skupaj si bodo pripravili
malico in se preizkusili v otroških delavnicah na
temo ptujskega lüka. Nagradili pa so tudi deset
posameznih likovnih del, ki za nagrado prejmejo
zabojček ptujskega lüka. Razstava najboljših
likovnih del bo na ogled do konca prihodnjega tedna
na osrednji ptujski tržnici.
Tehnologija pridelave je tradicionalna
Ob tej priložnosti je na novinarski konferenci Branko
Majerič, pridelovalec ptujskega lüka, predstavil
njegov pridelavo in značilnost ter poudaril pomen
geografske oznake. Ta je edinstven, saj v Sloveniji
ni sorte ali hibrida, ki bi mu bil tako podoben, da
bi ju lahko zamenjali. Območje pridelovanja je
zgodovinsko pogojeno in obsega ravninski del
Ptujskega polja, ki se razteza med reko Dravo,
reko Pesnico, Ptujem in Ormožem ter obronki
Slovenskih goric, kar določa tudi geografska
označba. Lükarji so tradicijo triletne pridelave
ohranili vse do danes, tako kot nekdaj, ga tudi danes
pridelujejo na okolju in ljudem prijazen, integriran
ali ekološki način. »Pridelovalci smo spoznali, da je
v pridelavi ptujskega lüka nujno upoštevati dobre
stare prakse naših dedkov, ki so že takrat vedeli, da
zahteva posebno nego, ročno sajenje, obiranje in
pakiranje«, je povedal Branko Majerič.
Ptujski lük prepoznamo po srčasto-ploščati obliki
srednje velikosti, rdeče-rjavi barvi suholistov,
beli in vijolično-rdeči barvi mesa. »Prednost te
sorte je dolgotrajno skladiščenje, odlikujejo ga
izredna kakovost, odlične lastnosti za kulinariko in
zmerno oster, a izjemen okus,« dodaja Majerič. S
svojimi edinstvenimi lastnostmi zagotavlja visoko
kakovost. »Zaščiteni ptujski lük ne pomeni samo
ohranitev pridelave avtohtone sorte, dviga tudi tržno
pridelavo, povečuje konkurenčnost in možnost
dodatnih zaposlitev, z ohranitvijo vseh običajev,
tako pridelave kot skladiščenja in preostalih z
njim povezanih kmečkih običajev, pa pomeni tudi
možnost popestritve turistične ponudbe podeželja,«
meni Pušenjakova.
Popoldanski del dogodka sta popestrila predavanje
svetovalke za zelenjadarstvo Miše Pušenjak o
tehnologijah pridelovanja in geografski označbi
ptujskega lüka ter predavanje dr. Tilke Kren – Obran
o zgodovini pridelave in predelave ptujskega lüka.
V Slovenskem združenju za integrirano pridelavo si
želijo, da bi Dan ptujskega lüka postal tradicionalen
dogodek, ki bi ga v prihodnje z namenom osveščanja
o pomenu uporabe te poljščine z geografsko označbo
organizirali tudi v drugih mestih po vsej Sloveniji.
eljakovinske krmne komponente dodajamo molznicam, ker jih v osnovni voluminozni krmi največkrat primanjkuje. Z dodajanjem beljakovin se povečata količina mleka in
tudi delež beljakovin v mleku, zaradi česar je
dodajanje beljakovinskega dodatka za uspešnega rejca pravzaprav nujno. Za izbiro ustreznega beljakovinskega dodatka je najpomembnejše, kolikšen je delež beljakovin, ki jih izdelek
vsebuje, in tudi delež beljakovin, ki jih žival
lahko izkoristi. Zelo pomemben podatek pri
odločitvi pa je tudi ješčnost beljakovinskega
dodatka. Ob tem pa moramo biti pozorni še na
ceno, ki jo beljakovine dosegajo.
Razlike v beljakovinah
V Sloveniji so nekateri začeli prodajati različne
izdelke, tako imenovane DDGS (distillers dried
grain with solubles), ki jih rejcem predstavljajo kot Actiprot®, ki pa ga je mogoče ekskluzivno dobiti samo pri Govedorejskem poslovnem
združenju. Tako so začeli rejci vse koruzne
DDGS enačiti z Actiprotom®. Ker to dvoje ni
enako, vam bomo na kratko pojasnili razlike
med beljakovinski dodatkom Actiprot® in koruznimi izdelki DDGS.
Actiprot® je soproizvod tovarne bioetanola v
Pisschlsdorfu (Spodnja Avstrija), kjer predelujejo predvsem zrnje žit, koruzo in sirup sladkorne pese. Izdelujejo ga iz pšenice in koruze
v razmerju 50 : 50. Actiprot® ni izdelan iz gensko spremenjenih surovin in ima tudi ustrezne
certifikate. Vsebnost surovih beljakovin v Actiprotu® je minimalna, in sicer 330 gramov na
kilogram suhe snovi, od tega je najmanj 277
gramov presnovljivih beljakovin. Delež UDP
znaša 45 odstotkov, kar pomeni, da se tolikšen
delež beljakovin ne presnovi v vampu, temveč v
črevesju, kar omogoča večji izkoristek beljakovin. RNB (ruminalna bilanca dušika) je višja,
kar s pridom izkoristimo v krmnih obrokih,
ki jim primanjkuje beljakovin, pa tudi delež
surovih vlaknin je višji. Vrednost mikotoksinov
v Actiprotu® redno spremljajo. Ješčnost proizvoda je zelo dobra. Actiprot® uporablja veliko najboljših rejcev v Sloveniji in predvsem v Avstriji,
kar kaže na to, da je res kakovosten proizvod.
V Govedorejskem poslovnem združenju je za
krmni dodatek Actiprot® na voljo ustrezna deklaracija, ki je rejcem dostopna ves čas. Krmne
obroke tako zlahka izračunajo, saj imajo rejci na
razpolago vse informacije, ki jih potrebujejo in
jih zanimajo. Pri tem nam je v pomoč tudi računalniški program, ki omogoča, da izračunamo
optimalen krmni obrok, česar pa brez ustreznih
deklaracij ni mogoče.
Kaj je DDGS
Koruzni DDGS oziroma koruzni ali žitni gluten
(žitne oziroma koruzne tropine) je ostanek alkoholne destilacije, ki ga posušijo in očistijo.
Največ beljakovinskih proizvodov DDGS naredijo prav v Ameriki, kjer pridelajo največ koruze, in sicer približno 30 milijonov ton letno.
V primerjavi z Actiprotom® koruzni DDGS
vsebujejo manj surovih beljakovin, manj presnovljivih beljakovin, višji je UDP, manjša je
RNB, nižji je delež vlaknin, kar pa vemo, da ni
zaželeno pri krmnih obrokih, kjer vlaknin primanjkuje. Pri teh izdelkih, ki jih tudi prodajajo
v Sloveniji, velikokrat ni ustrezne deklaracije,
prodajajo jih brez ustreznih certifikatov, da ne
vsebujejo gensko nespremenjenih organizmov,
in izdelkov običajno ne preverjajo glede vsebnosti mikotoksinov. Glede na vse navedeno bi
morali biti ti beljakovinski dodatki cenovno
mnogo ugodnejši, vendar se njihove cene, kot
lahko ugotavljamo, ne razlikujejo veliko od Actiprota.
Rejcem tako svetujem, da se pred nakupom beljakovinskega dodatka pozanimajo, kaj dejansko kupujejo, kaj kupljeni izdelek vsebuje, ter
preverijo, če ima ustrezne certifikate in deklaracijo, da se ne bodo ušteli in kupili »mačka v žaklju«.
6.
strokovni
dnevi GPZ
GPZ s svojimi poslovnimi sodelavci in partnerji vabi, da se
udeležite 6. strokovnih dnevov GPZ, ki bodo 25. in 26. novembra 2014:
v torek, 25.11.2014, ob 10. uri,
na turistični kmetiji Mlinar v Gotovljah pri Žalcu
v sredo, 26.11.2014, ob 10. uri,
v gostilni MNGAN, v Zaborštu pri Domžalah.
PROGRAM
Vpliv molže na kakovost mleka
– Dr. Štefan Pintarič, UL Veterinarska fakulteta
Priprava kakovostne travne silaže – Dr. Jože Verbič, KIS Ljubljana
Strokovna in ekonomična prehrana rastlin z gnojili Yara
–Bruno Geržević, GPZ
Problem mikotoksinov v žitih, Vesna Perše, Jata Emona
Prodaja mleka v luči ukrajinske krize, David Prinčič, direktor GPZ
Ni vsak DDGS tudi Actiprot®!, Danica Kolarič, GPZ
Novosti v ponudbi GPZ , Anton Darovic, Bojan Jerič, GPZ
Razprava
Skupno kosilo
Prijave za udeležbo sprejemamo do petka, 21.11.2014 do 11. ure, oziroma do
zasedbe prostih mest na e-naslov: [email protected] ali po telefonu 01 721 88 41.
Prosimo vas za pravočasno prijavo, saj bomo le tako lahko zagotovili kakovostno
organizacijo srečanja.
VABLJENI