PODRAVJE četrtek, 5. marca 2015 [email protected] 23 Državno igračkanje z ognjem na gradu Prejšnji teden je bila ptujska javnost osupla, ker se je na spodnjem grajskem dvorišču Ptujskega gradu sesedel oporni zid, a mnogo bolj kot to grajski kompleks ogroža, da ne premore enega samega požarnega hidranta SLAVKO PODBREŽNIK Na Ptujskem gradu je 17. oktobra 2002 potekala gasilska vaja. Namen: preveriti, kaj se zgodi, če zagorijo objekti grajskega kompleksa. Na tako rekoč vseh področjih pri zagotavljanju protipožarne varnosti so ugotovili številne pomanjkljivosti. Tako rekoč vse, tako Andrej Brence, v. d. direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož (PMP-O), ki z gradom upravlja, so v naslednjih letih odpravili. A bistvene pomanjkljivosti niso; po vseh teh letih Ptujski grad še vedno ne premore hidranta za gašenje, ki bi ob večjem požaru omogočil neizčrpen vir gasilne vode. Zato so na vaji pred dvanajstimi leti vodo vlekli preko Sončnega parka ob Dominikanskem samostanu iz Drave. Da so po pobočju južnega grajskega griča napeljali gasilne cevi in začeli gasiti, so potrebovali okoli 30 minut. K temu lahko prištejemo še dodatnih deset minut, da se aktivira gasilska enota. Kaj ta čas pomeni za izjemne muzejske zbirke in za samo stavbo gradu, je seveda odvisno od vrste in moči požara, pravi Janez Merc, vodja oddelka za splošne zadeve na Mestni občini Ptuj (MOP) in poveljnika Štaba Civilne zaščite MOP. V vsakem primeru šteje vsaka sekunda. Zagotovo pa je lahko škoda neprecenljiva in nepopravljiva. Hidrant je nujen Primož Korošak, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj (PGD Ptuj), kot profesionalni gasilec zaposlen na Aerodromu Maribor, sicer pravi, da v primeru požara v prvi fazi gasilnih cevi ne bi vlekli iz Drave, ampak bi vodo pripeljali s svojimi cisternami. Pa še to le do portala na spodnjem grajskem dvorišču, ker je njegova odprtina premajhna, da bi lahko zapeljali skozenj. Na podobno težavo naletijo pri vhodu na turnirski prostor v primeru gašenja grajske žitnice. Da bi bil ta prehoden, bi sicer morali urediti le cestišče. Kakorkoli: do Ptujskega gradu bi se prvo vozilo pripeljalo v najboljšem primeru v sedmih minutah, dve, tri minute bi porabili še za ogled kraja. V 10. do 12. minuti bi lahko začeli gasiti. V prvem trenutku bi lahko PGD Ptuj na grad pripeljala 12.000 litrov vode v cisternah: "To nam zagotavlja kar nekaj gašenja, če upoštevamo. V primeru požara se aktivira celotno ptujsko gasilsko poveljstvo; torej devet društev. Ker Ptujski grad nima požarnega hidranta, vrednega 150.000 evrov, lahko nastane škoda, ki je ne bi bilo mogoče ovrednotiti. (Igor Napast) Kako ljubljanjski in kako ptujski grad Janez Merc: "Čas do prihoda gasilcev je nepokrit zato, ker Ptujski grad nima hidranta." (Slavko Podbrežnik) Primož Korošak: "Ob velikem požaru na Ptujskem gradu bi zgolj voda iz gasilskih cistern zagotovo ne zadostovala." (Slavko Podbrežnik) Požarni hidrant bi omogočal gašenje takoj, ker ga ni, se lahko gasi šele po dvanajstih minutah od sprožitve alarma bi požar zajel streho, bi bili s to vodo skoraj zagotovo 'prekratki'. Prav zato bi potrebovali požarni hidrant, ki zagotavlja neomejene količine vode. Težko sicer verjamem, da bi ob vsej tehniki, ki jo premoremo, grad pogorel do tal. A škoda, ki lahko nastane, ker ni na razpolago hidrantov, je zagotovo lahko neprimerno večja, kot če bi bili." "Še zlasti pa je hidratant potreben zato, ker lahko zaposleni na Ptujskem gradu pričnejo nemudoma gasiti do prihoda gasilske enote," dodaja Merc. "Ob požaru, ko so ogrožene dragocene muzejske zbirke, je vsaka sekunda še kako pomembna. Po mojem mnenju bi morali biti zaposleni na Ptujskem gradu še zlasti usposobljeni za gašenje, za zaščito in reševanje materialov, ki so posebne vrednosti." A teh posebnih veščin po besedah Brenceta zaposleni na gradu nimajo. Ministrstvo na kratko Te bi lahko pripeljale lastne količine gasilne vode." Ali bi torej ta voda zadostovala pri večjem požaru na Ptujskem gradu. Korošak pravi, da je to težko oceniti: "Če Hidrant bi torej na Ptujskem gradu nujno potrebovali; enega na zgornjem grajskem dvorišču in enega na spodnjem. Zakaj ga še ni in kdo bi ga moral zagotoviti? Glede na to, da je lastnik Med letoma 1997 in 2014 je ministrstvo za kulturo v obnovo kompleksa Ptujskega gradu vložilo 1,21 milijona evrov, veliko večino, torej več kot polovico, v obnovo Grajske konjušnice. V letih od 2004 do 2006 je potekala statična obnova konjušnice v vrednosti 554.992 evrov. Dela, s katerimi je bil del konjušnice dokončan, so se nadaljevala leta 2010, vrednost teh je bila 170.000 evrov. Lastnik Ljubljanskega gradu je sicer Mestna občina Ljubljana (MOL). Kljub temu nas je zanimalo, koliko je država v zadnjih desetih letih vložila vanj. Kot so nam pojasnili, je za redna in investicijska vzdrževalna zadolžen lastnik, torej MOL. Se pa prav v tem času na Ljubljanskem gradu zaključuje investicija Ljubljanski grad - muzej in prezentacija lutk, sofinancirana iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ocenjena vrednost projekta je 2,928.000 evrov, od tega so sredstva EU v višini 1,527.075 evrov, sredstva MOL 1,131.441 evrov, ministrstvo za kulturo je prispevalo 269.482 evrov. država oziroma ministrstvo za kulturo, bi moralo zanj poskrbeti ministrstvo. Ko smo jih v pisnem vprašanju soočili s tem, smo dobili odgovor: "Za to je dolžan poskrbeti upravljavec." To drži, pravi Aleš Arih, nekdanji direktor PMP-O, vendar mora ministrstvo zanj zagotoviti sredstva: "O tem je bil že tako rekoč sklenjen dogovor med MOP in ministrstvom v času obnove grajske konjušnice; MOP bi financirala izgradnjo kanalizacije, država postavitev hidranta. A se je ministrstvo ves čas izgovarjalo, da ni denarja. Da je hidrant zelo nujen in da lahko nastane zaradi tega, ker ga Ptujski grad ne premore, ob požaru ogromna, nepopravljiva škoda, sem vsa leta neštetokrat opozarjal vse kulturne ministre. A je vedno ostalo le pri obljubah." Ministrica pa zgrožena Arih še pravi, da država zelo slabo, v primerjavi z drugimi kulturnimi spomeniki celo diskriminatorsko ravna z vzdrževanjem Ptujskega gradu. Pa čeprav sodi po svojem kulturnoumetnostnem pomenu v sam vrh slovenske kulturne dediščine. Tako je bil muzej pod njegovim vodenjem v veliki meri pri vzdrževanju Ptujskega gradu odvisen od lastnih sredstev, tudi ko je pred dvema letoma na južnem traktu začelo zamakati in so padle štukature stropa v eni izmed grajskih soban. Streho so morali popraviti na lastne stroške, saj iz države denarja enostavno niso dobili. Arihove izjave, da na ministrstvu zelo dobro vedo, v kakšni nevarnosti je zaradi ognjenih zubljev Ptujski grad, potrjuje Andrej Brence. Projekt za izdelavo hidranta, ki bi stal okoli 150.000 evrov, so izdelali že leta 2008. Projekt ima torej ministrstvo na mizi že nekaj let, pa nič. Štefan Čelan, prejšnji župan MOP, torej pri prepričevanju kulturnih ministrov ni bil uspešen. Ali bo imel kaj več sreče Miran Senčar, njegov naslednik? Takoj po volitvah je odšel na pogovor s kulturno ministrico Julijano Bizjak Mlakar in odprl problem protipožarne varnosti na Ptujskem gradu: "Ministrica je bila zgrožena. Zatrdila mi je, da bo postorila vse, da se bo to čim prej uredilo." Ali bo res, se bo kar hitro izkazalo. Kurent Aleša Štegra Drevi ob 19. uri bodo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj predstavili novo knjigo pesnika, esejista, prevajalca in urednika Aleša Štegra. Kurent je sodobna mladinska povest, ki bralcu približa podobo mitološkega bitja in je izrazito modernizirana z ekološkimi vprašanji in vprašanji posameznika v svetu. Ob avtorju bosta sogovornici knjižničarke Liljane Klemenčič urednica Irena Matko Lukan in ilustratorka Tina Dobrajc. Slednja bo razstavila bogate ilustracije Kurenta. (slp) Nov dan. Nova ugodnost. Cenejše vstopnice za naroènike Naroèniki Veèera lahko vstopnice za koncert ugodneje kupite do razprodaje predprodajnih kolièin vsak delovnik med 8. in 16. uro v prizidku Veèera, Ulica slovenske osamosvojitve 2, Maribor. Za naroènike 15,00 € 12,00 € KJE NAS NAJDETE Dopisništvo Ptuj, Osojnikova 9, 2250 Ptuj telefon: 749 21 74 faks: 749 21 76. Darja Lukman Žunec [email protected], Slavica Pičerko Peklar [email protected] Slavko Podbrežnik [email protected]