Naši izviri Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju Številka 74 / Letnik XV / januar 2015 FOTOKRONIKA Božiček na Flančiču Božično-novoletni koncert v kulturnem domu Silvestrska vožna 2014 z jet sky Foto: D. J. ŽUPANOV UVODNIK Č e pravijo za politiko, da je umetnost možnega, so pogajanja za karkoli, bitka brez zmagovalca. Če je zmagovalec, ni pogajanj, sta samo zmagovalec in poraženec. Zato pravijo, da so dobra pogajanja tista, kjer sta obe strani nezadovoljni. Sam mislim nekoliko drugače. Če pogajalci niso prevaranti, so po pogajanjih vsi tako zadovoljni kot žalostni. Nekaj so izgubili, nekaj pridobili. Pred kratkim smo občine končale pogajanja z vlado o tako imenovani povprečnini, ki ni nič drugega, kot denar za plačilo vsega, kar občine po črki zakona morajo izvajati za ljudi, občane. To je vse od otroškega varstva do pomoči na domu, plačila zdravstvenega zavarovanja za brezposelne, gasilske službe, do pogrebov za tiste, ki nimajo nikogar. Vmes je široka paleta vsega, kar občine počnejo, kar je nuja in zakonska obveznost. Sredstva bi po naši zakonodaji morala biti zagotovljena predvsem iz dohodnine, ki jo vsi zaposleni plačujemo. Ta trenutek bi povprečnina, izračunana po zapletenih formulah, glede na zakonodajo morala biti 662 evrov po glavi občana. Zato ji pogosto rečemo kar glavarina. V lanskem letu je bila le 536 evrov, v letošnja pogajanja pa je vlada startala z višino 494 evrov po glavi. Kako so določili to številko? S skrbnimi preračunavanji, koliko stanejo vse omenjene storitve? Ne, veliko preprosteje. Rekli so, da vlada potrebuje sto milijonov, to odšteli od lani plačane povprečnine, delili nazaj in dobili število 494. In rekli, da je to njihovo izhodišče. In smo se pogajali, pogajali, prepričevali in na koncu dogovorili. Povprečnina za leto 2015 bo 525 evrov. Manj, kot smo imeli lani, a stroški niso nič manjši. Smo se pa dogovorili, da bodo ministrstva poiskala rezerve, znižala stroške občinam in tako vsem prihranila nekaj denarja. In zakaj smo se borili za višjo povprečnino? Zato, da bi ohranili možnost, da bi lahko vse, kar je bilo občanom zagotovljeno doslej, omogočili tudi v prihodnje. In po vsaj enaki ceni kot doslej. bojujemo. Ne za priboljške, temveč za osnovne potrebe. In za takšne cene storitev, kot jih imamo. Takšne, ki jih realno vedno nižje plače in pokojnine, vedno manjši družinski proračuni še lahko pokrijejo. Narobe je, da se v isti državi, gre za iste ljudi, enkrat državljane, drugič občane, bojujemo kot na nogometni tekmi. Mi »občinarji« zagovarjamo pravice in potrebe občanov, druga stran velikokrat obljube, ki da so jih dali Bruslju. Kot da bi tam boljše vedeli, kaj naši ljudje potrebujejo ter kako priti do tega. V brk se je tem posmehnila Grčija, ki so jo takšni »premišljeni ukrepi« pripeljali na beraško palico, naposled pa na oblast pripeljali takšne, ki so rekli, da imajo takih ukrepov zadosti. Podobno se pripravlja v Španiji. Morda bo narod vendarle povedal, kako hoče živeti in da si ne da ukazovati od mednarodnega kapitala, ki jih izčrpava in zasužnjuje. Ne bo lahko. Nikjer. Tudi v Sloveniji ne. Predvsem tukaj ne. Preveč so podredljivi, ubogljivi. Slaba politika je tista, ki misli, da se vse da narediti s prelaganjem stroškov na pleča ljudi. Tisti, ki mislijo, da je zgolj politika zategovanja pasu tista, ki prinaša rezultate. Takšna politika prinaša v glavnem nove brezposelne, zapiranje tovarn in pravzaprav polnjenje žepov že tako ali tako nesramno bogatega dela svetovnega, evropskega in seveda slovenskega prebivalstva. In teh je zdaj še samo en odstotek. Vsi brezposelni, revni trkajo najprej na vrata občinskih uradov. In to upravičeno. Tam je prva pomoč in velikokrat edina. Zato pa občinski proračuni potrebujejo denar. Da pokrijejo te potrebe. Boj za višjo povprečnino je boj za ohranjanje vsaj takšnega standarda, kot ga imamo sedaj. Zato se Naš proračun je naravnan na 525 evrov po glavi. Ne bo enostavno pokriti vse potrebe z manj denarja kot lani. Posebej ob naših izjemno visokih investicijah. In želji, ki je vgrajena v proračun, da bomo ostali ena najbolj socialnih občin, da bomo tudi za društvene dejavnosti ohranili dosedanjo raven porabe, da bomo ohranili najnižjo ceno pomoči na domu, veliko število štipendij, že sedem let nespremenjeno ceno otroškega varstva. In da ne bomo pozabili tistih, ki se veselijo paketov Rdečega križa. Leo Kremžar, župan OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU, OBČINSKA UPRAVA, Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju Tel.: (02) 629 68 20, TRR 01369 - 0100009566, DAVČ. 60592869, e-pošta: [email protected] internet: www.miklavz.si NAŠI IZVIRI, GLASILO OBČINE MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU, javno glasilo • Izdajatelj: OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU, Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju • Glavni in odgovorni urednik in lektor: IVAN ŽIGART • Uredniški odbor: VILI VUK in IVAN ŽIGART • Naslov uredništva: Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju • Tel.: (02) 629 68 20, Faks: (02) 629 68 28 • E-pošta: [email protected] • Internet: www.miklavz.si • Grafična podoba, oblikovanje in tisk: Agencija NOVELUS d.o.o., Ul. heroja Nandeta 37, 2000 Maribor • Naslovnica: Zimski pejsaž Z. M. • Naklada: Glasilo je tiskano v 2000 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno Javno glasilo občine Miklavž na Dravskem polju NAŠI IZVIRI je vpisano v evidenco javnih glasil, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno št. 25. Za glasilo se plačuje 9,5% DDV. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, razvidna naj bosta kraj in datum pisanja. Prispevke opremite z naslovom, navedite avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu ljudi – zavoda, društva, politične stranke in podobno, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če le imate možnost, oddajte tudi zapis na cd-ju. Besedilo naj bo v wordovem dokumentu, fotografije pa visokoresolucijskem in v .jpg zapisu. Skupaj z besedilom nam posredujte še naslednje podatke: svoje ime in priimek, točen naslov, št. transakcijskega računa in davčno številko. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Nenaročenih fotografij ne vračamo. Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 03 OBČINA INVESTICIJE v letu 2014 RESTAVRATORSKA DELA NA DESNEM STRANSKEM OZ. VIDOVEM OLTARJU V ŽUPNIJSKI CERKVI SV. MIKLAVŽA začetek: 2014 zaključek: 2014 vrednost: 6.000 EUR UREDITEV IN PLESKANJE KLETI V KULTURNEM DOMU začetek: 2014 zaključek: 2014 vrednost: 150 EUR UREDITEV STROPA IN OGRAJE V KULTURNEM DOMU začetek: 2014 zaključek: 2014 vrednost: 510 EUR INTERAKTIVNA TABLA (OŠ MIKLAVŽ) začetek: 2014 zaključek: 2014 vrednost: 1.800 EUR OPREMA ZA NOVO UČILNICO (OŠ MIKLAVŽ - 5. razred) začetek: 2014 zaključek: 2014 vrednost: 3.200 EUR 04 Naši izviri PODALJŠANJE VODOVODNIH CEVOVODOV V SONČNI IN EKARTOVI ULICI začetek gradnje: december 2014 zaključek gradnje: december 2014 vrednost: 15.549,55 EUR Izvedena je bila povezava med vodovodnim cevovodom v Ekartovi ulici in Sončni ulici. Dolžina zgrajene povezave je 130 m in omogoča kroženje vode po sistemu, zaradi česar se zmanjša količina zraka ter usedanje peska na teh odsekih cevovoda. PREKUCNA PONEV ZA KUHINJO V VRTCU CICIBAN začetek: 2014 zaključek: 2014 vrednost: 4.020 EUR POPRAVILO VARNOSTNE RAZSVETLJAVE V ŠPORTNI DVORANI začetek: 2014 zaključek: 2014 vrednost: 4.610 EUR MENJAVA OLJNEGA GORILCA V ZDRAVSTVENEM DOMU začetek: 2014 zaključek: 2014 vrednost: 2. 070 EUR NAKUP VIDEO KAMERE ZA TVM začetek: 2014 zaključek: 2014 vrednost: 7.350 EUR NAKUP SLUŽBENEGA TOVORNEGA VOZILA začetek: 2014 vrednost: 20.818,28 EUR NADSTREŠEK ZA AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE OB PTUJSKI CESTI začetek: avgust 2014 zaključek: avgust 2014 vrednost: 5.296,81 EUR UREDITEV JAVNE RAZSVETLJAVE NAD KANALOM začetek: september 2014 zaključek: oktober 2014 vrednost: 7.948,30 EUR Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 05 OBČINA KANALIZACIJA IN REKONSTRUKCIJA VODOVODA V DRAVSKEM DVORU – 1. FAZA začetek gradnje: oktober 2013 zaključek gradnje: avgust 2014 vrednost: 1.101.097,07 EUR (operacijo je delno financirala Evropska unija-Evropski sklad za regionalni razvoj v znesku 307.154,00 EUR). V okviru gradnje kanalizacije in rekonstrukcije vodovoda v Dravskem Dvoru – v 1. fazi je bilo zgrajeno črpališče v Dravskem Dvoru, 0,8 km gravitacijske kanalizacije in 3 km tlačnih vodov. Sočasno z gradnjo kanalizacije je bila izvedena rekonstrukcija vodovoda v dolžini 0,58 km. Gravitacijski kanali bodo zbirali fekalne in meteorne vode s cestišč ter jih dovajali v črpališče. Iz črpališča se bodo odpadne vode nato preko tlačnega voda odvajale proti Dobrovcam, kjer se tlačni vod naveže na kanal, ki je v fazi izgradnje v sklopu investicije »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor; Občina Miklavž na Dravskem polju.« UREDITEV KIDRIČEVE CESTE V DOBROVCAH začetek: november 2014 zaključek: predvideno maj 2015 vrednost: 9.665,41 EUR Investicija se izvaja v sklopu gradnje kanalizacije v Skokah in Dobrovcah. Investicijo v celoti financira Občina Miklavž na Dravskem polju. V sklopu ureditve ceste se bodo izvedli pločniki, odvodnjavanje ceste, javna razsvetljava, prehodi za pešce. REKONSTRUKCIJA ULICE KIRBIŠEVIH Z IZGRADNJO PLOČNIKOV IN REKONSTRUKCIJO VODOVODA začetek: oktober 2013 zaključek: maj 2014 vrednost: 280.627 EUR (sofinanciranje iz proračuna RS v višini 97.930) Rekonstrukcija vozišča širine 5,5 m v dolžini 420 m, izgradnja obojestranskih pločnikov širine 1,25 m v dolžini 380 m, rekonstrukcija vodovoda v dolžini 456m (LŽ duktil) ter izvedba vodovodnih in kanalizacijskih priključkov v javni cesti. Prav tako so upravljavci vodov sočasno izvedli obnovo elektro-in telekomunikacijskih vodov. Dokončana je bila tudi izvedba ukrepov za umirjanje prometa in talna prometna signalizacija. 06 Naši izviri ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE NA OBMOČJU MARIBORA-ŠIRŠE PRISPEVNO OBMOČJE CČN MARIBOR; OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU (Kanalizacija Skoke Dobrovce) začetek gradnje: marec 2014 zaključek gradnje: predvidoma poleti 2015 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. pogodbena vrednost: 5.438.759 EUR brez DDV (od tega 3.579.123 EUR prispevek EU, 631.610 EUR prispevek RS in 1.228.026 EUR občina) Izvedeno bo 15,2 km kanalizacijskega omrežja (tlačni in gravitacijski kanali), zadrževalnik z razbremenilnikom in dvema črpališčema v Dobrovcah in 3 manjša črpališča (Skoke in Dobrovce). Iz faksa takoj praksa Želite povečati konkurenčnost svojega podjetja z usposobljeno delovno silo? Omogočite mladi brezposelni osebi z zaključeno terciarno izobrazbo, ki še nikoli ni bila zaposlena in je stara do vključno 29 let ter prijavljena v evidenci brezposelnih oseb, pridobitev prvih delovnih izkušenj z izpopolnjevanjem oziroma pripravništvo. Zaposlite jo za najmanj eno leto na delovno mesto, primerno njeni ravni izobrazbe, ter ji pomagajte širiti in poglobiti obstoječa znanja, spretnosti in kompetence, pridobljene v času formalnega izobraževanja. Program Iz faksa v prakso vam ob izpolnjevanju pogojev javnega povabila omogoča za zaposlitev pridobitev subvencije v višini 6.000 EUR. Javno povabilo je odprto do 30.6.2015 oziroma do porabe razpoložljivih sredstev. Več o javnem povabilu Iz faksa takoj praksa ter pogojih za oddajo ponudbe preberite na spletni povezavi www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/iz_faksa_takoj_praksa oziroma se oglasite osebno v Pisarni za delodajalce urada za delo Maribor, na naslovu Gregorčičeva 39, Maribor. Renata Petek Javno povabilo Delovni preizkus za mlade za leto 2015 Ste pravna ali fizična oseba, vpisana v Poslovni register RS, ki namerava zaposliti mlado brezposelno osebo, staro do vključno 29 oziroma pred dopolnjenim 30. letom starosti? Program Delovni preizkus za mlade vam omogoča, da mlado brezposelno osebo pred zaposlitvijo preizkusite in spoznate na konkretnem delovnem mestu. Udeleženi osebi morate v času preizkusa zagotoviti mentorja, program pa lahko traja od najmanj 100 ur do največ en mesec. Delodajalcu se za izvedbo delovnega preizkusa priznajo ocenjeni stroški na udeleženca v višini 201,00 EUR, ki zajemajo strošek mentorja, zdravniškega pregleda in nezgodnega zavarovanja. Javnim, državnim in nepridobitnim institucijam se kot opravičen strošek povrne strošek zdravniškega pregleda v dejanski višini. Vlogo oddate na območni službi zavo- da, ki je pristojna glede na vaš sedež. Vabimo vas, da več o javnem povabilu Delovni preizkus za mlade 2015 preberete na spletni povezavi www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/ razpisi?aid=1026 oziroma se oglasite osebno v Pisarni za delodajalce urada za delo Maribor, na naslovu Gregorčičeva 39, Maribor. Renata Petek Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 07 Projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor« V Občini Miklavž na Dravskem polju izvedba projekta poteka tudi pozimi Z gradbenimi deli na projektu Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor smo v naši občini pričeli v začetku leta 2014 in prepričani smo, da ste o stanju projekta vsaj delno informirani vsi občani Občine Miklavž na Dravskem polju. Trenutno tečejo dela na našem delu projekta v Skokah in Dobrovcah nemoteno in če ne bo prišlo do večjih nepredvidenih zapletov, ga bomo končali do poletja 2015. V okviru projekta, v katerem sicer sodelujejo tudi Mestna občina Maribor, Občina Duplek in Občina Hoče-Slivnica, bo v naši občini v naseljih Skoke in Dobrovce izgrajeno celotno primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje mešanega tipa z gravitacijskimi in tlačnimi cevovodi ter črpališči, ki skupaj tvorijo en celovit kanalizacijski sistem. Naselje Miklavž na Dravskem polju je bilo s kanalizacijskim omrežjem v celoti pokrito že pred začetkom izvajanja omenjenega projekta. V naselju Dravski Dvor je izvedena že približno polovica kanalizacijskega omrežja, preostanek pa je predviden za izvedbo v letu 2016. Takrat bo Občina Miklavž na Dravskem polju s kanalizacijskim omrežjem pokrita v celoti. Ko bo projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor zaključen, bo vso kanalizacijsko omrežje v naši občini priključeno na Centralno čistilno napravo Maribor, tako kot je bilo načrtovano pri njeni izgradnji. Projekt v veliki meri financirata Kohezijski sklad Evropske unije in Republika Slovenija, pomemben del sredstev pa morajo zagotoviti tudi občine same. Doslej smo v okviru izvedbe tega projekta zgradili že 12,7 km od skupnih 15,2 kilometra kanalizacije. Tudi preostali kanali, eno veliko in tri manjša črpališča, morajo biti dokončani pravočasno, torej do poletja 2015. Sočasno se ob gradnji kanalizacije izvajajo še obsežna dodatna dela za celovito ureditev naselij, ki jih v celoti financira občina z lastnimi sredstvi. Tako se bo uredilo še krožišče v centru Skok, javna razsvetljava v Dobrovcah ter zgradili pločniki in obnovil vodovod na Kidričevi cesti znotraj naselja. Ob tej priložnosti bi se radi ponovno iskreno zahvalili vsem občanom Občine Miklavž na Dravskem polju, predvsem pa občanom iz Skok in Dobrovc, za vašo strpnost, razumevanje in sodelovanje, hkrati pa se želimo opravičiti za vse morebitne nevšečnosti. Zavedamo se, da izvedba tovrstnih projektov zaradi neposrednih vplivov na okolico, kot so prah, blato, hrup, zapore cest ter druge spremljajoče aktivnosti ob gradnji negativno vplivajo na kakovost vsakdanjega življenja, vendar se tem začasnim negativnim učinkom žal ne moremo izogniti, trudimo pa se, da vse negativne vplive zmanjšamo, kolikor je v naši moči. 08 Naši izviri Asfaltiranje ceste po gradnji kanalizacije Črpališče v Dobrovcah med gradnjo Gradnja kanala v Mejni ulici Gradnja kanalizacije Asfaltirana ulica V kote Naročnik oglasa: Frontal, d. o. o., Cvetkova 2, 9000 Murska Sobota Dogajanje na projektu lahko sicer spremljate tudi preko spletnega mesta projekta www.kanalizacija-obmocjemb.si Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja – področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod« Operacijo delno financira Republika Slovenija Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 09 OBČINA ZADNJA OBČINSKA SEJA v letu 2014 V zadnjih dneh leta 2014, ko je bilo vonj po praznikih čutiti na vsakem koraku, so se dela še poslednjič lotili občinski svetniki in svetnice, ki so na tej redno sklicani občinski seji dne 23. decembra zapisali drugo zaporedno številko. S ami udeležbi tudi čas praznikov ni nasprotoval, saj je svojo prisotnost opravičil le eden izmed s strani ljudstva izvoljenih občinskih funkcionarjev. Po županovem uvodu in potrditvi dnevnega reda ter zapisnika pretekle seje so sledile pobude in vprašanja. Kot prva se je za govorniškim pultom priglasila Dragica Centrih, ki je izpostavila pomen in potrebo po domači knjižnici, ki bi bila dostopna prav vsem generacijam. Župan je na to temo ponovil že pred časom povedano, in sicer, da so stekli pogovori za umestitev knjižnice v prostore nekdanje trgovine Klasek v Miklavžu. Dodal je še, da ideja kakor tudi želja in možnosti so, nedosegljiva pa je v tem trenutku le finančna konstrukcija. Na to temo se je oglasil še Iztok Peterin, ki je izpostavil strategijo tujine, kjer se stremi k temu, da se poleg kontinuitete branja predvsem mlade navaja na en knjižni prostor, katerega bodo obiskovali tudi v kasnejših obdobjih življenja. Kar narekuje, da je na določenem območju samo ena knjižnica. Torej 10 Naši izviri knjižnica, ki je namenjena potrebam šole in širše skupnosti v kraju Miklavž. Seveda ob tem zatrjuje, da v podružnični šoli knjižnica mora delovati. Edvard Škrabl je spomnil na pričete postopke za poimenovanje in preimenovanje ulic v občini, ki jih je po njegovem mnenju potrebno zaključiti, in sicer za tista območja, kjer je interes oziroma ni nasprotovanj občanov. Petra Gorjup je predlagala, da se pristopi k spremembi Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v občini Miklavž, predvsem v točki z navedbo pogojev najema, saj je namreč zaenkrat v Dravskem Dvoru s strani občanov mogoč najem samo manjše dvorane, večje pa ne. Ker se je na to temo izrekel že tudi domači krajevni svet, svetnica predlaga spremembo prej navedenega pravilnika oziroma omogočiti možnost najema tudi večje dvorane, kar je torej potrebno uvrstiti v obravnavo ene od prihodnjih občinskih sej. Svetnik Damijan Simič je pozval župana, da v nekaj besedah strne pravila obnašanja in priglašanja k besedi; predvsem za tiste, ki so to pot prvič v članstvu občinskega sveta. Seveda je župan to tudi storil in predstavil tako možnosti podajanja pobud in vprašanj ter priglašanja k besedi in repliciranja predhodnikov pri preostalih razpravah. Ena izmed točk dnevnega reda se je nanašala na financiranje političnih strank v občini Miklavž. Občinski svet je v tej točki brez posebne razprave potrdil, da v višini 0,55 evra na dobljen glas na preteklih lokalnih volitvah, kar je enako, kot je veljalo doslej, prejme politična stranka sredstev iz občinskega proračuna. 26. člen Zakona o političnih strankah namreč določa, da stranka, ki je kandidirala kandidatke oziroma kandidate na zadnjih volitvah za občinski svet, dobi sredstva iz proračuna lokalne skupnosti sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah. Liste kandidatov, ki niso registrirane kot politične stranke, do teh sredstev niso upravičene. Volja občinskega sveta je tudi bila, da se določi nova vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki se bo tako nanašala na izračun za letošnje leto in se poviša za 1,1 %, kar pa temelji na podlagi podatka o ocenjeni inflaciji za leto 2015 iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj. Kot primer naj povemo, da bo za 180 m2 stanovanjske hiše potrebno plačati 1,50 evra več, kot je to bilo doslej. Vrednost točke za obračun nadomestila tako od 1. 1. 2015 znaša 0,000427 evra. NUSZ je sicer temeljni lastni davčni prihodek občinskega proračuna za financiranje investicij. Delež teh prihodkov v proračunu za leto 2015 znaša 4,4 %, nominalni znesek je 400.000,00 evrov. Sprejeto povišanje na tej občinski seji pa ima vsekakor pozitiven učinek za proračun občine, in sicer povečanje razpoložljivih sredstev za investicije v ocenjeni višini 4.000,00 evrov. V razpravi te točke dnevnega reda pa so izpostavili, da je potrebno roke plačil določiti prej kot v jeseni, ko se gospodinjstva srečujejo še s šolskimi dajatvami, stroški kurjave, morebitnimi poračuni in je takratna obveznost za NUSZ zagotovo neprimerna. Na tej seji so tudi ukinili status javnega dobra za skorajšnjih 400 m2 v Dravskem Dvoru. Predmetna parcela se nahaja ob Kidričevi cesti in ima status javnega dobra, vendar ni bila kategorizirana kot občinska cesta, saj je dejansko zasebni dovoz do stanovanjskega objekta. Navedena parcela pa se na podlagi dogovora s KS Dravski Dvor predvideva za menjavo za zemljišča istega lastnika v enaki površini ob Kidričevi cesti, ki jih občina potrebuje za ureditev pločnika in so predmet letnega načrta nakupov. Po realizaciji prej navedenega izvzema iz javnega dobra bo parcela vključena v letni načrt prodaje nepremičnega premoženja za leto 2015, nakar bo takoj po sprejemu letnega načrta izvedena menjava zemljišč. Map PRORAČUN za leto 2015 v fazi sprejemanja Prvi popraznični dnevi so bili za občinske svetnike že s polnim zamahom delovno obarvani. Kot je že bilo pričakovano, so se takoj po prazničnih dneh pričele obravnave predloga proračuna za leto 2015 po vseh odborih in komisijah kakor tudi koordinaciji; v petek, 9. januarja, pa je že potekala 3. občinska seja. U vod je tokrat predstavljala točka pobud in vprašanj, ki jo je pričel svetnik iz Dobrovc Damijan Simič, ki je predlagal, da se preveri možnost vzpostavitve avtobusne linije Skoke-Dobrovce-Maribor ob sobotah, nedeljah in praznikih, kar je že bilo utečeno v preteklosti, predvsem zaradi možnosti obiskov v bolnišnici. Predlagano bodo preverili pri javnem avtobusnem prevozniku Marpromu. Nadalje isti svetnik želi, da se na spletni strani občine ažurneje objavljajo zapisniki občinskih sej. Obenem je še predlagal, da se prav tako na spletni strani občine objavljajo še zapisniki krajevnih svetov, kar bi tako občane obveščalo tudi o njihovih obravnavah in odločitvah ter predlogih. Podani pobudi je župan akceptiral. Svetnica iz Dravskega Dvora Petra Gorjup je predhodnika dopolnila in predlagala, da se avtobusna povezava omogoči tudi za kraj Dravski Dvor. Edvard Škrabl se je ustavil pri že izgrajeni kanalizaciji na Cesti v Hotinje in Novi ulici v Dravskem Dvoru, kjer se zastavlja vprašanje, ali se bodo navedeni stanovalci na kanalizacijsko omrežje priključili skupaj s krajem Dobrovce in Skoke ali pa bodo počakali na izgradnjo kanalizacije v preostalih ulicah Dravskega Dvora. Župan je ob tem zatrdil, da sta navedeni ulici z izgrajeno kanalizacijo že povezani z omrežjem v Dobrovcah in ko se bodo Dobrovce in Skoke priključile na čistilno napravo, se bosta istočasno priključili še ti dve ulici Dravskega Dvora. Istega svetnika je še zanimalo, ali ima projekt mariborske in okoliških občin izgradnje prizidka za fizikalno in rehabilitacijsko medicino na dvorišču centralne lokacije ZD dr.Adolfa Drolca Maribor zagotovljeno finančno konstrukcijo. Miklavška občina bo zagotovila svoj delež pri projektu, dvom se poraja predvsem pri deležu mariborske občine, kar pa se bo po županovih besedah vsekakor preverilo. Iztok Peterin je izpostavil zasedanje Komisije za štipendije v Občini Miklavž, ki se je sestala 22. decembra 2014 in ugotovila, da sedaj veljavni Pravilnik o štipendiranju v občini Miklavž, ki je osnova za podelitev štipendij dijakom in študentom, vsebuje veliko nelogičnosti in zato navedeni svetnik predlaga, da se čim prej pripravi njegova sprememba. Egon Repnik se je ustavil pri popustih za smučarske vozovnice na Pohorju, ki jih vsem občanom omogočajo občine Maribor, Starše in Ruše; zato se mu zastavlja vprašanje, zakaj so samo ti občani deležni tega privilegija. Iz županovega odgovora je bilo mogoče povzeti, da razliko v ceni poravnavajo posamezne občine, kar morebiti nakazuje način reševanja mariborskega vsesplošnega problema. Strategija naše občine je ob tem, da smo korektni do vseh in tako ne privilegiramo zgolj nekatero aktivnost. Vsekakor pa naša občina sofinancira dejavnost osnovnošolcev oziroma Otroško športno zimo (smučanje, plavanje, drsanje), do česar so upravičeni prav vsi osnovnošolci, je še dodal župan. Poglavitna točka tega sklica je bila vsekakor prva obravnava Proračuna občine Miklavž za leto 2015 in njemu pripadajočih Načrtov razvojnih programov v letih 2015-2018. Priprava tega osrednjega dokumenta je že intenzivno potekala v preteklih dveh mesecih. Svoje predloge so tako podali krajevni sveti, o pripravljenem osnutku so temeljite obravnave opravili odbori in komisije kakor tudi njihova koordinacija. Uvod v razpravo na občinski seji sta podala župan Leo Kremžar in višja svetovalka za finance in gospodarstvo Tatjana Kramarič Petek. Prvo tokratno branje tako predvideva prihodke v višini 7.363.086,00 evrov in odhodke v višini 9.066.321,00 evrov. Predviden proračunski primanjkljaj se bo v največji meri poravnal s prenesenimi sredstvi iz leta 2014 ter zadolžitvijo občine v letošnjem letu v višini 460.000,00 evrov z odplačilno dobo 5 let za namen investicij. Ta zadolžitev se nanaša na projekt izgradnje kanalizacije v Dobrovcah in Skokah oziroma investicij, ki jih je potrebno peljati vzporedno z izgradnjo, kot je javna razsvetljava, izgradnja pločnikov... Načrti razvojnih Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 11 OBČINA programov (NRP) kot sestavni del proračuna prikazujejo investicijsko naravnanost občine v tekočem in v dolgoročnem obdobju. Najpomembnejši projekti znotraj NRP so izgradnja kanalizacije v Dobrovcah in Skokah, izgradnja pločnika od Miklavža do Dravskega Dvora, gradnja kanalizacije v Bregantovi ulici, ureditev prostorov NK Dobrovce, ureditev Kidričeve ceste v Dobrovcah (pločniki, pešpoti, odvodnjavanje...), obnova javne razsvetljave v Dobrovcah, ureditev krožišča v Skokah pri domu krajanov, obnova vodovoda v Skokah in Dobrovcah. Ker je bilo tokratno branje prvo in je do druge obravnave še mogoča kakšna sprememba, če bodo svetniki podali amandmaje in predvsem, ker je še vedno velika neznanka višina povprečnine, se lahko pričakujejo popravki. S potrditvijo občinskega sveta smo dobili letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine Miklavž za leto 2015, ki tako predvideva: - odkup zemljišča v obsegu, potrebnem za razširitev ceste Ekartova ulica v naselju Miklavž - odkup zemljišč za rekonstrukcijo ceste, gradnjo pločnika in kolesarske steze od naselja Miklavž do naselja Dravski Dvor - odkup zemljišč za ureditev Uskoške ulice izven naselja do Rogoze - odkup zemljišč za razširitev bankine ob ulici Nad izviri - odkup zemljišč za razširitev Mejne ulice v Dobrovcah - prodaja zemljišča ob Jerebovi ulici v Skokah, kjer je trenutno urejeno otroško igrišče - prodaja zemljišča ob Ruprovi ulici v naselju Miklavž 12 Naši izviri - prodaja zemljišča med Ptujsko cesto in Ulico Kirbiševih v Miklavžu - menjava občinskega zemljišča, ki je v naravi dovozna pot do objekta vaščana Dravskega Dvora, za njegove parcele v enaki površini ob Kidričevi cesti, prav tako v Dravskem Dvoru. S sklepom občinskega sveta se je ustanovilo javno dobro na parcelah, ki v naravi že predstavljajo ceste. Z neodplačnim prenosom se je tako javno dobro ustanovilo v delu Ulice talcev v Dobrovcah, v križišču Ulice talcev in Kidričeve ceste prav tako v naselju Dobrovce ter v delu Mejne ulice v Skokah. Na podlagi Sporazuma o razdelitvi Mestne občine Maribor se je na naknadno na Občino Miklavž prenesla parcela, ki je v naravi cesta oziroma del Ulice 9.maja v Miklavžu. Javno dobro pa se je ustanovilo še za del Ulice Kirbiševih v kraju Miklavž, kar je bilo lansko leto odkupljeno za razširitev Ulice Kirbiševih. Zima pomeni veselje otrokom in zasnežene ceste Letošnja zima je bila dolgo naklonjena vsem, ki so opravljali gradbena dela, da so jih lahko v veliki meri dokončali. Sneg so že nestrpno pričakovali otroci in nekoliko manj vozniki in pešci. Ob koncu leta 2014 pa je zima vseeno pokazala svojo moč s snežnimi padavinami in zelo V tako imenovanih županovih nizkimi temperaturami takoj informacijah pa je Leo Kremžar po sneženju. občinski svet seznanil z njegovo odločitvijo za imenovanje podžupana, kar je bila v zadnjem času kar pogosta tema različnih debat. Na mesto podžupana je, kot je njegova pristojnost, imenoval Egona Repnika iz vrst Liste za skupno občino Miklavž. Ta je neprofesionalno funkcijo podžupana že nastopil 15. januarja. Istočasno pa se bo z imenovanjem podžupana delno spremenil sestav delovnih teles občine, kar pa bo natančneje znano na prihodnjih občinskih druženjih. Map V si, ki se v Občini Miklavž na Dravskem polju trudimo s preprečevanjem poledice in odstranjevanjem snega, se trudimo z vsem svojim znanjem in opremo. Zavedamo se, da nas pri tem delu ocenjujejo občani, ki z različnimi pozivi izražajo svoje zadovoljstvo z opravljenim delom, in tudi tisti, ki so nekoliko manj zadovoljni ali vidijo opravljanje tega dela kako drugače, pa sporočamo, da se bomo trudili opozorila in napake popraviti in njihove predloge upoštevati, če je le to mogoče. Pogodbeni izvajalec zimske službe za občino in občinski delavci v režijskem obratu si želimo strpnosti občanov, manj parkiranih vozil po pločnikih, ulicah in drugih javnih površinah. Dobra volja, nasmeh in kakšen meter očiščenega pločnika pred svojo hišo pomenijo veliko več in so bolj učinkoviti od negodovanja, pa čeprav je le-to kdaj tudi upravičeno in se zanj opravičujemo. Kot prebivalci tega planeta se poskušajmo zavedati, da velikokrat malo strpnosti pomeni manj obremenjevanja okolja s posipnimi materiali, kot sta pesek in sol, in da bomo okolje, v katerem bivamo, pustili našim otrokom. R. L. RAD IMAM Skoke Skoke doživljajo preobrazbo. Dodobra se je zamenjala sestava sveta KS Skoke, tako da je tudi tam zapihal nov veter. Člani KS Skoke smo zavihali rokave in se najprej lotili najbolj perečih in nedorečenih zadev v kraju. O Splužene in posipane ceste Čiščenje avtobusnih postajališč Čiščenje stopnišč Ovira pri izvajanju zimske službe dločili smo se, da je potrebno nekatere stvari spremeniti, prioritetno pa aktivno slediti izgradnji kanalizacije ter asfaltiranju cest. Kljub temu da je v ospredju daleč največji projekt v zgodovini Skok, nismo pozabili, da je potrebno gledati tudi vnaprej, si zastaviti dolgoročne cilje in oblikovati vizijo za razvoj kraja v prihodnje. Pri tem želimo, da bi k sooblikovanju kraja vključili čim več zainteresiranih krajanov Skok. Ker smo krajani duša kraja, si prizadevamo za vzpostavitev učinkovitega medsebojnega sodelovanja. Želimo organizirati pogostejša druženja krajanov ter zgraditi medsebojno zaupanje, da bi presegli egoistično skrb za zgolj lastne interese. Veseli me, da je želja po spremembah opazna pri vseh članih sveta KS Skoke in da se tudi že nekateri krajani aktivno vključujete s konstruktivnimi predlogi. Prav zato sem že v času volitev oblikoval elektronski naslov [email protected], ki je namenjen informiranju ter pridobivanju povratnih informacij in predlogov na nov, sodoben način. Za vse tiste, ki elektronske pošte ne uporabljate, pa je pri zgradbi KS Skoke nameščen nabiralnik, v katerega lahko oddate predloge, pripombe in vprašanja. Vseh bomo zelo veseli. Na zgradbi boste našli tudi oglasno desko, kjer je objavljen aktualen zapisnik Sveta KS Skoke in predlogi načrtov bodoče ureditve kraja. Do sredine letošnjega leta se bodo dela v zvezi z izgradnjo kanalizacije zaključila, prav tako asfaltiranje cest in izgradnja ter ureditev krožišča v središču Skok. Nameravana bodoča ureditev krožišča je razvidna iz priložene slike. Zelo dobrodošli so vaši pogledi in morebitni pomisleki glede izvedbe le-tega ter predlogi o ureditvi zelenice v sredini krožišča. V zvezi z asfaltiranjem bo iz občinskih sredstev plačano asfaltiranje dovozov in osebnih prehodov v njihovi obstoječi dolžini in širini 0,5 metra. Kar presega navedeno in pred izvedbo kanalizacije še ni bilo asfaltirano, se lahko izvede istočasno, ob dodatnem plačilu v višini 23,35 EUR + 9,5 % DDV za m2. Na Uskoški ulici, na začetku naselja Skoke iz strani Rogoze, je potrebno omejiti hitrost vožnje in s tem zaščiti pešce, zlasti otroke. Zavzeli smo se za postavitev table za merjenje hitrosti, ki psihološko vpliva na zmanjšanje hitrosti vožnje ob vstopu v naselje, hkrati pa omogoča pridobitev podatka o hitrosti vožnje na tem odseku ceste. V dolgoročnih načrtih občine je tudi celostna ureditev cestišča od mosta do začetka Skok z izgradnjo šikane za umiritev prometa pred vstopom v naselje, kar je razvidno iz priložene slike. Poseg je povezan s finančnimi sredstvi in nujnimi dogovori o odkupu zemljišč, za katere upam, da bodo izpeljani v tem letu. Svet KS Skoke je pristojne na občini že opozoril, da bo potrebno takoj po zaključku asfaltiranja razmisliti, kaj narediti za omejitev hitrosti pred vstopom v Skoke, saj je hitrost pred naseljem omejena na 90 km/h, ob začetku naselja pa na 40 km/h. Omejitev malokdo upošteva, zato jo je nujno potrebno fizično omejiti in tako preventivno poskrbeti za varnost. Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 13 OBČINA Prav tako je potrebno na Uskoški ulici, od začetka naselja Skoke do šole v Dobrovcah, zagotoviti varno pot pešcem in zanje umestiti prostor izven cestišča. Zaradi omejitve prostora še iščemo najboljše rešitve, ki se nanašajo na opredelitev strani cestišča, kjer bi pot potekala, kakor tudi na način ločitve od vozišča. Vztrajali bomo, da bo to izvedeno karseda smiselno in varno. V načrtu je tudi selitev otroškega igrišča iz zdajšnje lokacije k športnemu igrišču in postavitev novih igral. Na svetu KS Skoke smo sprejeli sklep, da je potrebno najprej narediti novo igrišče in šele nato staro ukiniti in zemljišče prodati, dobljena sredstva pa investirati v naš kraj. Nujna je tudi dokončna ureditev in popravilo športnega igrišča, zamenjati je potrebno 14 Naši izviri ograjo okrog njega in izvesti razsvetljavo, da bo lahko igrišče še bolj zaživelo in bo uporabnejše. Zavzemamo se tudi za ureditev cestne povezave in varne poti po cesti, ki vodi iz Uskoške ulice čez polje in gozd do Ceste v Dobrovce (cesta v Miklavž, bivša Kmečka cesta) ter navezavo na predviden pločnik Miklavž–Dravski Dvor. Ta cesta s pločnikom bi za pešce predstavljala boljšo povezavo Skok z Miklavžem, osnovnošolcem bi omogočila varno pot do šole, krajanom pa varnejše sprehode do Miklavža. Na spletnih straneh občine je po novem mogoča seznanitev z zapisniki sej svetov KS, tako da boste lahko bolje informirani in da boste lažje spremljali delo v posameznih svetih KS. Na koncu želim, da skupaj čim uspešneje zaključimo dela, povezana z asfaltiranjem cest in kanalizacijo, ter da smo pri tem pozorni na kvalitetno izvedbo del. Še malo potrpežljivosti pa seveda ne bo odveč. Nekateri krajani že prejemate obvestila po elektronski pošti, če pa še ne in bi jih želeli, mi, prosim, pošljite vaš elektronski naslov na [email protected]. V skladu z možnostmi bomo na vaša vprašanja odgovorili kar najhitreje, vaši predlogi in pobude pa bodo predstavljeni na sejah sveta KS Skoke. Morebitna vprašanja, s katerimi se obračate neposredno na občino, pa lahko z namenom zagotovitve (hitrejšega) odgovora pošljete tudi na naš elektronski naslov v kopiji (Kp). Boštjan Rojko, Svet KS Skoke Javni vpis novincev v vrtec za šolsko leto 2015/16 Javni vpis novincev v vrtec Vrtiljak in Ciciban za šolsko leto 2015/16 bo potekal od 16. 3. do 27. 3. 2015 na sedežu vrtca, enota Vrtiljak, v naslednjih terminih: DNEVI ČAS KRAJ ponedeljek, torek 7.30 - 15.30 V enoti Vrtiljak sreda 7.30 – 17.00 V enoti Vrtiljak in Ciciban četrtek, petek 7.30 – 15.00 V enoti Vrtiljak Obrazec vloge bo na voljo v enotah Vrtiljak in Ciciban ter na spletni strani vrtca (www.vrtec-miklavz.si/). K vlogi je potrebno priložiti zahtevana dokazila (Potrdilo CSD o ogroženosti družine; Potrdilo, ki dokazuje, da vpisujete otroka s posebnimi potrebami; Potrdilo de- lodajalca o zaposlitvi).Vlogo lahko oddate osebno na sedežu vrtca (pri svetovalni delavki ali pomočnici ravnateljice) vsak delovni dan, ob sredah pa tudi v enoti vrtca Ciciban (pri vodji enote, go. Kseniji Rodeš) oz. jo pošljete pisno na naslov: OŠ Miklavž na Dravskem polju, Vrtec Vrtiljak, Cesta v Dobrovce 21, 2204 Miklavž na Dravskem polju. Da bi nas bolje spoznali, bomo za vas in vaše otroke v obeh enotah organizirali DAN ODPRTIH VRAT, ki bo v sredo, 18. 3. in 25. 3. 2015, od 9.30 ure do 11.00 ure. Dodatne informacije lahko prejmete tudi preko elektronske pošte: [email protected], ziva. [email protected] ali po telefonu (02/629 02 54; 629 02 49). VPIS V 1. RAZRED osnovne šole za šolsko leto 2015/16 Starši morajo na podlagi 45. člena ZOsn v prvi razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili starost 6 let (letniki rojstva 2009). Obveščamo vas, da bo vpis v 1. razred za šolsko leto 2015/16 potekal od 10. 2. do 12. 2. 2015 v šolski svetovalni službi OŠ Miklavž na Dravskem polju v naslednjih dneh: torek, 10.2.2015 8.00 - 12.00 in 16.00 – 18.00 sreda, 11.2.2015 8.00 - 12.00 in 16.00 – 18.00 četrtek, 12.2.2015 8.00 - 12.00 V času popoldanskega vpisa bodo za otroke organizirane ustvarjalne delavnice. Dodatne informacije lahko prejmete tudi preko elektronske pošte: [email protected]. si ali po telefonu (02/629 02 45). Prvi roditeljski sestanek za starše bodočih prvošolcev bo v torek, 3. 2. 2015 ob 17. uri v avli OŠ Miklavž na Dravskem polju. V letu 2014 je bilo v občini Miklavž na Dravskem polju 64 rojenih otrok, od tega 27 fantkov in 37 deklic. Staršem iskrene čestitke ob rojstvu novih družinskih članov! OBVESTILO Ali že veste? Če že veste, povejte še drugim! V Zdravstvenem domu Miklavž se lahko že nekaj mesecev naročite po elektronski pošti v Zasebni splošni ambulanti Marica Barbul, dr. med., za trajno terapijo, napotnice ter se lahko naročite za termin obiska oz. sprejema pri zdravnici. Termin za obisk pri zdravnici boste dobili še isti dan na vaši elektronski pošti. Elektronska pošta Zasebne splošne ambulante je: [email protected] raf Obvestilo Naslednja številka bo izšla marca, zato prosim vse sodelavce, da svoje prispevke pošljejo na naslov uredništva najkasneje do 13. marca 2015. Urednik Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 15 DRUŠTVENA DEJAVNOST IVAN BUBNJAR sto-krat daroval kri V časih, ko človek vse manj pozna sočloveka, ko več nimamo časa prisluhniti težavam in radostim bližnjih, je čut humanosti vse bolj iskan in zato so posamezniki, kot je krvodajalec Ivan Bubnjar, še posebej dragoceni. Miklavščan iz Zelene ulice je namreč 16. decembra 2014 stokrat daroval kri. Pri svojih 46 letih je eden izmed redkih s tolikokratnim darovanjem in je tako rekoč izpopolnil občinski venec stokratnikov, katerega že sestavljajo Miklavščani Rajko Mesarec, Zdravko Predan in Duško Brvar ter Dobrovčan Miran Rajšp in Jožef Hojski iz Dravskega Dvora. 1. Kakšni spomini vas vežejo na prvo darovanje krvi, kdaj ste to storili in kaj vas je sploh napeljalo na to? Prvič sem kri daroval na služenju vojaškega roka leta 1988, pri starosti 18 let. Načeloma sem imel isti razlog kot večina drugih, da sem si torej na podlagi darovanja prislužil skrajšanje vojaškega roka za kak dan. Vsekakor pa sem prepričan, da bi to storil tudi drugače, saj sem o tem razmišljal že prej in prav čakal na dopolnjeno polnoletnost. In res se je to zgodilo prav v vojski, bilo je bolj naključje kot prvobitni namen. Na samo razmišljanje po darovanju že v rosnejših letih pa me je napeljal in pripravil predvsem oče, ki je tudi nekajkrat daroval kri. 2. Sto-krat darovati kri odraža velik čut humanosti. Kaj pravzaprav čutite oziroma kako se počutite po vsakokratnem darovanju? Izredno lep je občutek, ko veš, da si nekomu pomagal do zdravja ali mu celo rešil življenje. Tega se namreč ne da kupiti in zato je smisel še toliko bolj edinstven. Tega se še posebej zavedajo tisti, ki so zboleli in so odvisni od pomoči drugih. Vedno manj občutka za humanost pa se odraža tudi v upadanju števila krvodajalcev. Temu največ pripomore gledanje in razmišljanje skozi denar. To je pripeljalo do tega, da naši ljudje hodijo čez mejo darovat plazmo za 25 evrov; ki pa jo lahko 16 Naši izviri darujejo vsak teden. Ob tej denarni nagradi pa še »kapitalistom« ni bilo dovolj in obljubljajo še dodatni bonus. Za deset-kratno darovanje namreč v dveh mesecih ponujajo dodatnih 50 evrov plačila. Poznam nekaj ljudi, ki se peljejo v Avstrijo in to počnejo za plačilo. Nikoli nisem in tudi ne bom tega odobraval, kaj šele počel. Tudi sam sem bil brezposelna oseba in nikoli nisem pomislil, da bi do denarja prišel na tak nemoralen način. Pač pa sem v duhu krvodajalca kri daroval brez plačila. 3. Ste to vašo, lahko rečemo življenjsko noto, prenesli tudi na druge? Svoje prepričanje sem tekom pogovora prenesel tudi na kakšnega sodelavca, dva do trije to prav gotovo počnejo stalno in redno. 4. Gotovo pa ste ob številnih odvzemih doživeli kaj nenavadnega, nepričakovanega? Moje devetindevetdeseto darovanje je bilo posebno predvsem zaradi sončnih žarkov, ki sem jih bil ob tem deležen. Oddelek za transfuzijo v mariborski bolnišnici je namreč preseljen na začasno lokacijo v tretje nadstropje, kar pomeni, da se odvzemi trenutno ne opravljajo v kleti, kjer ni dnevne svetlobe. Na tej začasni lokaciji pa po tolikokratnih darovanjih, kar z začudenjem opaziš sonce in njegove žarke, ki so, kot radi rečemo, vir življenja, tako kot je tudi kri. In sem si ob tem rekel:«Tolikokrat sem mogel priti, da sem bil deležen sonca.« Nekako v spominu pa ostaja tudi darovanje na miklavški krvodajalski akciji, ko je poleg mene daroval sosed iz sosednje ulice in se mu je med odvzemom izmaknila cevka oziroma odpadel povoj. Takrat je kri brizgala po zraku in razumljivo, da se je ob tem kar onesvestil. 5. Kje predvsem darujete kri? Začel sem z darovanji na Ptuju, tam sem daroval preko trideset-krat. Nato sem oziroma darujem v večini v mariborski bolnišnici. Nekajkrat sem sicer daroval tudi na krvodajalskih akcijah v prostorih OŠ Miklavž in v Hočah. Prilagajal sem se darovanju na tri mesece, ki je primerno za moške, in odvzemom, ki so se takrat izvajali v različnih krajih. Tako me je pot popeljala tudi v Sveto Ano in druge kraje Slovenskih goric. 6. Za čas darovanja ste odsotni s svojega delovnega mesta, pripada vam tudi prost dan za vsako darovanje. Kako vam to omogoča delovni proces oziroma to sprejema delodajalec? Predvsem ob dandanašnji praksi, ko je ponekod že koriščenje dopusta dobra volja delodajalca, da pa se o »zaželenosti »bolniškega staleža sploh ne pogovarjamo! Od prvega dne, kar sem se zaposlil in sem se morda celo tega bal, saj sem bil mlad delavec in še na tri mesece bi daroval kri ter tako bil odsoten,sem deležen podpore. Kot mi je znano, prenekateri delodajalci nimajo posluha; a jaz sem zelo vesel, da vseh teh sedemnajst let pri podjetju Klima Petek d.o.o. nikoli ni bilo sporno, da jaz tistega dne ne bi mogel opraviti darovanja. Malo je takšnih podjetij s tovrstnim razumevanjem. Nekako tudi jaz vračam to podporo s tem, da se po darovanju vrnem na delovno mesto, če je potreba oziroma je v odvisnosti od obsega dela v tistem dnevu. In tako ta prosti dan pač koristim kdaj drugič. V preteklosti sta bila sicer darovanju namenjena dva prosta dneva, že nekaj let pa nam pripada le eden. In tudi za ta dan vem, da imajo prenekateri težave s koriščenjem. To pa povzroča, da je krvodajalcev vedno manj. 7. Šestnajsti december lanskega leta je bil za vas prav gotovo velik dan, ko ste kri darovali stotič; ste bili takrat deležni kakšne pozornosti? Presenečen sem bil nad dogajanjem 16. decembra, ko sva dva krvodajalca ob 100-kratnem darovanju v mariborski bolnišnici bila deležna res posebne pozornosti. Prejel sem darilo, bil fotografiran; le televizija bi se naj takrat izneverila zaradi drugih obveznosti. Pripravljena je bila tudi posebna pogostitev s povabljenimi gosti. Trajni spomin na ta dogodek pa je prav gotovo zlata plaketa prof. prim. dr. Edvarda Glaserja, ki jo podeljuje UKC Maribor, in priznanje, ki ga podeljuje Območno združenje Rdečega križa Maribor. Map KORK Miklavž se zahvaljuje svojim občanom L in finančna pomoč, ki jo dajete pomoči potrebnim občanom skozi vse leto. Najlepše se zahvaljujemo vsem prejemnikom koledarjev RK za njihov prispevek – donacijo, da lahko pomagamo našim posameznikom in družinam pri reševanju njihovih nerešljivih materialnih in finančnih situacij, s katerimi se soočajo vse pogosteje. Posebej pa se moramo zahvaliti našim anonimnim donatorjem, ki vsako leto v decembru nesebično finančno in materialno pomagajo najbolj socialno ogroženim družinam v naši občini. V imenu prejemnikov pomoči in našem imenu se najlepše zahvaljujemo z velikim H V A L A. Odbor KORK Miklavž pričelo snežiti celo prej, kot je bilo napovedano pri zadnjih poročilih prejšnji večer. Vinogradnik gre na vinkovo v vinograd 14 . 3. 2 0 03 v vsakem vremenu, naj sije sonce, dežuje ali sneži. Tudi mi bomo šli, čeprav Na vinkovo sonce sveti, v nekaj dni po vinkovem, ki je 22. jeseni polni sodi vina so v januarja, na pohod ne glede na kleti. slabo vremensko napoved. Bolj o je le eden od številnih rekov, se je ura bližala osmi, ko je bil poznan med vinogradniki. napovedan odhod, več nas je bilo Letošnji 22. januar je bil pri spomeniku v Zgornjem Dupleku deževen, zato nič kaj spodbuden (Pri splavarju). Letos sta dve večji glede na začetku zapisani rek za skupini pohodnikov iz Gorenjske vinogradnike, a upamo, da bodo (Železniki in Šenčur) popestrili jeseni sodi polni, kljub temu da kolono Štajercev na pohodu. Kot se vreme ni prilagodilo reku. Tudi predsednik planinskega društva vremenska napoved za nedeljo, Miklavž, organizatorja pohoda, 25. 1. 2015, ni bila najboljša. sem vse pohodnike lepo pozdravil, Temni oblaki so nakazovali, da bo jim opisal potek pohoda in točke, kjer so predvideni počitki. Po kratkih nagovorih župana občine Miklavž na Dravskem polju Lea Kremžarja, predsednika Vinogradniškega društva Miklavž na Dravskem polju Ivana Kneza in predstavnika Vinarjev Malečnika Vladimirja Maka se je kolona pohodnikov pričela vzpenjati po poti na Kamenščak. Zadolženi za ugotovitev prisotnih na pohodu so našteli 157 pohodnikov. Še preden smo osvojili vrh Kamenščaka, smo se ustavili na vikendu Marije in Jurija Sinovca, kjer smo okusili sladke dobrote iz pečic naših skrbnih planink in dobro vino, čaj in kavo. Vino je pridelal Jurij v svojem vinogradu. Po krajšem počitku na vikendu smo nadaljevali pot in tedaj je pričelo tudi rahlo snežiti, a je bilo snega le za vzorec, bi rekli, le posamezne snežinke. Spust s hriba z velikim zbiralnikom vode je zahteval previdno hojo, saj T DRUŠT VO KO M LAVŽ IK Vinkov pohod PLAN IN S eto je minilo in to je čas, da se zahvalimo vsem krvodajalcem in krvodajalkam, ki se nesebično odzivajo na naše krvodajalske akcije in s tem dajejo del sebe in širši družbeni skupnosti na razpolago, da z njihovo krvjo rešujejo življenja poškodovanim in pomagajo bolnim. Nič manj pomembna ni materialna Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 17 DRUŠTVENA DEJAVNOST je bila pot, pokrita z listjem, vse prej kot prijetna. Na kmetiji Knuplež smo se okrepčali s pristnimi in slastnimi kmečkimi dobrotami. Te so očarale še tiste pohodnike, ki so bili zaradi bolj slabega vremena nejevoljni. Po polurnem počitku smo pot nadaljevali skozi nekaj vasi in veliko vinogradov do Vodol. Na številnih točkah se nam je odprl lep pogled na Maribor in belo Pohorje za njim. Po triurnem pohodu smo veselo razpoloženi, čeravno nekateri tudi že malo utrujeni, prispeli do vinograda, kjer nas je pozdravila Urška Bračko, vinska kraljica Maribora, in nam zaželela, da bi s temi pohodi nadaljevali. Bojan Protner nam je predstavil rez vinske trte po slovenskih običajih. Med rezjo trte je lastnik vinograda tudi strokovno obrazložil načine in oblike rezi ter opozoril na napake, ki jih najbolj pogosto delamo pri rezi trte. Moški upokojenski pevski zbor Miklavž na Dravskem polju je zapel pesmi, ki govorijo o trti in vinu, ansambel Diana pa zaigral nekaj poskočnih melodij, da je bilo še bolj veselo. Velika večina štajerskih pohodnikov se je minula leta udeleževala Vincekovega pohoda v Medžimurju na Hrvaškem, kjer je bila prikazana rez vinske trte po njihovih običajih. Večina prisotnih pohodnikov je potrdila, da je rez po slovenskih običajih tudi zanimiva, čeprav niso visele klobase na trtah in tokrat zalite z vinom. Pot je opremljena s pohodniško izkaznico. Vsi, ki so že žigosali na prejšnjih pohodih, so pri kmečkem turizmu Protner dobili peti žig pohoda, mnogi so prejeli izkaznice 5. Vinkov pohod Ko se pričnejo daljšati dnevi, se soncu poveča moč in toplejši dnevi dajo slutiti prebujanje narave po zimskem počitku, takrat vinogradniki pripravijo potrebno orodje in pričnejo z zimsko rezjo vinske trte. ustvarimo pravilno razmerje med količino, kakovostjo in gospodarnostjo. Vplivamo na trajno ohranjanje ciljnih vzgojnih oblik in določimo pogoje za stalno pridelavo vsakoletnih količin kakovostnega grozdja. P o ljudskem izročilu je treba na vincenčevo, to je 22. januarja, obrezati prvo trto kot pričetek del v vinogradu v novi sezoni. Zimska rez trte je najbolj strokovno vinogradnikovo opravilo in predstavlja izhodišče za nov kakovosten vinski letnik. Z rezjo 18 Naši izviri Bojan Protner je prikazal strokovno rez vinske trte s prvim žigom. Po triurnem pohodu in rezi vinske trte so nam na kmečkih turizmih Emil Bračko, Protner in Mak pripravili malice in tudi domačega vina ni manjkalo. Ko smo se okrepčali in odpočili, je večina nadaljevala pot proti Gorci in se spustila v Malečnik, od koder smo ob reki Dravi nadaljevali do Zgornjega Dupleka. Nekaj utrujenih pohodnikov si je uredilo prevoz z Vodol ali iz Malečnika. Po peturni hoji, šteto brez počitkov, smo malo utrujeni, a dobre volje, prispeli do cilja. Vinkovi pohodi so iz leta v leto zanimivejši, zato vas vabimo, da se nam 24. 1. 2016 pridružite na šestem Vinkovem pohodu Miklavž na Dravskem polju, Zgornji Duplek, Metava, Vodole, Gorca, Malečnik. Franc Kocbek, predsednik Planinskega društva Miklavž V ta namen pripravljamo vinogradniki v sodelovanju s planinci in drugimi društvi Miklavža tradicionalni Vinkov pohod od Zg. Dupleka do Vodol in vzorčno rez vinske trte v Protnerjevem vinogradu. Pohod smo opravili v spremenljivih vremenskih razmerah, a z mnogo dobre volje. Prvi postanek pri vinogradniku Juriju Sinovcu je dal slutiti prijeten utrip skupine 154 pohodnikov. Topel čaj, kava, vino in gospodinjin nasmeh je pregnal nemir hladnega piša vetra. Po okrepčilu smo nadaljevali pot proti Knupleževi domačiji. Na poti smo se ustavili pri zbiratelju starin in pogledali zanimivo zbirko najrazličnejših predmetov. Malici pri Knupležu smo posvetili nekoliko več časa, saj so nas pričakale domače dobrote, ki jih ne gre površno odpraviti. Franc Kocbek nas je vodil naprej po slikoviti poti do Vodol. Ko smo se bližali Vodolam, nas je dohitela novica, da Protner že čaka s škarjami v vinogradu. Ne samo naš gostitelj, pričakala nas je tudi mariborska vinska kraljica, muzikanti in moški pevski zbor, ki so popestrili dogodek v vinogradu. Franci Kocbek je evidentiral pohodnike, ki so se razporedili na želene lokacije na malico. mizi. Bilo je lepo in prijetno, to je vredno negovati. Janez je obrezal trto, Maks pa čaka, da bo obesil klobaso. Pri Jurijevem vinogradu je bila gneča kot malokdaj. V imenu vinogradnikov in vinarjev Malečnika je Bojan Protner prikazal strokovno rez vinske trte, vinska kraljica pa je povedala o pomenu dogodka v družabnem in strokovnem smislu. Vinogradniki so nadaljevali s pogostitvijo izvajalcev kulturnega programa in prikazali, kako so opravili tradicionalno rez trte naši predniki. Seveda ni smela manjkati suha klobasa, ki je nakazovala velikost grozdov na trti. Gospodar pa je zalil trto z lanskim pridelkom vina, da trti nekaj vrne. Med udeleženci se je razvil živahen pogovor o tem in onem, energijo in ritem pa je dajala ponudba na »KJE SO TISTE STEZICE…« K o večkrat zaidem v naš miklavški gozd, se tudi sam, podobno kot neznani ljudski pesnik, pogosto sprašujem, le kje so tiste stezice, ki so včasih bile. Spomnim se namreč svojih mladih dni, pa tudi veliko manj mladih, ko je naš ravninski gozd kazal precej drugačno podobo, kakršno nam nudi danes. Takrat se ti je skoraj zdelo, kot da se sprehajaš po lepo urejenem mestnem parku. Danes je žal povsem drugače. Ponekod so gozdne poti skoraj neprehodne, čedalje bolj jih divje zarašča robidovje, tako da imaš občutek, kakor da si zablodil pred grad speče Trnuljčice. Dogajanje je budno spremljal Ivan Knez, predsednik društva. Planinci so po malici nadaljevali pohod proti Malečniku in naprej proti Zg. Dupleku. Popoldansko vreme je bilo prijaznejše in korak je bil prožnejši. Organizatorji pa so v mislih že snovali šesti pohod. Vlado Belšak PABERKI Še bolj boleč pa je pogled na posledice lanskoletnega žledoloma. Ne povsod sicer, a večinoma so poti še vedno prekrite s padlimi drevesi. Taka podrta drevesa menda tudi nudijo ugodne pogoje za razvoj podlubnikov. Še bolj nevarna za sprehajalce pa so tista na pol izruvana, saj se lahko vsak trenutek zrušijo na tla. Nesreča, pravijo, pa nikoli ne počiva. Skratka – pogled, ki boli. Gozd je pravzaprav naše skupno dobro, zato terja od vsakogar izmed nas bolj spoštljiv odnos do te dragocene naravne dobrine. Drevesa v gozdu namreč niso od včeraj in namenjena so tudi našim potomcem. I. Ž. Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 19 MLADI UPI Razglednice so bile najprej razstavljene v Pokrajinskem muzeju Maribor, nato pa poslane k različnim predstavnikom zakonodajne ali izvršilne oblasti pa tudi voditeljem različnih skupnosti. Tako smo naša sporočila o miru razposlali po vsem svetu. Marsikdo se je odzval na sporočilo razglednice in učencu, ki jo je oblikoval, tudi poslal svoj odgovor. Odgovore bomo prejemali še celo šolsko leto. smo bili povabljeni tudi učenci, mentorji in gospa ravnateljica OŠ Miklavž na Dravskem polju, kjer smo imeli čast poklepetati tudi s predsednikom države, Borutom Pahorjem. Predsednik je bil nad umetniškim delom Davida Vabška tako navdušen, da se je odločil uporabiti ga kot voščilnico za novo leto 2015. Natečaj Fantastičen zaključek sezone NAJ ŽIVIpetankarjev MIR Pokrajinski muzej Maribor vsako leto izpelje projekt VELIKE STVARITVE MALIH MOJSTROV, ki je namenjen osnovnošolcem. Lansko šolsko leto je na podlagi tega projekta bil razpisan natečaj NAJ ŽIVI MIR, na katerem smo sodelovali tudi učenci OŠ Miklavž na Dravskem polju. Reprodukcije razglednic so bile razstavljene na dveh mestih, ene na Pošti Slovenije v Mariboru, druge na Pošti Slovenije v Ljubljani. In na slednjo otvoritev Učenci s svojimi mentorji smo in še spoznavamo, kaj pomeni življenje v miru. S svojimi razglednicami smo ga ponesli v širni svet in upamo, da nas resnično slišijo! Karina Ladinek M entorji smo imeli nalogo učencem približati obdobja vojn v 20. stoletju tako, kot so ga doživljali navadni vojaki in vsi ostali, ki so bili z vojaškimi frontami povezani. Življenje je tam potekalo na prav poseben način, kultura, ki se je v zaledju širila, pa močna, čustvena in žal premalo poznana mlajšim generacijam. Skupna fotografija s predsednikom države Borutom Pahorjem. Z različnimi likovnimi tehnikami so učenci poskušali v obliki razglednice prikazati, kaj za njih pomeni mir. Glede na starostno stopnjo so se naloge lotevali zelo različno. Mlajši so spoznavali vrednote, ki so povezane z mirom, poskušali ustvarjati domišljijsko situacijo, kaj bi bilo, če tega ne bi imeli, kar imamo zdaj. Starejši so v kronološko zgodovino 20. stoletja s projektom uspešno vključevali življenje na fronti. Predvsem pa, krepili smo zavest, kako pomemben je mir za vse ljudi na svetu. 20 Naši izviri Razglednica učenca Davida Vabška pod mentorstvom učiteljice Leonide Gavez Šerbinek, ki je navdušila predsednika države. O B V E S T IL O Člani Društva prijateljev mladine Miklavž organiziramo v soboto, 14. februarja 2015, od 16. 00 do 17. 30 ure v Kulturnem domu Miklavž OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Otroci, ki se radi našemite, pridite in zaplešite z nami. Čakata vas krof in sok. PROSVETNO DRUŠTVO »MATEJA BORA« DOBROVCE VABI NA ŽE 12. TRADICIONALNO PUSTOVANJE »FAŠENK 2015« PUSTOVANJE SE BO PRIČELO V DRAVSKEM DVORU V SOBOTO, 14. FEBRUARJA, OB 13.URI. Pustna povorka bo krenila proti Dobrovcam, kjer bo ob 13. 30 uri in nato nadaljevala pot proti Skokam, kjer bo ob 14. 10 uri. Glavna predstavitev, izbor najboljše maske in zaključek bo v Miklavžu na parkirišču pred OŠ Miklavž ob 14. 30 uri VLJUDNO VABLJENI V MASKAH ALI BREZ! »PD« MATEJA BORA DOBROVCE VABILO NA PROSLAVO OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Spoštovani! Vabimo vas na proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v petek, 6. 2. 2015, ob 19. uri v Kulturnem domu v Miklavžu. V kulturnem programu bodo sodelovali: člani Kud-a Zvonke Antoličič, mešani pevski zbor in dramska sekcija Kud-a Zvonke Antoličič in moški pevski zbor DU Miklavž. Vljudno vabljeni! Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 21 4 ZA 1 3 1 5 2 Sudoku BISTROGLAVCE V prazna polja je potrebno vpisati števila od 1 do 9, in sicer tako, da se vsako 3 7 število pojavi 8 samo enkrat v vrstici, enkrat v stolpcu in enkrat v majhnem kvadratu. S tem dosežemo, da 8 9 5 3 7 vsaka vrstica, vsak stolpec in vsak kvadratek vsebuje števila od 1 do 9. 1 7 Ž. 8 5 M. Sudoku V prazna polja je potrebno vpisati števila od 1 do 9, in sicer tako, da se vsako število pojavi samo enkrat v vrstici, enkrat v stolpcu in enkrat v majhnem kvadratu. S tem dosežemo, da vsaka vrstica, vsak stolpec in vsak kvadratek vsebuje števila od 1 do 9. M. Ž. 7 8 2 5 4 9 9 4 2 9 7 1 8 1 5 3 4 3 8 5 2 3 7 8 9 1 7 3 7 8 5 8 2 8 5 6 2 4 7 8 9 3 6 4 4 5 5 3 1 1 1 6 1 1 9 5 6 1 8 6 8 2 3 9 5 6 2 9 1 Nadaljujte zaporedje Nadaljujete 9 1 zaporedje 5 8 Uganite, katero število sledi spodaj zapisanemu zaporedju: 2 Uganite, katero število sledi spodaj zapisanemu zaporedju: 5 6 7 8 2, 3,9 9,110, 12, 19, 20, 22, 29 ... 2, 3, 9, 10, 12, 19, 20, 22, 29 ... 2 4 9 4 3 5 6 M. Ž. 8 MOŽGANSKA masaža 4 6 1 8 M. Ž. 6 devetintrideset … Vsako število se prične s črko d. Rešitev: Zaporedje nadaljujemo s števili dvaintrideset, 1 2 3 Rešitev MOŽGANSKA MASAŽA MOŽGANSKA 9 MASAŽA MOŽGANSKA MASAŽA s števili dvaintrideset, devetintrideset … Vsako Zaporedje nadaljujemo MOŽGANSKA MASAŽA 5 2 9 1 črko d. 1. Računanje pripomočkov 1. Računanje brezbrez pripomočkov 1. Računanje brez pripomočkov 1.operacijo Računanje brez pripomočkov MOŽGANSKA MASAŽA 1. toRačunanje brezizračunati pripomočkov Poskusite računsko operacijo čim krajšem času na pamet. Poskusite to računsko izračunati v čim vkrajšem času na pamet. Poskusite to računsko operacijo izračunati v čim načasu pamet. Poskusite to računsko operacijo izračunati v čim na pamet. Poskusite to računsko operacijo izračunati v čim krajšem krajšem časukrajšem na času pamet. 1. Računanje brezmanj pripomočkov od tega manj zaporedje Poskusite toNadaljujete računsko operacijo izračunatimanj v od čim tega krajšem času naod pamet. tega - 12 x 7-x127 : 4 :x 47 = ?=: ?4 44 2/4 2/444+manj od tega 66+ 66+2566 - 12 44Uganite, 25+ %66 %spodaj x 7 : 4 44katero število sledi zapisanemu 2/4 =? =? 2/4 25 % 25-%12 zaporedju: manj od tega + 66 25 % 3.- Smeško-ti 12 x 7 3.: Smeško-ti 4 443, 9, 10,2/412,labirint =? 2. Številčni 3. Smeško-ti 2. labirint Številčni 2. Številčni 2, labirint 19, 20, 22, 29 ... 2. Številčni labirint 2. Številčni labirint 3. Smeško-ti 3. Smeško-ti tem labirintu poiskati so v poljih. Vsakv poljih. tem labirintu števil morate poiskati potsmeški Štirje smeški so vidni v poljih. Vsak smeško želi V temVV labirintu števil števil morate poiskati Štirje Štirje smeški so vidni vvidni poljih. Vsak V temmorate labirintu številpoiskati morate poiskatipravilno Štirje smeški vidni V pot temod labirintu števil morate Štirje smeški so vidni enako vsopoljih. Vsak Vsak pravilno številke 4 levo zgoraj smeško želi imeti po obliki število od labirint številke 4 levozgoraj zgoraj smeško želi imeti posmeško oblikiimeti enako število odpot številke 4pravilno levo do zgoraj številke 7 v spodnjem po obliki enako število polj. Poskusite razdeliti pot od 4številke 4 levo zgoraj imeti po oblikištevilo enako število 2.pravilno Številčni 3.polj. Smeško-ti M. pravilno pot od številke levo smeško želi imetiželi po obliki enako do številke 7kotu. vŽ. spodnjem desnem Poskusite razdeliti polja. do številke 7 v spodnjem desnem polj.Štirje Poskusite razdeliti polja. do številke 7 v spodnjem desnem polj. Poskusite razdeliti polja. V poštev ne pridejo vsi kvadrati. polja. Vdesnem tem labirintu števil morate poiskati smeški so vidni v poljih. Vsak številke 7 v spodnjem desnem polj. Poskusite razdeliti polja. kotu. V do poštev ne pridejo vsi kvadrati. kotu. pravilno V poštev neod pridejo vsi kvadrati. kotu. Vne nevsi pridejo vsi kvadrati. pot 4poštev levo zgoraj smeško želi imeti po obliki enako število kotu. V številke poštev pridejo kvadrati. do številke 7 v spodnjem desnem polj. Poskusite razdeliti polja. kotu. V poštev ne pridejo vsi kvadrati. 4 2 + 4 4x 4x5 x54x 5xx3 x53 3x 3 4- 8 Rešitev x8- : 58-: 7nadaljujemo x:87+ 37:+ s+7števili+dvaintrideset, devetintrideset … Vsako število se prične s Zaporedje -2 - črko 82- 2d. :-2 : 72-: 5 +:25 5: 5 2+6 -+6+ 26+4 :+64= 54+= =4 = +4+ 64+3 ++43= 43+=7 ==37 7= 7 4 + Rešitev 3 =številke 7 Naših iz prejšnje številke Naših izvirov: Rešitev iz prejšnje izvirov: Rešitev iz Rešitev prejšnjeizštevilke izvirov: prejšnjeNaših številke Naših izvirov: Rešitev iz prejšnje Naših izvirov: 1. Besede inenako stavki se berejo enako naprej in nazaj. 1. Besede in stavki se številke berejo enako naprej in nazaj. 1. Besede in stavki se berejo enako naprej in nazaj. 1. Besede in stavki se berejo naprej in nazaj. 1. Besedeizinprejšnje stavki seštevilke berejo enako naprej in nazaj. Rešitev Naših izvirov: 2. se berejo enako naprej in nazaj. 3. 3. 3. 2. in stavki 2. 1.2.Besede 2. 2. 3. 22 Naši izviri 3. 3. raf Raf Raf Raf Raf NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 72 SESTAVIL RAFKO IZLAKAR LEKARNA BIVŠA DENARNA ENOTA V SLOVENIJI SOSEDA ANGLIJE GORATI DEL JUŽNE PALESTINE VEČNO MESTO PETELIN PEVEC RAHIMOVSKI (PARNI VALJAK) GORATA GRŠKA POKRAJINA KDOR JAMČI ZA DRUGEGA 2. ŠUMNIK BREZ ODLAŠANJA GL. MESTO TOSKANE AVTO. OZNAKA ZA PORTUGALSKO VELIKA JUDOVSKA ŽENSKO SMUČARLOČINA IZ KRATKO SKA SKA2. ST PR. N. Š OGRINJALO KALNICA PRITISK POSODA Z ROČAJEM ZA SMETI ALI TEKOČINE ZAHT. PLAOLIMPIJSKE NINSKA POT IGRE OKRAJŠAVA ZA NIGERIJO STROKOVNJAK NA PODROČJU ELEKTRON. IGRA ZABAVNE VSEBINE ODGOVOR NA KONTRO BATU ALI KIJU PODOBNO ORODJE, TOLKAČ GLIVIČNA BOLEZEN NA VINU KU KLUX KLAN NOGOMETNI KLUB RAČUNAL. POMNILNIK BATUJSKI JEZIK AM. IGRALEC MERY SODOBNIK KELTOV ZDRUŽENI NARODI SLOVENSKI PESNIK DRAGOTIN KRAJ PRI SL. BRODU PLOD USPEŠEN ŠPORTNIK AVSTRAL. MORNARI. RIBA STRELEC HOKEJIST ZUPANČIČ POŠKODOVANO TKIVO AM. VESOLJ. ELLISON NASILJE BIRMANEC (ŽENSKA OBLIKA) REKA V ŠPANIJI, PRITOK EBRA FOSFOR POKRAJINA. V TESALIJI DIAPOZITIV PREDEL CELOVCA AMPER POPRAVLJA. LES. KOLES HR. MESTO V DALMAC. OB IZLI. CETINE TOVARNA ZDRAVIL V NOVEM MESTU KISIK ZLATA ETEROVIČ TELOVADNO DRUŠTVO PRIPADNIK LJUDSTVA OROMOV KEMIČNI ZNAK ZA LITIJ KEMIČNI ZNAK ZA TULIJ TVOR OSKAAR ARIAS MUSLIMANSKI POSTNI MESEC Ugankarski slovarček: AKIJA – pevec skupine Parni valjak, Rahimovski, ALET – riba strelec v Sredozemskem morju, ki nima plavalnega mehurja, ESENI – judovska ločina iz 2. stoletja pred našim štejem, EDOM – gorati del južne Palestine, FERATA – zavarovana, kljub temu zahtevna planinska pot v Dolomitih, ILA – bantujski jezik in ljudstvo v Zambiji, LARISA – grška pokrajina v Tesaliji z istoimenskim glavnim mestom, OCA – španska reka, ONIZUKA – ameriški vesoljec, doma iz Havajev. Rešitev križanke 71, Vodoravno: SAMOTAR, OKRAŠENI, OKO, RAB, L, Z, IVA, SALE, BERAČITI, LENIR, ANONIM, RAE, ŠTROPOT, MT, OV, LAMPA, MA, ORAL, EL, OMELO, KURI, NALEPKAR, ŠJ, ORATOR, DEČEK, MONOTIP, SALEP, RAT, KAOS, AROMA, TE, P, RA, SIN, BOŽIČNICA, KOLOVRAT. Rešitev: OKRAŠENI LENT ZA NOVO LETO, JELKA, POTICA, BOŽIČNICA. Med reševalce, ki nam bodo na dopisnicah poslali pravilno rešitev (samo izpis temnih polj), bomo z žrebom razdelili tri lepe knjižne nagrade. Rešitev s svojim polnim naslovom nam pošljite najpozneje do 13. 3. 2015 na naslov Občine Miklavž na Dravskem polju. Nagrajenci prejšnje križanke št. 71 so: Helena Morčič, (Krajna 46, Tišina), Ana Kokot (Gradišnikova ulica 19, Miklavž) in Branko Perenčevič (Ulica svobode 2, Miklavž). Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 23 "Bela polja so, gozdovi…" Foto: R. L.
© Copyright 2024