Naši izviri Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju Številka 73 / Letnik XIV / december 2014 FOTOKRONIKA Pakiranje Miklavževih paketov – pridne roke miklavških upokojenk Dobrovce Miklavž Dravski Dvor Skoke Foto: Z. M. ŽUPANOV UVODNIK strokovnjake, prostore, komitente, odjemalce in je nedolžno čista, pa bomo zdaj prodali. Za ta posel je v imenu bog ve koga zadolžena neka madžarska banka, ki ponuja 150 milijonov evrov. Prodali jo bodo za dvesto in govorili, kako smo naredili dober posel. Edino vprašanje, na katerega nihče ne zna ali noče odgovoriti, je, zakaj jo je sploh treba prodati. Podpisal sem peticijo proti razprodaji Slovenije! Sicer zelo redko podpisujem peticije, le nekaj v življenju sem jih. Skrbno izbiram. In zakaj tokrat? Mislim, da je nujno. Če se bo udinjanje grobemu tujemu kapitalu nadaljevalo, nam ni pomoči. Ko bodo prodali še teh nekaj državnih podjetij in bank, bo na vrsti šolstvo, zdravstvo, vodooskrba, vodni viri, gozdovi, dokler bo še kaj. Mi pa bomo govorili o novih delovnih mestih, podjetjih z visoko dodano vrednostjo, s fantastičnimi finančnimi multiplikatorji, tujim kapitalom, ki komaj čaka, da pride k nam in iz nas naredi obljubljeno deželo, kjer bomo vsi imeli zaposlitev, kjer ne bo čakalnih vrst v zdravstvu, kjer bo dovolj policistov, da bomo varni, kjer se bodo učitelji ukvarjali s poukom in ne razmišljali, kako dolgo bodo še učili, kjer sedanji in bodoči upokojenci ne bodo trepetali, ali bodo dobili edini vir preživljanja. Našo drugo največjo banko smo dokapitalizirali vsi državljani z devetstotimi milijoni evrov, prenesli slabe terjatve na slabo banko in s tem posledično spet na iste državljane v še bistveno višji vrednosti. Banko, ki ima Zakaj je treba prodati Telekom, ki zelo dobro posluje, ustvarja dobiček in ga vrača svojemu lastniku, državi? Zakaj bo treba prodati DARS in s tem vse avtoceste? Slovenska železnice? Zakaj smo prodali ljubljansko letališče, Tobačno tovarno Ljubljana, Mercator, Lek, Helios in še kaj? Kaj imamo od teh prodaj, razen selitve dobička v tujino, množice brezposelnih in tujejezično govorečih lastnikov. Vse te prodaje niso ustvarile novih podjetij, novih delovnih mest, novega denarja v državni in občinskih blagajnah. In predvsem, kaj bo jutri in pojutrišnjem, ko bomo prodali še to? Od česa bomo živeli takrat? Predlagam, da se naša vlada usede v avtobus, se odpelje v Grčijo in tam preživi nekaj dni. Pa ne v turističnih krajih in nobel hotelih. Naj poskusi kdo izmed njih poiskati kakšno zdravstveno storitev tam, kjer je že več kot tri milijone ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, pa naj vidi našo svetlo prihodnost. Ali pa naj se odpeljejo na prvo kmetijo, kjer imajo krave mlekarice in naj vprašajo kmeta, ali bo kravo, ki je zdrava, mlada, daje ogromno mleka in je vredna nekaj tisoč evrov, denimo, prodal za nekaj sto evrov in potem pač ne bo imel mleka za prodajo. Takšnega kmeta ni. Ker ima zdravo pamet. Kje smo jo mi zgubili? In kaj ima to opraviti z nami, z našo občino? Veliko. Vsi smo del tega političnega kotla in vsi srebamo to vedno bolj redko in vedno bolj mlačno juho. V tem času se občine intenzivno ukvarjamo s pripravami proračunov za prihodnje leto in vsi imamo resne težave. Ne samo Maribor. Pred kratkim mi je kolega iz druge občine povedal, da so se odpovedali projektu, za katerega bi dobili sofinanciranje iz evropskih skladov, ker so ugotovili, da ne morejo zagotoviti svojega deleža. In tako je projekt prestavljen v prihodnost. Do kdaj, če sploh. Resno se spopadamo z državo, ki hoče znižati prihodke občinam, hkrati pa smo te občine v zadnjih letih dobile veliko novih nalog, brez dodatnega denarja za izvajanje teh nalog. Stroški se, posebej na sociali zelo povečujejo. In jim sledimo. Prav je tako. Vprašanje je, do kdaj bo tako šlo. Kot je videti, bodo takšne investicije, kot je naše dokončanje kanalizacije v Skokah, Dobrovcah in Dravskem Dvoru, postale znanstvena fantastika. Pa čeprav gre za osnovne potrebe ljudi. Sicer pa končujemo eno zelo turbulentno leto. Mnogi z njim nismo zadovoljni. Tudi sam komaj čakam, da mine. Zmeraj v upanju, da bo prihodnje boljše. Enkrat mora biti. Zakaj ne bi bilo to že prihodnje? To vam želim. Veliko vsega dobrega, predvsem pa zdravja in osebne sreče, dela, urejene države in znotraj tega občin, vseh državnih sistemov. Obenem, hvala vsem, za razumevanje in potrpežljivost tudi takrat, ko je neprijetno in hudo. Hvala občanom Skok, Dobrovc in Dravskega Dvora, ki so prenašali, krajani Skok in Dobrovc jih še, krajani Dravskega Dvora pa jih še bodo, vse tegobe izgradnje komunalne infrastrukture. Bilo je in je zelo zahtevno, zelo moteče in hkrati nujno. Torej vse najboljše v prihodnjem letu. Bodite zdravi in srečni! Več ne potrebujemo. Leo Kremžar, župan OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU, OBČINSKA UPRAVA, Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju Tel.: (02) 629 68 20, TRR 01369 - 0100009566, DAVČ. 60592869, e-pošta: [email protected] internet: www.miklavz.si NAŠI IZVIRI, GLASILO OBČINE MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU, javno glasilo • Izdajatelj: OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU, Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju • Glavni in odgovorni urednik in lektor: IVAN ŽIGART • Uredniški odbor: VILI VUK in IVAN ŽIGART • Naslov uredništva: Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju • Tel.: (02) 629 68 20, Faks: (02) 629 68 28 • E-pošta: [email protected] • Internet: www.miklavz.si • Grafična podoba, oblikovanje in tisk: Agencija NOVELUS d.o.o., Ul. heroja Nandeta 37, 2000 Maribor • Naslovnica: (Foto: 123RF) • Naklada: Glasilo je tiskano v 2000 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno Javno glasilo občine Miklavž na Dravskem polju NAŠI IZVIRI je vpisano v evidenco javnih glasil, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno št. 25. Za glasilo se plačuje 9,5% DDV. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, razvidna naj bosta kraj in datum pisanja. Prispevke opremite z naslovom, navedite avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu ljudi – zavoda, društva, politične stranke in podobno, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če le imate možnost, oddajte tudi zapis na cd-ju. Besedilo naj bo v wordovem dokumentu, fotografije pa visokoresolucijskem in v .jpg zapisu. Skupaj z besedilom nam posredujte še naslednje podatke: svoje ime in priimek, točen naslov, št. transakcijskega računa in davčno številko. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Nenaročenih fotografij ne vračamo. Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 03 OBČINA Imenovana so delovna telesa občinskega sveta in nadzornega odbora Novoizvoljeni sestav občinskega sveta za mandat prihodnjih štirih let je v drugo sedel na svoje občinske stolčke, in sicer v petek, 28. novembra, ko so se sestali v izrednem sklicu. Glavni razlog sklica te občinske seje z le petimi točkami dnevnega reda je bilo predvsem imenovanje predsednikov in članov delovnih teles občinskega sveta in imenovanje sestava nadzornega odbora občine. ustrezajo. Skoraj dva meseca so tako potekala politična kupčkanja odborov, ki v večini primerov štejejo 5 članov. Pri oblikovanju oziroma dogovarjanju sestavov je bila osnova vsekakor volilni rezultat, ki je določil, koliko predsedniških, podpredsedniških in članskih mest pripada posamezni stranki ali listi. Med drugim se upošteva tudi to, da mesto predsednika ali podpredsednika in enega člana v odboru lahko zasede samo občinski svetnik; zunanji kandidati (vsi, ki niso občinski svetniki) pa se tako lahko imenujejo zgolj za člane odborov, ki pa sta v posameznem odboru lahko samo dva. O S soglasno potrditvijo občinskega sveta smo torej na tej občinski seji dobili kadrovsko zasedbo odborov, kot je navedeno v nadaljevanju. Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo predstavniki najmočnejših političnih strank v občinskem svetu, predseduje Dušan Janžek, podpredsednik je Iztok Peterin, člani pa: Rafael Izlakar, Dragica Centrih in Edvard Škrabl. Odbor za šolstvo, kulturo in šport sestavljajo Iztok Peterin (predsednik), Stanislav Petek (podpredsednik) ter Dušan Janžek, Peter Rodeš in Ernest Centrih. V odboru za socialo in zdravstvo bodo aktivni Leonida Gavez Šerbinek (predsednica), Majda Dobaj (podpredsednica), Danica Korošec, Milena Roj in Ljubislava Škrabl pa so članice. Občinske bčinski svet namreč za svoje mandatno obdobje ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Občine Miklavž na Dravskem polju obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. Same lokalne volitve so se tako zgodile že 5. oktobra in so določile sestav občinskega sveta oziroma zasedbo političnih strank in list. Vse do 28. novembra pa je trajalo, da so se slednje dogovorile oziroma premešale sestave odborov tako, kot jim 04 Naši izviri finance bodo razporejali v Odboru za finance in gospodarstvo, ki bo domena Edvarda Škrabla (predsednik) ob podpori Damijana Simiča (podpredsednik) ter članov Egona Repnika, Davida Perka in Franca Visinskega. Odbor za kmetijstvo bodo sestavljali Gordana Paska (predsednica), Danica Korošec (podpredsednica), Ksenija Rodeš, Iztok Štiglic in Milena Štiglic. Mesta v odboru za komunalo, v katerem je obvezna prisotnost predstavnikov vseh krajev občine, so zasedli Egon Repnik v vlogi predsednika, Petra Gorjup v vlogi podpredsednice; članska mesta pa zasedajo Dragica Centrih, Boštjan Hočevar in Drago Repnik. Statutarno komisijo bo vodil Rafael Izlakar (predsednik) ob podpori Zdravka Lamota (podpredsednik) in preostalih članov: Petre Gorjup, Dominika Krsnika in Bojana Janžeka. Komisijo za oddajo poslovnih prostorov sestavljajo: Stanislav Petek (predsednik), Zdravko Lamot (podpredsednik), Damijan Simič, Jožef Ekart in Marija Čuš. V odboru za mladino pa je vloga predsednika pripadla Roku Florjančiču, podpredsedniško mesto Kseniji Rodeš in člansko mesto Leonidi Gavez Šerbinek, Vladu Maksimoviću in Borisu Boroviću. Po potrditvi navedenih imen bodo ti posamezniki kaj kmalu lahko zavihali rokave, saj je že pred vrati priprava in obravnava proračuna za leto 2015. Ker pa so se odbori in komisije poleg občinskih svetnikov in svetnic po županovih besedah dopolnili s strokovnimi „zunanjimi“ posamezniki, si torej tudi v prihodnjem letu lahko obetamo razvoj in lokalno uravnoteženost na prav vseh področjih. Gotovo pa bodo to kadrovsko strukturo na svoj način presodili občanke in občani. V nadaljevanju te občinske seje pa so imenovali še tretji organ občine (poleg župana in občinskega sveta), to je nadzorni odbor, ki je tudi najvišji organ nadzora javne porabe v občini in v katerem članstvo na podlagi Poslovnika občine Miklavž na Dravskem polju ne sme biti združljivo s članstvom v komisijah ali odborih ali z delom v občinski upravi. In kot kaže, so vse to upoštevali ter tako za predsednika nadzornega odbora imenovali Borisa Potrča, za podpredsednika San- dija Staklenaca in člane: Mirjano Vazzaz Ferčec, Zdenko Izlakar in Verico Mom. Navedeni sestav nadzornega odbora bo tako na podlagi z zakonom podanih pristojnosti opravljal naslednje: • nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, • nadzor namenskosti in smotrnosti porabe sredstev občinskega proračuna, • nadzor finančnega poslovanja uporabnikov proračunskih sredstev. Kar zadeva nadzorni svet občine in prej navedenih pristojnosti, pa je vendarle potrebno omeniti, da bi si gotovo prav vsi občani in ne nazadnje tudi župan želeli, da je nadzorni odbor izredno aktiven sestav, ki se zaveda, zakaj je imenovan. Delovno ekipo lokalne skupnosti smo torej na tej občinski seji dobili, a v primeru, da se bo zasedlo podžupansko mesto, se bo posledično premešal še kak sestav odbora ali komisije. V zadnjem mesecu pa so delovno zagnani že krajevni sveti po krajih občine, ki so že pred časom izmed svojega članstva izvolili predsednike v posameznih krajih. Predsednik Krajevnega sveta Miklavž bo v prihodnjih letih Ernest Centrih, Krajevnega sveta Dobrovce Ivan Klasinc, Krajevnega sveta Skoke Milan Godec in Krajevnega sveta Dravski Dvor Leopold Vnuk. Map Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 05 OBČINA 65 let Mariborske knjižnice Rotovški trg leta 1965 – ob knjižnici knjižni sejem S lovensko knjižničarstvo je v zadnjih šestih desetletjih izjemno napredovalo in doseglo razvoj, ki je primerljiv z najbolj naprednimi knjižničnimi sistemi v svetu: nekdanje ljudske knjižnice so se postopoma profesionalizirale, notranje organizirale, tehnološko opremljale in modernizirale ter prerasle v informacijska središča in središča vseživljenjskega učenja. Dober in strokovno podkovan kader je dorasel spremembam in zahtevam sodobnega časa. Slovenske splošne knjižnice, ki so danes organizirane v mrežo 57 osrednjih knjižnic z 260 krajevnimi knjižnicami in skoraj 700 postajališči bibliobusov, letno obišče skoraj 10 milijonov obiskovalcev. Tudi Mariborska knjižnica je skozi čas razgibano in dejavno spreminjala svojo podobo in posodabljala svojo organiziranost. 06 Naši izviri Od žlahtnega ljubiteljstva do profesionalne dejavnosti Za njen začetek štejemo ustanovitev Mestne knjižnice KUD Jože Hermanko 8. februarja leta 1949 s prostori na Partizanski cesti 7. V okviru sindikata je ob mestni takrat že delovala tudi Delavska knjižnica, najprej na Gregorčičevi ulici, kasneje na Taboru, leta 1953 pa je Zveza prijateljev mladine ustanovila Pionirsko knjižnico, ki je dobila prostore v zadružnem domu na Partizanski cesti 8. Pri kulturnih in prosvetnih društvih so delovale številne ljudske knjižnice. To je bil čas, ko je splošno knjižničarstvo še temeljilo na žlahtni ljubiteljski tradiciji številnih zagnanih posameznikov, ki pa so postavili trden temelj za kasnejšo profesionalizacijo in razmah dejavnosti. Na Partizanski cesti 7 so v šestdesetih letih odprli prvo samopostrežno trgovino, zato so Mestno knjižnico preselili na Rotovž. Tudi Pionirska knjižnica je morala zgradbo nekdanjega zadružnega doma zapustiti sku- paj z lutkarji KUD Jože Hermanko. Mariborski knjižnični vizionarji so proti koncu 60-ih let uresničili idejo o enotni knjižnični mreži v mestu in okolici in zasnovali današnjo Mariborsko knjižnico: najprej združitev Mestne in Delavske knjižnice, potem pa postopno pridružitev ljudskih knjižnic v celotnem takratnem mariborskem okraju. Stavba na Partizanski, od koder so pregnali pionirske knjižničarje in lutkarje, ki je bila namenjena za rušenje, stoji še danes, Lutkovno gledališče Maribor je po več desetletjih sobivanja s knjižnico dobilo svoj kulturni hram, knjižnica pa še vedno čaka na svojo renesanso. Načrt, ki je vključeval centralno nabavo in obdelavo gradiva, ustanovitev potujoče knjižnice in skupne strokovne službe ter upravo za celotno mrežo, je v sedemdesetih letih začel uresničevati takratni ravnatelj Ignac Kamenik. Združena knjižnica se je najprej preimenovala v Mariborsko knjižnico, v mrežo knjižnic so se pridružile knjižnice Tezno, Pobrežje, Hoče, Šentilj, Pekre, Ruše, Kamnica, z vožnjami je začel prvi bibliobus, prve pravljičarke v pionirski knjižnici so zastavile svoje dragoceno poslanstvo, dobili smo edinstveno vzajemno knjižnico s premičnimi zbirkami in izposojo po delovnih organizacijah, revijo Otrok in knjiga, interno glasilo Informator, ki je še danes eden od pomembnih načinov komunikacije med zaposlenimi. V 80-ih letih, ki jim je s svojim vodenjem dala pečat Darja Kramberger, se je mreža knjižnic še širila, prvič pa je knjižnica delovanje enot začela pogojevati tudi s primernejšimi in večjimi prostori ter telefonski- mi povezavami. Ukinili smo članarino za otroke, kupili prvi računalnik Commodore in z vožnjami je začel novi bibliobus. Uvajali smo nove dejavnosti, racionalizirali in posodabljali procese, delo Mariborske knjižnice je bilo opaženo v javnosti – leta 1985 je knjižnica prejela listino mesta Maribor. Devetdeseta leta je zaznamovala informacijska doba – kupili smo prvi računalnik Mikrowax in se vključili v sistem znanstvenih in tehničnih informacij in potem v vzajemni katalog COBISS. Na pohodu so bile avtomatizacija obdelave gradiva, izposoje in drugih postopkov, računalniške povezave enot. Leta 1992 smo odprli Knjižnico Nova vas in Pionirsko knjižnico Nova vas, ki sta bili naši prvi enoti z računalniško izposojo in komunikacijsko povezavo z osrednjo knjižnico. Ukinili smo članarino, mrežo enot še razširili, uvedli izposojo igrač, univerzo za 3. življenjsko obdobje, izposojo na domove za tiste naše bralce, ki sami ne morejo v knjižnico, ustvarili smo prvo spletno stran, kar 8 enot smo posodobili ali preselili v nove, večje prostore in dobili tudi novi, že tretji bibliobus, tokrat sodobno vozilo z računalniško izposojo. Od socialne vloge do virtualne dostopnosti na daljavo Novo tisočletje se je začelo z novim Zakonom o knjižničarstvu in podzakonskimi akti, Mariborska knjižnica pa je prejela Čopovo diplomo, najvišje strokovno priznanje. Naš bibliobus je bil na Nizozemskem razglašen za bibliobus leta, revija Otrok in knjiga je prejela Glazerjevo listino. Postali smo osrednja območna knjižnica, prenovili smo večino enot v mreži in uvedli celo vrsto novih storitev in dejavnosti: izposojo v bolnišnico, pravljično šolo in pravljične večere za odrasle, računalniške ustvarjalnice, servis Vprašaj knjižničarja, bibliofon, Borzo dela, Filmoteko in Maribor v 60-ih letih: levo Partizanska 7 s prvo samopostrežno, v kateri je bila pred tem Mestna knjižnica, desno zadružni dom, kjer je bila v pritličju Pionirska knjižnica. druge posebne zbirke, odprli smo klavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače – Fram, Ruše, Selnica ob Dracelo vrsto e-knjižnic. vi, Starše in Šentilj. V občinah in Vzpostavljena imamo strokovna krajih, kjer nimamo krajevne knjisodelovanja in študijske izmenjave žnice, se na 48 postajališčih ustas knjižnicami po Evropi in delamo vlja naš bibliobus, ki seže tudi na na področju upravljanja s kadri, območje Knjižnice Josipa Vošnjaka posodabljamo notranjo organi- Slovenska Bistrica in na bistriško zacijo. Z uvedbo sistema vodenja Pohorje. O našem delu se lahko kakovosti v letu 2005 smo kot prva seznanite prek spletne strani knjiknjižnica v Sloveniji pridobili certifi- žnice, marsikaj pa ostaja javnosti bolj skrito: na primer, kako pride kat kakovosti ISO 9001. gradivo med bralce, kako poteka Danes govorimo o virtualnih nakup in strokovna obdelava ter knjižnicah, na pohodu so digitalni ovijanje in ustrezna oprema. V knjidokumenti, elektronske knjige, ne- žnici so knjigovezi, ki znajo vrniti žikaj klikov zadostuje, da se odstre vljenje še tako utrujenim knjigam, pred vami vesolje informacij in vse računalničarji, vzdrževalci in drugi, znanje tega sveta. Do elektronskih brez katerih si sodobne knjižnice ni podatkovnih zbirk in do elektron- mogoče predstavljati. skih knjig lahko naši člani dostopajo od doma, na daljavo, prek Moje Ponovno s članarino knjižnice si lahko od doma celo V letu 2013 smo bili zaradi zninaročijo in rezervirajo želeno gra- ževanja proračunskih sredstev pridivo. Ob tem pa poskušamo knji- siljeni ponovno uvesti članarino in žnico ohranjati v njeni domačnosti pomirjeni ugotavljamo, da je vein izpolnjevati tudi drugi pomem- čina naših članov ta ukrep sprejeben del poslanstva, ki je povezan la z razumevanjem. Sicer pa smo s pristnim človeškim odnosom do poskušali biti s članarino še vedno vsakega uporabnika, od najmlaj- kar se da prijazni in dostopni. Polših do tistih v tretjem življenjskem no članarino 13 EUR plačajo zaobdobju. posleni, študentje in upokojenci 10 EUR, otroci in mladina do 18. leta Dejavnost Mariborske knjižnice so oproščeni članarine po zakonu, dosega prebivalce v Mariboru in v prav tako pa smo možnost brezobčinah Duplek, Hoče – Slivnica, plačnega članstva omogočili vsem Kungota, Lovrenc na Pohorju, Mi- socialnim kategorijam, tako da je Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 07 OBČINA knjižnica še naprej ostala dostopna resnično vsem. V knjižnici smo s tako pridobljenimi sredstvi kupili skoraj 20 % več gradiva kot leto prej, kupili smo nekaj prepotrebne računalniške opreme in del sredstev namenili za vzdrževanje dotrajanih prostorov, predvsem osrednje knjižnice in Knjižnice Tezno. Vse naše potujoče knjižnice… Prvi bibliobus iz leta 1974 Drugi je bil na poti od 1987 do 1998. knjižnice s sloganom: Pod arkadami modrosti, na pozabljenem trgu. Tudi zato, da spet opozorimo na nujnost načrtovane investicije v osrednjo knjižnico. Rdeča nit praznovanja je 65 obrazov, povezanih z Mariborsko knjižnico in okolji, v katerih knjižnica deluje, dogajanja so razpršena po vseh krajevnih knjižnicah. Poleg tega praznovanje zaznamuje 65 sladkih, 65 ljubezenskih, 65 zdravilnih, 65 basni… 65 obrazov se predstavlja v naših enotah z Literarnimi postajami, Odprtimi horizonti, Bralnim klubom, z razstavami, hkrati pa nastaja zbirka zanimivih portretov ljudi, ki bo osnova za spletni biografski leksikon Štajerci.si, s katerim se pridružujemo drugim slovenskim knjižnicam pri ustvarjanju slovenskega spletnega biografskega leksikona Znanislovenci.si. Med našimi uporabniki sta vse bolj znana in uporabljana tudi regijski portal Kamra in slovenska digitalna knjižnica dLib. Tudi mariborski knjižničarji smo portal že obogatili z nekaterimi zanimivimi zgodbami, na primer z zgodbo o mariborskem propadlem gigantu TAM, pa o nekdanjem zanimivem življenju na gradu Vurberk, o gledališki dejavnosti v Občini Duplek, objavili smo raziskovalne naloge lovrenških šolarjev, stare razglednice Ruš in Lovrenca... Ali bo tudi v Miklavžu kmalu občinska knjižnica? Sedanji potuje že 16. leto. Praznično leto Praznovanje letošnje 65. obletnice Mariborske knjižnice poteka čez vse leto, najbolj intenzivno je bilo med 6. 5. in 5. 6., ko smo tradicionalni dan knjižnice razširili v mesec Mariborske 08 Naši izviri V Občini Miklavž na Dravskem polju, ki je soustanoviteljica Mariborske knjižnice, že več desetletij izvajamo knjižnično dejavnost s potujočo knjižnico, bibliobusom. Bibliobus se ustavlja na dveh postajališčih v samem Miklavžu (pri Vauhniku in pri šoli), v Dobrovcah, Dravskem Dvoru in v Skokah. Bibliobus je bil v letu 2013 na teh postajališčih na razpolago 112 ur, obiskalo ga je 748 mladih in 1.400 odraslih občanov, izposodili pa so si skupaj 12.631 knjig, časopisov in drugega gradiva. Člani knjižnice lahko od doma dostopajo tudi do elektronskih podatkovnih zbirk, kot so Finance, Podjetnik, Uradni list online, Delo, Večer, Encyclopedia britanica in druge. Sedanjemu bibliobusu se po več kot 15 letih izteka življenjska doba in za jesen 2015 z veseljem najavljamo novega. Glavnino sredstev zanj bo zagotovilo Ministrstvo za kulturo, v deležih pa ga bodo sofinancirale tudi občine, ki jih obiskuje. Veseli smo, da ga bo izdelalo mariborsko podjetje Dualis in upam, da bo vsaj tako dobro in vsaj toliko let kot sedanji služil svojemu namenu in razveseljeval svoje zveste obiskovalce. Seveda si želimo, da bi tudi občani Miklavža v prihodnosti dobili »pravo« knjižnico, ki bi lahko ponudila veliko večjo zbirko gradiva, stalne dejavnosti, vsaj trikrat tedensko odprtost in s tem boljšo dostopnost do gradiva in informacij, torej knjižnico, ki bi bila družabno, informacijsko in kulturno središče za občane vseh starosti. Skupaj z vodstvom občine in predstavnico občine v svetu knjižnice, dr. Zdenko Petermanec smo bili že nekajkrat blizu rešitve, žal pa doslej še nismo našli najprimernejše. Prostor za knjižnico bi moral biti čim bolj dostopen, najbolje v pritličju brez ovir, velik vsaj 300 m2. Morda pa sta prav novo mandatno obdobje in nov začetek delovanja občinskega sveta priložnost, da se občinski svetniki spopadejo s tem izzivom. Občani bodo za tako pomembno javno dobro, kot je knjižnica v domačem kraju, gotovo hvaležni. Dragica Turjak, direktorica Mariborske knjižnice Vključevanje mladih invalidov v delo in družbo s programom zaposlitvene rehabilitacije Vsako leto se s koncem šolskega leta v evidenco brezposelnih vpišejo mladi, ki jim je potekel status v izobraževalnem procesu. Največkrat življenjsko pot nadaljujejo z iskanjem delodajalca, ki bo pripravljen izkoristiti njihovo znanje in tudi izkušnje, pridobljene s študentskim delom ali prakso v šoli. Skozi svetovalni proces na Zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) spoznajo in natančneje določijo svoje zaposlitvene cilje ter pridobivajo informacije, kako najti zaposlitev. Z a večino mladih iskalcev dela predstavlja največjo oviro pomanjkanje delovnih mest v okviru pridobljene izobrazbe. Sicer se zelo dobro znajdejo v svetu informacijske tehnologije, uporabljajo različna družbena omrežja, govorijo tuje jezike, njihov adut je mladost, aktivnost in ne nazadnje tudi zdravje. Pri svojem delu pa svetovalci srečujemo tudi ljudi, ki se zaradi zdravstvenih težav brez dodatne pomoči ne zmorejo vključiti v delo in družbo, in tem je namenjena zaposlitvena rehabilitacija, ki jo izvajamo na Zavodu. Strokovni delavci, ki izvajamo programe za osebe s težavami na področju zaposlovanja, ki so posledica zdravstvenih dejavnikov, ugotavljamo, da šolski sistem precej dobro poskrbi za otroke in mladino. Že od vrtca naprej je mogoče izkoristiti dodatno strokovno pomoč in prilagoditve, če je otrok prepoznan kot otrok s posebnimi potrebami. Šole so se v glavnem pripravljene potruditi in zagotavljajo maksimalno podporo tem otrokom, mladostnikom in staršem. Seveda je v času vključenosti v izobraževalni proces vloženega ogromno truda, energije in dostikrat tudi garanja vseh udeleženih, da se doseže uspeh, katerega vrhunec je seveda dan, ko se pridobi zaključno spričevalo in s tem potrditev, da napor ni bil zaman. Ravno zato, ker je sfera šolstva pri nas razmeroma varen sistem, ki zagotavlja vključenim kar nekaj ugodnosti, se mladi vpisujejo v različne programe in s tem ohranjajo status dijaka ali študenta. Žal pa država odpove pri programih, ki bi zagotavljali socialno in delovno vključenost mladih po izteku izobraževanja. Na Zavodu se zato večkrat zglasijo starši z otroki, ki so zdaj ‚brezposelne osebe‘ in pričakujejo pomoč v smislu ‚vključite ga nekam, saj ne more biti doma ves dan sam‘. Kljub integraciji otrok s posebnimi potrebami v redne izobraževalne programe in čeprav ti otroci šolske obveznosti z ogromnim angažiranjem in podporo največkrat zmorejo, pa na socialnem področju ostajajo na robu in jih sovrstniki ne vključujejo v svojo družbo. Potem, ko nehajo obiskovati izobraževalne programe, se njihovo družabno življenje skrči na družinske člane, ki so zaradi službe pogosto odsotni, in na uporabo družbenih omrežij iz domačih prostorov. Svetovalci zaposlitve so največkrat tisti, ki prepoznajo potrebo po dodatni strokovni pomoči pri lju- deh, ki jih obravnavajo. Se pa zgodi, da starši otrok s posebnimi potrebami sami poiščejo stik z rehabilitacijsko svetovalko na Zavodu, saj jim je že ob vstopu v svet odraslih jasno, da njihov otrok zaradi zdravstvenih težav ne more konkurirati ostalim iskalcem zaposlitve. Po pogovoru in pregledu zdravstvene in druge dokumentacije se lahko odločijo za vložitev vloge za priznanje statusa invalida, če tega nimajo priznanega po drugih predpisih, in pravico do zaposlitvene rehabilitacije. Vključijo se k enemu od izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije na krajšo obravnavo, kjer strokovni delavci (zdravnik, spec. med. dela, prometa in športa, socialni delavec, psiholog in delovni terapevt) na podlagi pregledov, testiranj in delovnih preizkusov oblikujejo mnenje o vplivu zdravstvenega stanja na delazmožnost, delovanju v delovnih situacijah ter predlagajo nadaljnje aktivnosti. Mnenje in zdravstveno dokumentacijo pregleda še rehabilitacijska komisija na Zavodu in na podlagi obravnave pri tej komisiji Zavod izda odločbo o priznanju statusa invalida in pravice do zaposlitvene rehabilitacije. Program zaposlitvene rehabilitacije je zelo podoben vključitvi v ‚pravo‘ zaposlitev, vendar poteka prilagojeno posameznikovim zmožnostim. To pomeni, da je treba vsak dan vstati, priti na delovno mesto in Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 09 OBČINA se potruditi za čim boljšo delovno učinkovitost. Ker se v zaposlitveno rehabilitacijo velikokrat vključujejo invalidi brez delovnih izkušenj ali dolgotrajno brezposelni, je na začetku pričakovana šesturna navzočnost, ki pa se v skladu s pridobivanjem delovne kondicije podaljšuje do polnega delovnega časa. V začetku se izvaja v prilagojeni delovni sredini pri izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije, ob nenehnem spremljanju in s podporo strokovnih delavcev. Ko invalid napreduje do te mere, da je zmožen vključitve v realno delovno okolje ali prilagojene oblike zaposlovanja, kot so invalidska podjetja ali zaposlitveni centri, se prične usposabljanje na konkretnem delovnem mestu, seveda spet s strokovno pomočjo in spremljanjem tako strokovnih delavcev izvajalca zaposlitvene rehabilitacije kot tudi rehabilitacijskih svetovalk Zavoda. Če je invalid na delovnem mestu uspešen, ga delodajalec največkrat zaposli. Vpliv invalidnosti na zaposljivost pa je lahko tudi tako pomemben, da kljub doseženi izobrazbi invalid ni zaposljiv. Kadar se v postopku zaposlitvene rehabi- litacije ugotavlja, da tudi ob veliki angažiranosti invalida in strokovni podpori njegova delovna učinkovitost daljše obdobje (vsaj tri mesece) ostaja pod 30 % pričakovane delovne učinkovitosti, invalid ni zaposljiv. Trajanje zaposlitvene rehabilitacije prilagajamo potrebam vključenih invalidov. V času vključitve invalid dobi povrnjene prevozne stroške, upravičen je tudi do denarnega prejemka v višini 40 % minimalne plače mesečno, če se storitve zaposlitvene rehabilitacije izvajajo v obsegu najmanj 100 ur in če rehabilitant ni prejemnik denarnega nadomestila ali denarne pomoči po predpisih z naslova pravic brezposelnih oseb ali nadomestila po predpisih z naslova invalidskega zavarovanja. Ob zaključku zaposlitvene rehabilitacije Zavod izdela oceno zaposlitvenih možnosti in izda odločbo o zaposljivosti ali nezaposljivosti. Kar se je v programu zaposlitvene rehabilitacije izkazalo kot dobro, je možnost postopnega obremenjevanja in napredovanja invalidov, strokovna podpora pri vključevanju v delo, dodatna pomoč pri iskanju ustreznega dela in ne nazadnje tudi umestitev v programe socialne vključenosti, če gre za invalida, ki zaradi svoje invalidnosti ni zaposljiv. Praktične izkušnje kažejo, da je za mnoge mlade invalide res velik šok spoznanje, da jim pridobljena izobrazba ne koristi pri vstopu na trg dela, vsaj ne v smislu možnosti opravljanja svojega poklica. Proces soočanja z realno situacijo je dolgotrajen in lahko zelo boleč. Še teže je sprejeti dejstvo, da po vsem vloženem lastnem angažiranju in angažiranju okolja v času šolanja invalid ni zaposljiv. Tudi vključevanje v programe socialne vključenosti, ki so namenjeni tem invalidom, je proces, zaradi katerega del zaposlitvene rehabilitacije večkrat poteka ravno na način, da se invalida umesti v program. Pogrešamo pa možnosti za invalide, ki se ne najdejo v obstoječih programih in ki jih je vedno več. Zanje je žal za zdaj edina realnost, da ostajajo osamljeni za zidovi domov. In naša skupna družbena odgovornost je, da oblikujemo nove možnosti za povezovanje, s tem pa odvzamemo skrb z ramen staršev in obogatimo življenja tudi tej skupini mladih ljudi. Mira Zapečnik Naj sije sonce, ker je svet potem svetlejši, dnevi pa ne daljši in ne krajši, samo lepši. Veliko srečnih in s soncem obsijanih dni vam v letu 2015 želijo člani sveta KS Dobrovce, KS Dravski Dvor, KS Miklavž in KS Skoke. 10 Naši izviri Pravilno kurjenje z drvmi v lokalnih kurilnih napravah Les je obnovljiv vir energije in z zgorevanjem v kurilnih napravah ne povečuje izpustov toplogrednih plinov, kar pomeni, da je z vidika CO2 nevtralno gorivo. Pri zgorevanju lesa žal nastajajo tudi delci, ki so manjši kot 10 mikronov (PM10) in predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. Z a male kurilne naprave je značilno, da imajo več kot 90 % mase delcev v izpustih manjših od 10 mikronov. Za doseganje pričakovane kakovosti zraka je treba znižati tudi izpuste PM10 iz kurilnih naprav. To še posebej velja v gosto poseljenih območjih, kjer so v celinskem delu Slovenije koncentracije delcev v času kurilne sezone pogosto previsoke. Učinkoviti ukrepi za zmanjšanje emisij delcev PM10 so, poleg vgradnje primerne kurilne naprave z visokim izkoristkom, predvsem uporaba zračno suhih drv s primerno velikostjo polen, pravilna zakuritev in dodajanje drv v kurišče, pravilna regulacija zgorevalnega zraka in redno vzdrževanje kurilnih naprav. Pri specialnih kurilnih napravah pa je treba paziti, da se z nepravilnim kurjenjem ne povečuje emisije dimnih plinov in s tem tudi ne izpustov delcev. Z nepravilnim kurjenjem se namreč lahko emisije CO in delcev povečajo tudi do dvajsetkrat. Prav tako se lahko zaradi nepravilnega kurjenja prepolovi izkoristek kurjenja in doseže vrednosti zgolj 40 %. Priprava drv za kurjenje V kurilnih napravah se lahko kuri le zračno suha drva, polena morajo biti primerne velikosti, kar dosežemo z naslednjimi ukrepi: • Podiranje dreves in sekanje drv naj se opravi decembra ali najkasneje januarja, ko je vsebnost vlage v lesu najnižja. • Najbolj primerna oblika polena je trikotnega preseka s stranicami približno 7 – 9 cm oziroma z obsegom polena približno 21 – 25 cm. V primeru zelo malih kurišč kot so npr. v štedilnikih, se lahko velikost polena zmanjša in prilagodi kurišču. Tudi dolžina polen se prilagodi kurišču. Sicer pa se glede velikosti polen upošteva navodila proizvajalca kurilne naprave. • Nasekana drva se zloži na podstavek, ki zagotavlja nemoteno gibanje zraka okoli drv, sušenje naj bo na sončni legi, drva naj bodo pokrita. • Priporočljiv čas sušenja drv iz smreke in topola je približno 1 leto, iz jelše, lipe, breze približno 1, 5 leta, iz bukve, gabra, sadnega drevja približno 2 leti, hrasta pa 2 do 3 leta. • Drva, razen nekaterih vrst lesa, se lahko v dobrih pogojih sušenja, posušijo tudi v obdobju enega leta, vendar je priporočljivo, da se v tem primeru vlažnost drv pred kurjenjem preveri z merilnikom vlage. • Primeren delež vlage je med 8 in 17 %, idealna so drva z vlažnostjo približno 10 %, vlažnost drv nad 20 % je previsoka. • Z dodajanjem bolj drobnih polen v kurišče se povprečna intenziteta zgorevanja in s tem Polena naj bodo nasekana, okrogla polena so manj primerna za sušenje in kurjenje Nasekana drva sušiti zložena in z naravnim prezračevanjem, pokrita proti dežju, na sončni strani (Vir: www.bosy-online.de) toplotna moč kurilne naprave zvišuje, z dodajanjem debelejših polen pa znižuje. Tako predrobna kot tudi predebela polena pomenijo višje emisije dimnih plinov. • Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav določa, da se v malih kurilnih napravah v bistvu lahko kuri le mehansko obdelan les. • V malih kurilnih napravah je tako prepovedano kuriti prebarvan les (npr. stavbno pohištvo, pohištvo, izdelki iz iverke), kot tudi embalažo iz lesa (npr. zaboji za sadje, zelenjavo), paGlasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 11 OBČINA pir (npr. karton, časopisi, pisarniški papir), embalaža pijač in hrane (npr. plastenke, vrečke, zamaščen papir) ali drugi gorljivi materiali (npr. blago, čevlji, plastika). S kurjenjem prepovedanih snovi se lahko močno poveča vsebnost toksičnih snovi, tudi dioksinov v delcih. hlapne sestavine izhlapijo, zato je treba zagotoviti, da tudi zgorijo. Zgorevanje hlapnih sestavin je vidno kot plamen. Če te hlapne sestavine ne zgorijo (CO, CxHy), gredo z dimnimi plini skozi dimnik v okolico, kar pomeni zniževanje izkoristka pri energetski izrabi lesa in tudi škodljive emisije, tudi delcev manjših od deset mikronov. Povprečna sestava zračno suhega lesa – polen je C @ 40 %, H @ 5 %, O @ 35 %, W < 18 %, P < 1 %, ostalo < 1 %. Kurilnost zračno suhega lesa je približno 14 - 15 MJ/ kg oziroma približno 3,8 do 4,2 kWh/kg. Zniževanje vlažnosti bukovih razcepljenih in nerazcepljenih drv v obdobju dveh let (Vir: TFZ Bayern) Osnovno pravilo pravilnega kurjenja drv je, da se v kurišču doda le toliko polen, kot jih je potrebno za pokrivanje trenutne toplotne moči kurilne naprave. S tem se zagotovi, tako kot v primeru kurilnih naprav na pelete in sekance, da zgorijo tudi hlapne gorljive sestavine lesa. Priprava kurišča na zakuritev Odvisnost kurilnosti v MJ/kg od deleža vlage v drveh in vlažnosti drv (Vir: TFZ Bayern) Zakaj je les zahteven za kurjenje? Pri kurjenju lesa je ključnega pomena upoštevati, da je večina gorljivih sestavin hlapnih, praviloma nad 60 %. Če les izpostavimo temperaturam zgorevanja, te Iz kurišča in pepelišča, če ga kurilna naprava ima, je treba pred ponovno zakuritvijo odstraniti pepel in morebitne druge ostanke zgorevanja. Še posebej je pomembno, da se očisti rešetka in reže za dovod zgorevalnega zraka. Pred zakuritvijo se odpre loputa za dovod zgorevalnega zraka, praviloma na maksimum. Preveri se tudi, ali je zagotovljen dovod zgorevalnega zraka in odvod dimnih plinov. Prikaz primerne zakuritve (Vir: TFZ Bayern) 12 Naši izviri Zakuritev na naloženih drveh – zgornje odgorevanje V primeru lokalnih kurilnih naprav, kot so peči, kamini ipd., če proizvajalec ne določi drugače, v kurišče ali na rešetko kurišča najprej naložite zračno suha polena. Naloži se od dva do štiri polena, več le v primeru, če to priporoča proizvajalec kurilne naprave. Polena naj bodo naložena križno, posebno še, če gre za kurišče brez rešetke in to kurišče omogoča. Če proizvajalec kurilne naprave priporoča vzporedno naložitev polen ali tudi večjega števila polen, je to v primeru kurišča z delitvijo zgorevalnega zraka na primarni in sekundarni del ali večje kurilne naprave, npr. krušna peč. Na ta polena se križno doda najmanj štiri drobna polena dimenzij približno 3 cm x 3 cm in dolžine približno 20 cm ter lesno volno za podžig teh drobnih polen. Tako naložena drva se zakuri s prižigom lesne volne z vžigalico ali plinskim vžigalnikom. Tako zakuritev imenujemo zgornje odgorevanje ali vžig na vrhu naloženih drv. Zgorevanje je primerno, če je plamen svetle barve, v nobenem primeru naj ne bo temno rdeče ali celo temno rdeče z odtenki črne barve niti v posameznih delih plamena. Če je plamen neprimerne barve ali ga celo ni, je treba odpraviti razloge za slabo zgorevanje. Če nam to ne uspe, se je treba posvetovati s strokovnjakom. Zapiranje dovoda zgorevalnega zraka se opravi le v primeru, če je nujno potrebno omejiti toplotno moč oziroma temperaturo kurilne naprave. V primeru avtomatskega dovoda zgorevalnega zraka to opravi regulator zgorevalnega zraka. Zakuritev pod drvmi – spodnje odgorevanje Drugi način zakuritve, ki je v praksi bistveno bolj uveljavljen, je, da se na rešetko oziroma kurišču najprej pripravi drobna drva za zakuritev in lesno volno za podžig in naloži polena za kurjenje. Število polen za kurjenje naj bo čim manjše, vsekakor pa ne polno kurišče, če gre za večje kurišče. V tem primeru so po zakuritvi plamen in dimni plini vodeni skozi naložena drva, zato se v zelo kratkem času vžge vsa naložena količina drv. Če je količina drv večja, praviloma zmanjka zgorevalnega zraka za zgorevanje tudi hlapnih snovi, kar pomeni, da hlapne gorljive snovi izhajajo iz kurišča skozi dimnik v okolico, ne da bi zgorele. V tem primeru gre ob slabem energetskem izkoristku tudi za povečano vsebnost CO, delcev itd. Edina prednost takega načina kurjenja je, da se naložena drva zelo hitro vžgejo, in s tem doseže ogrevanje v najkrajšem možnem času, zaradi tega je tudi višja povprečna toplotna moč kurilne naprave. Za izboljšanje takega načina kurjenje je priporočljivo, da se v kurišče nalaga le ena vrsta polen, oziroma eno ali dve poleni, več le v primeru večjih kurilnih naprav. Pri ponovni naložitvi se praviloma doda eno ali dve poleni na žerjavico (Vir: www.heimwerkerlexikon.selbermachen.de) Koliko drv in kako ponovno naložiti v kurišče Ponovna naložitev drv po pogoreli naložitvi v takih kuriščih, ne glede na način odgorevanja predhodne naložitve, je praktično sprejemljiv le na žerjavico, ki je že v kurišču, kar pomeni, da naslednja naložitev odgoreva po principu pregorevanja. Toplotno moč se določi s količino dodanih polen, le izjemoma z regulacijo zrak (Vir: www.heimwerkerlexikon.selbermachen.de) Naj čas nikoli ne mine tako hitro, da ne bi zastali in pomislili na drage prijatelje, se nasmehnili in občutili lepoto tega, da imamo drug drugega. Vesele božične praznike, obilo zdravja, miru in osebne sreče ter vsem prijazno in uspešno NOVO LETO 2015 želijo: KO RK Dobrovce, KO RK Dravski Dvor, KO RK Miklavž in KO RK Skoke. Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 13 OBČINA Ker je tak način tako z energetskega, okoljskega pa tudi finančnega razloga najmanj sprejemljiv, naj se za izboljšanje takega načina zgorevanja naloži v kurišče le toliko polen, kot je to potrebno za pokrivanje trenutne toplotne moči kurilne naprave, tudi v tem primeru eno ali dve poleni, oziroma največ eno vrsto polen, če gre za večje kurišče. Zapiranje dovoda zraka se izve- Temno rdeč plamen pomeni de le v primeru, če je treba znižati slabo zgorevanje lesa z veliko saj, ali omejiti toplotno moč kurilne na- CO, … prave, sicer je priporočljivo, da se toplotna moč regulira s količino dodanega goriva. Temnejši ali temen gost dim na vrhu dimnika je kazalec zelo slabega zgorevanja (Vir: www.richtigheizen.at) Kako ravnati s kurilno napravo po končanem kurjenju? Po pogoreli naloženi količini goriva je primerno, da se zapre dovod zgorevalnega zraka in tako prepreči ohlajevanje kurilne naprave, posebno še, če gre za akumulacijsko ku- Zaželen je svetel plamen, ki rilno napravo, kot je npr. krušna pomeni dobro zgorevanje lesa (Vir: Hausbau Ratgeber) ali lončena peč. Dovod zgorevalnega zraka v kurilno napravo, ko se le-ta ne kuri, naj bo zaprt, da se prepreči ohlajanje bivalnih prostorov in kovati stalne meritve kakovosti zniževanje bivalnega ugodja ter zgorevanja, lahko uporabnik prienergetske učinkovitosti stavbe, mernost kurjenja oceni vizualno, posebno, če gre za kurilno napra- in sicer na naslednji način: • z barvo plamena (primeren je vo, odvisno od zraka v prostoru. svetel plamen, brez rdečih ali temnih delov), s sivostjo dima Vizualna presoja na izstopu iz dimnika (dim, ki kakovosti zgorevanja je viden, razen pare, je nepriKakovost zgorevanja se lahko meren), strokovno določi le z meritvami • z vsebnostjo goriva v pepelu (O2, CO, NOx, delci, tdpl., qdpl. itd.). (pepel naj bo svetlo siv, čim Ker pa v praksi ni mogoče pričamanj delcev oglja), Svetel – neviden dim, razen pare je pokazatelj dobrega zgorevanja, za strokovno presojo so sicer potrebne meritve emisij • z oblogami kurišča (kurišče, tudi morebitna šipa na vratih, naj bo svetlo brez saj ali smol), • z oblogami ostalih površin kurilne naprave in dimnika (brez saj in smol, malo pepela, ki naj bo le sivo-bele barve), • katranske obloge v dimniku in posledično celo dimniški požar so posledica popolnoma nesprejemljivega zgorevanja. Obvestilo urednika Naslednja številka bo izšla konec januarja, zato prosim vse sodelavce, da svoje prispevke pošljejo na naslov uredništva najkasneje do 16. januarja 2015. 14 Naši izviri Redno vzdrževanje kurilnih in dimovodnih naprav Za čim boljše zgorevanje je treba kurilno napravo redno vzdrževati. Med ta dela štejemo: • odstranjevanje pepela iz pepelišča in kurišča, • redno čiščenje površin kurilne naprave, ki pridejo v stik z dimnimi plini, dimniškega priključka, dimnika in po potrebi zračnika (storitve javne dimnikarske službe), • zamenjava morebitnih iztrošenih ali poškodovanih delov (kot npr. tesnila vrat, rešetka, šamotne obloge), • zamenjava ostale morebitno poškodovane dele kurilne naprave. Dodatne informacije o kurjenju Dodatne informacije o kurjenju lesa, kurjenju v drugih vrstah kurilnih naprav, predpisih o dovoljenih Pepel svetlejše in sive barve ima manj ostankov lesa in je posledica boljšega zgorevanja (Vir: www.bioregio.info) emisijah iz kurilnih naprav, omejitvah uporabe trdnih goriv, izvajanju storitev javne dimnikarske službe itd. so dostopne na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor www. mop.gov.si/. Informacije o pravilnem kurjenju so dostopne, tako tekstualno Katranske obloge v dimniku kot posledica zelo slabega zgorevanja zaradi vlažnih drv in nepravilnega kurjenja kot tudi z video posnetki, na spletnih straneh posameznih proizvajalcev kurilnih naprav in domačih ter tujih združenjih s tega področja. Avtor: Jože Kaplar Koordinacija: mag. Jože Jurša Naj iskrivost pisanih decembrskih luči polepša drobne trenutke v mozaiku časa, naj čarobnost zimskega ivja na drevju zasenči črne misli, naj vas toplina in iskrenost osrečujeta vse leto. Vesel božič in srečno novo leto 2015 ! Otroci in zaposleni vrtca Vrtiljak in Ciciban Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 15 DRUŠTVENA DEJAVNOST ŠEST DESETLETIJ zborovodje Antona Kirbiša Cerkveni pevski zbor v Dobrovcah že polnih 34 let vodi in povezuje zborovodja Anton Kirbiš, ki se je v prvih dneh letošnjega junija srečal z osebnim jubilejem in obrnil 60. list. Pevke in pevci, ki se z njim srečujejo tako na vajah kot tudi ob svetih mašah, so mu ob prazniku pripravili zahvalni govor, izročili darilo in torto. Tudi za zapis teh vrstic so glavni krivci prav njegovi »sotrpini«, ki so prepričani, da tudi srčni ljudje, kot zborovodja Tonček je, zaslužijo prostor v občinskem glasilu. Zato je nastal pogovor, zapisan v naslednjih vrsticah. P evke in pevci, s katerimi bogatite cerkveno bogoslužje v Dobrovcah, niso spregledali, da ste 2. junija praznovali 60. rojstni dan, in so vas presenetili. Gotovo se človeka besede, ki jih izrečejo ljudje, s katerimi ustvarjate, delate že toliko let, še posebej dotaknejo. Zelo sem bil vesel in počaščen nad izkazano pozornostjo pevcev in pevk. Sam govor je bil resnično edinstven, usklajen na petje in glasbo, prepletala se je harmonija in posebne melodije. Pa dajva ta pogovor usmeriti na sam vaš začetek, v mladost. Kako ste praktično začeli živeti z glasbo, kaj vas je popeljalo v te vode? Prepričan sem, da človek veliko odnese od tega kar se mu zgodi tako rekoč v prenesenem smislu » v do- 16 Naši izviri odhiteti k maši v Slivnici, ki pa jo je daroval starejši župnik. Ker pa je po nedeljski maši župnik Slavko imel na Dobrovcah mladinski verouk, se mu ni več tako mudilo, če sem zato na Dobrovcah orglal jaz. Seveda sem jaz ta čas bil tudi med mladinci in se mi je pač ena rožica tukaj dopadla in sem se tako tudi poročil v ta kraj oziroma živim tukaj od jeseni leta 1980. mačem gnezdu«, torej iz otroštva. V družini, moram reči, sem imel srečo, da so imeli tako stari starši kot tudi moji starši posluh in predvsem veselje do petja, tako da se je pri naši hiši veliko prepevalo. Seveda pa je starejši brat v mladih letih začel igrati harmoniko in kaj hitro za njim sem tudi sam posegel po blok flavti. Igral sem tako v šolskem orkestru, svoje strokovno glasbeno znanje pa zatem še nadgrajeval na Pedagoški gimnaziji v Mariboru. Prav tam je bil velik poudarek na glasbeni vzgoji in pa igranje instrumenta. Zato sem takrat pričel še z igranjem klavirja. Po zaključenem gimnazijskem šolanju sem privat nadgrajeval znanje v glasbeni šoli Jožeta Hermanka v Mariboru. Tam sem tako nadaljeval s šolanjem igranja klavirja in paralelno s študijem solo petja. Veliko pa sem obiskoval tudi seminarje za zborovodstvo. Kdaj in kako pa vas je pot pripeljala v Dobrovce? Pot v Dobrovce me je v bistvu pripeljala tudi preko glasbe. Pokojni župnik Slavko Krof, ki je bil moj prijatelj, me je povabil na Dobrovce, da nadomeščam organistinjo, ki je vedno po dobrovski maši morala ob prevozu župnika Slavka hitro Poleg službenih in družinskih obveznosti ste vedno našli in ga še najdete, čas za vodenje cerkvenega pevskega zbora v Dobrovcah. Gotovo bo ob tem držalo, da za tisto kar človek dela s srcem in dušo, se vedno najde čas! Prav gotovo, da to drži. Za tisto kar imaš rad, ni ovir, pa naj se zgodi karkoli. Včasih je res bilo težko, še posebej v povezavi s službo. Velikokrat sem prišel zvečer iz službe in brez večerje kar šel na pevske vaje. Ob vseh življenjskih obveznostih tako ni čudno, da je minilo tudi že 34 let mojega vodenja dobrovškega zbora. V tem času se je sestav cerkvenega zbora velikokrat spremenil. Menjale so se generacije, pa če ob tem še dodamo, da vedno združujete prav vse starosti pevcev tako mlade kot starejše, lahko povzameva, da kot zborovodja morate znati najti stik z različnimi ljudmi. Torej poleg posredovanja glasbenega znanja, še biti del psihologa tudi mediatorja. Skoraj da. Včasih je bistveno lažje zboru posredovati strokovno, glasbeno znanje kot pa recimo povezovanje, usklajevanje raznih želja in tudi karakterjev, ki so med pevci in pevkami. Skratka včasih je težje skupino obdržati skupaj, vzame več energije kot pa samo strokovno delo. Vedno se skušam približati tudi mlajšim in menim, da imam poseben odnos do njih. Razumem, da kdaj manjkajo in jim to ne očitam. Vendar sem vesel, ko vidim, da je čas priprav na nastope, da pa so takrat voljni delati. In tako sem vesel, da imamo vedno med nami mlade upe; kar si kakšen cerkveni zbor le želi. Sem mnenja, da le z mladimi gre svet naprej. Vsekakor pa moram pohvaliti vse moje pevce tako mlade kot tudi starejše zato,da si vzamejo čas za pevske vaje, zato ker znajo na pevskih vajah tudi kdaj potrpet, pa tudi včasih kaj odpustiti. Ravno tako kot zborovodja. pevcev. Takrat se vedno snidemo in poveselimo. Udeležujemo se srečanja cerkvenih pevskih zborov naše dekanije, kjer čast gostovanja vsakič pripade drugi župniji. Skoraj vsako leto si organiziramo izlet, na katerem ne manjka petja in se nam takrat seveda pridružijo naši družinski člani ali drugi sokrajani, ki si želijo naše družbe. Obvezno pa je naše vsakoletno srečanje ob godovnem dnevu svete Cecilije (22.november), ki je zavetnica cerkvenega petja oziroma nas pevcev. Letos smo ta dan obeležili z darovano mašo za vse žive in pokojne cerkvene pevce, nato pa smo v učilnici pripravili večerjo, ki pa ji je sledilo prijetno druženje z obilo prepevanja. Zbor povezujejo tudi trenutki, ki jih preživljate v sproščenem vzdušju. Tekom leta tako znate poskrbeti tudi za vaša druženja! Pri nas niso samo pevske vaje tisto, kar združuje, ampak so to druženja ob okroglih obletnicah V preteklosti oziroma v osemdesetih in začetku devetdesetih pa ste vodili tudi oktet Prosvetnega društva Matej Bor, kjer ste tako vrsto let bili še dodatno angažirani! 12 let delovanja zbora je bilo resnično zelo aktivnih. Veliko je bilo nastopov v domačih krajih kot tudi širše, med njimi tudi vsakoletna udeležba na reviji pevskih zborov mariborskega območja. Zelo v lepem spominu pa mi je ostal nastop ob koncu vojne za Slovenijo, proslava za teritorialno obrambo v Tam-u, kjer smo imeli čast našim borcem za samostojnost, zapeti tudi mi. Drugače pa smo izredno pogosto peli na pogrebih. Tako, da lahko povzamem, bila so zelo pestra leta. Vaš osebni praznik je bil tako razlog najinega pogovora, tudi vi se torej vse bolj približujete upokojenškemu stanu, a vaše obveznosti do glasbe ob tem gotovo ne bodo drugačne! Upam, da ne in če bo zdravje dopuščalo, bi lahko bila še kakšna obveznost več ali pa te bolj poglobljene. Čas pa mi vsekakor izpolnjujejo tudi vnuki, ki jih z glasbo tudi že malo spoznavam. Map Naj vam prihodnje leto nakloni storiti prave reči, ubrati prave poti ter v vsem najti le dobre plati. Vesel božič in srečno novo leto 2015 vam želi uredniški odbor Naših izvirov. Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 17 DRUŠTVENA DEJAVNOST V Pesniško dolino in na Kozjak Ko je pridelek pospravljen in ko se mošt umiri in postane vino, je čas za sprostitev. Miklavški vinogradniki v sodelovanju s turističnim društvom smo zasnovali strokovno turistično potovanje po dolini Pesnice. N ismo pričeli pri izviru niti pri izlivu, ampak na obronkih Svečinskih goric poraslimi z vinogradi in posejanimi z vinskimi hrami. Naš prvi cilj je bila hiša vina Doppler. Na poti do kleti pa smo se ustavili pri našem članu Francu Butolenu, ki je lastnik hiše, stare več kot dvesto petdeset let. Butolen hišo neguje, obnavlja in ji daje prvotni videz, ne pa tudi namen. Notranjo opremo krasi stara preša, mlin za sadje s kamnitimi valji, obokana klet, kamnita miza iz prvotnih časov, pohištvo častitljive starosti in videza, štedilnik in krušna peč in še kup malenkosti, ki jih vsak ne opazi. V kleti Doppler nas je sprejela lastnica Mihaela Krsnik Kopše, diplomirana inženirka kmetijstva, in nam strokovno predstavila okolico kleti, zasajeno z vinsko trto. Poudarila je rastišče in sorte, ki na obronkih Svečinskih hribov in Počehove najbolje uspevajo. Potarnala je tudi o letošnjih vremenskih nevšečnostih in boleznih, ki so spremljale neugodne vremenske pogoje. Nato smo si ogledali sodobno vinsko klet in se bežno seznanili z novejšo opremo za stiskanje, fermentiranje in negovanje mošta. Sledili smo razlagi zorenja vina, kjer oksidacijo preprečujejo z inertnim plinom. Šele pri polnitvi vino žveplajo. Izbor sort grozdja in vrst vina nam je dal pogled v obseg ponudbe v kleti Doppler. Nato je sledila 18 Naši izviri pokušnja pet sort vina in primerjava med njimi. Sončni dan nas je spremljal skozi kraj Sv. Jurij, ki ga imamo v spominu kot mednarodni mejni prehod. Prosto kot nekoč naši dedje smo se zapeljali v Avstrijo skozi kraj Pesnica, kjer izvira istoimenska reka, in do Lučan. Tu smo naredili odmor za ogled mogočnega klopotca in osvežitev. Pot nas je vodila na Sv. Duh, kjer smo si ogledali krajevno etnološko zbirko, ki je v prostorih bivšega mejnega prehoda. Sledil je ogled kape- le sv. Avguština in cerkve sv. Duha. Ob poti smo si ogledali spomenik Ðakoviču in Hečimoviču, ki sta bila umorjena v neposredni bližini leta 1929. Na kmetiji Vališer, kjer imajo pašno-košni sistem reje goveje živine, smo imeli kosilo in v mraku zaključili ogled kmetije. Spreten voznik avtobusa nas je zapeljal proti Miklavžu, kjer smo se razšli s kupom novih spoznanj in spominov, predvsem na lep sončni dan. Vlado Belšak Kudov nagrajenec za najboljšo moško vlogo Zveza kulturnih društev in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Maribor, priredita vsako leto Dan kulturnih društev. L etos je bil že osmi po vrsti 28. novembra v Unionski dvorani. Med bogatim kulturnim programom podelijo nagrade in priznanja za dolgoletno delovanje in za posebne dosežke na kulturnem področju. Podelijo pa tudi regijska priznanja za dosežke na področju gledališča za preteklo sezono. Namen priznanja je nagraditi najbolj kakovostne ljubiteljske gledališke skupine, njihove člane in sodelavce ter s tem vzpodbuditi razvoj in kakovost tovrstne gledališke produkcije. Priznanja prejmejo igralci za najboljšo moško vlogo, za najboljšo stransko moško vlogo in za najboljšo žensko ter najboljšo stransko žensko vlogo. Ni pa nujno, da so vsa taka priznanja tudi vsako leto podeljena. Selektorica v sezoni 2013/2014 je bila dramska pisateljica, scenaristka in režiserka, Aleksandra Blagojevič. Po ogledu vseh prijavljenih gledaliških skupin na regijskem srečanju je odločila, da dobi priznanje za glavno moško vlogo BOJAN KOCBEK, in sicer za glavno moško vlogo Cinca v predstavi Cinco in Marinko režiserja Boža Hadlerja in v izvedbi KUD-a Zvonke Antoličič Miklavž. Njena obrazložitev za priznanje je takale: „Bojan Kocbek je v predstavi apatičen, k alkoholu nagnjen gastarbajter, moški poznih srednjih let. Odlično nam prikaže zagrenjenega, skrajno pasivnega in za življenje nezainteresiranega moškega, ki si končno zasluži mirno in spokojno življenje. Odrska interpretacija igralcu tako nastavlja kar nekaj pasti: zapleten in temačen značaj, prizor pijanosti, evforije, strahu, trenutek omračenosti uma, monološki prizor in še kaj. Bojan se iz vseh pasti suvereno reši in izvede igralski presežek, vreden profesionalca! V njegovi igri se kaže odlično razumevanje lika, zavedanje lastnega telesa kot večplastnega igralskega aparata, občutek za intenzivnost in ritem, hrati pa je tudi zanesljiv igralski partner.“ Priznanja smo poleg igralca veseli tudi vsi člani dramske skupine. To je namreč že tretje naše tovrstno priznanje. Milka Hadler Številne želje, tiha upanja, mnoga pričakovanja Številne želje, tiha upanja, mnoga pričakovanja naj postanejo resničnost. naj postanejo resničnost. Vesele praznike in srečno novo leto 2015! Vesele praznike in srečno novo leto 2015! Društvo prijateljev mladine Miklavž Društvo prijateljev mladine Miklavž Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 19 DRUŠTVENA DEJAVNOST Bili smo na izletu Po dolgem, dolgem času je tukajšnje kulturno-umetniško društvo za svoje člane organiziralo izlet. U deležilo se nas je 42 članov vseh treh sekcij: pevske, tamburaške in dramske. Izlet pa ni bil namenjen samo druženju in zabavi, temveč je imel tudi kulturni pomen. Obiskali smo namreč dvorec Strmol, muzej v notranjosti dvorca ter muzej na prostem. Lepa sončna oktobrska sobota, živo srebro se je dvignilo vse do 18 stopinj, z avtobusom podjetja Globus smo se odpravili v Rogatec. Lepo vreme je dodatno vplivalo na naše vedro razpoloženje, saj je že zjutraj bilo kar dovolj smeha in veselega pričakovanja. Rogatec leži v dolini, pogled nanj je prelep. Tu so številni predeli neokrnjene narave, kulturne in naravne dediščine na Donački gori, Boču, zaščitena območja Kozjanskega parka in dve naravni zdravilišči, Rogaška Slatina in Terme Olimje. Kot trg se Rogatec prvič omenja leta 1283, pred tem pa je bil eno od upravnih središč posestev Breže–Selskih. Dobro je ohranjeno trško jedro z Marijinim znamenjem na sredi trga in dvema cerkvama. Cerkev sv. Jerneja sodi med najkvalitetnejše, celostne spomenike v Sloveniji. Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec upravlja muzej na prostem Rogatec, kulturni spomenik v državni lasti in spomenik državnega pomena, ki je bil 20 Naši izviri leta 1997 nominiran za Evropski muzej leta. Leta 2006 je Zavod prevzel tudi drugi pomembni kulturni spomenik v kraju, renesančno–baročni dvorec Strmol, ki je v lasti občine Rogatec. Prijazni vodički tamkajšnjega Zavoda sta nas popeljali na ogled muzeja tako v dvorcu kot muzeju na prostem. Dvorec Strmol se je razvil iz srednjeveškega stanovanjskega stolpa, ki so ga leta 1436 Celjski grofje podelili Jakobu Strmolskemu iz Cerkelj na Gorenjskem. V renesančnem stavbnem tkivu je ohranjena srednjeveška zasnova. Močan vpliv baroka s štukaturami, freskami in privlačno poslikavo fasad ga uvršča med pomembne fevdalne objekte na Slovenskem. V današnjih dneh pripravljajo v dvorcu razstave, koncerte, tematska vodstva in gledališke prizore iz življenja v času baroka. V pritličju dvorca smo si ogledali črno kuhinjo z odprtim ognjiščem, nad katerim visi kotliček, ob ognjišču pa burkle (pripomoček za oprijemanje loncev), grebljica , metlica za pometanje pepela, lopar za kruh. V tem prostoru je tudi velika miza, ob njej pa klopi in stoli. Na željo obiskovalcev ogenj zakurijo in pripravijo hrano ( v glavnem enolončnice ). V nadstropju smo si lahko ogledali razstavljene predmete, ki so jih v tem času uporabljali v gospodinjstvu. Lončeno posodo vseh vrst, sita, cedila, lesene žlice, kuhalnice, kavni mlin, petrolejko, svečnike, na steni visi sklednjak, v katerem so lončene sklede, skratka, vse, kar so uporabljali. Razstavljeni so tudi šte- dilniki, prvotni iz zarjavele pločevine, namizni emajlirani, vzidani, obloženi s ploščicami in tudi novejši. Na steni pa visijo dekice, kar je tedaj imela vsaka kuhinja. V naslednjem nadstropju je razstavljeno pohištvo, značilno za tisto obdobje. In v naslednjem je velika dvorana, opremljena s znamenitimi stoli. Tu se odvijajo razni simpoziji, sestanki in tudi poroke. Poleg pa je stalna razstava umetniških del domačih in tujih avtorjev. Muzej na prostem, doslej največji v Sloveniji, predstavlja življenje in delo kmetov in obrtnikov v 19. in v začetku 20. stoletja . Petnajst različnih, prenesenih oz. rekonstruiranih objektov sestavljajo domačijo ( rojstna hiša pesnika Jožeta Šmita z ograjenim vrtom, gospodarsko poslopje z ognjiščem in poljskim straniščem, čebelnjak, svinjak in kozolec), upravni del predstavlja »lodn« trgovino z mešanim blagom, ki ima danes tudi funkcijo muzejske trgovine z upravnim prostorom, ter gostinski del z vinsko kletjo in gostilniško izbo v viničarski hiši. Slednja je bila zaprta tako, da si njene notranjosti nismo mogli ogledati. Ogledali pa smo si notranjost ostalih hiš. Notranjost hiše, ki nam jo je vodička pokazala, ima prav tako črno kuhinjo z odprtim ognjiščem, kotliček nad ognjiščem, burkle, grebljico, metlico in lopar. Tu so tudi vratca, s katerimi je zaprta odprtina krušne peči. V izbi stoji ob steni postelja, ki so ji rekli »špampet« in na kateri sta spala oče in mati, velika miza s klopmi in stoli, saj je bilo v vsaki družini od šest do deset otrok, skrinja za perilo, na stropu pa visi iz debele deske po- lica, katero so uporabljali namesto kredence in so nanjo nalagali vse potrebne predmete, tu je tudi krušna peč, ob njej pa klopi, na katerih so posedali in se ob krušni peči greli. V naslednjem manjšem prostoru so spali otroci, kar po tri dekleta na eni postelji. Fantje poleg deklet niso spali. Vrata v ta prostor, kjer so spala dekleta, so ob odprtju močno zaškripala, tako sta oče in mati lahko slišala morebitnega obiskovalca deklet. V lodnu so zelo zanimivi izdelki iz ličja: predpražniki, torbice, copati, razni okraski in tudi proizvodi čebelarja. Vse stvari je mogoče tudi kupiti. Ogledali smo si kovačnico, kjer so razstavljeni poleg ognjišča in meha tudi vsi predmeti, ki so bili potrebni tako za živali kot za ljudi in katere so ročno kovali kovači. Meh pa je moral »goniti« vajenec. V eni od hiš so razstavljene obleke in spodnje perilo, ki so ga takrat nosili. Na dvorišču je ohranjen studenec, ki je globok štiri metre, pokrit z lesenim pokrovom in lesenim vedrom na vzvod. Povedali so nam, da voda ni pitna, je pa za živali. Ob studencu je leseno korito, v katerem so napajali živino. Hiše imajo slamnato streho. Tudi konjušnjica je bila zaprta, ogledali pa smo si lahko vse predmete in orodja, katere so v tistem obdobju uporabljali za kmečka opravila. Na dvorišču stoji tudi mogočen kozolec. Na zunanji strani je obešena rumena koruza, v sredini pa je iz rdeče koruze napravljen velik križ. Oba muzeja sta zares vredna ogleda. Po našem izobraževalnem delu izleta smo se odpravili na hrib Kočice, kjer nas je v lepo urejenem gostinskem lokalu čakalo kosilo, saj smo bili že pošteno lačni. Naš izlet pa ne bi bil popoln, če Peter ne bi raztegnil svojega »meha«, pomagala sta mu še ostala dva muzikanta in kulturniki so veselo zarajali. Zunaj gostišča so mize in klopi, toplo sonce nas je kar vabilo, da smo jih zasedli, in razvil se je sproščen klepet, pa tudi smeha je bilo obilo. Milka Hadler »Kje ste, snežinke, rahle, sanjave, da posrebrite slavnostno drevo, da sporočite praznične pozdrave, kje ste, snežinke, rahle, sanjave?« V šopek prazničnih pozdravov smo povezali iskreno zahvalo za sodelovanje v letu, ki odhaja, čudovito doživetje božičnih praznikov, mir in razumevanje pa naj plemenitita vaše življenje v prihajajočem letu 2015. Turistično društvo Miklavž Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 21 DRUŠTVENA DEJAVNOST MIKLAVŠKE sončnice 2014 tudi tisti, ki ocenjujejo področje širše regije, smemo biti ponosni na estetski smisel in prizadevnost vseh, ki se trudijo ohraniti lepo bivalno okolje. Že četrto leto zapored so bile podeljene. In naši člani, ki ocenjujejo urejenost okolja, čedalje težje izbirajo najlepše med lepimi. Č eprav letošnje leto ni bilo naklonjeno rožicam, ki rade obračajo glavice k soncu, so naši občani skrbno urejali svoje balkone, cvetlične gredice, grmičke in zelenice. Še več truda je bilo potrebno vložiti, saj je bilo treba še posebej negovati vse to okrasje, na katerem si odpočijemo oči in napolnimo dušo. Tudi Režijski obrat občine Miklavž, ki ga vodi Roman Lorenčič, je svoje delo vzorno opravljal, saj je njihova skrb za lepo in čisto občino vidna na vsakem koraku. To potrjuje tudi priznanje Štajerske turistične zveze Maribor, ki je maja letos podelila naši občini »Zlato metlo« za lepo urejeno občino za leto 2013. Ko urejenost nekega kraja opazijo 22 Naši izviri V praznično okrašeni dvorani Kulturnega doma v Miklavžu smo prav na dan svetega Miklavža, v soboto, 6. decembra, sprejeli naše občane - prejemnike priznanj za leto 2014. Priznanje so jim s svojo prisotnostjo izkazali tudi župan Leo Kremžar in predsedniki krajevnih skupnosti. Kako lepo je zadonela pesem »Okoli hišice so same rožice«, ki so jo uvodoma zapeli člani moškega zbora DU Miklavž! Lepše ne bi mogli izbrati. Sledili sta še dve ubrano zapeti pesmi. Med podelitvijo priznanj pa so zapele pevke skupine Lastovke iz Dobrovc, ki so nas s svojim nastopom prav tako očarale. Turistično društvo Miklavž je za leto 2014 podelilo 68 priznanj. • Pohvale je prejelo 60 družin iz vseh štirih KS za lepo urejeno okolje stanovanjskih hiš, • Režijski obrat občine Miklavž za skrb za lepo in čisto občino, • župnik Ivan Kralj za zasluge pri obnovitvi farne cerkve Svetega Miklavža, • Irena Beranič za lepo urejeno kmetijo. Najvišje priznanje, zlato sončnico, za izredno lepo urejeno okolje pa so prejeli: • družina Perenčevič in družina Hauptman iz Miklavža, • družina Raduha iz Skok, • družina Gojčič Meglič iz Dobrovc, • Anica Lah iz Dravskega Dvora. Čestitke in pohvale sta prejemnikom priznanj v svojih nagovorih izrekla tudi župan občine Leo Kremžar in predsednica Turističnega društva Miklavž Sonja Horvat Tušek. Veliko lepih in spodbudnih besed jim je namenila tudi Mateja Pleteršek, ki je prireditev vodila in jo z velikim občutkom za pomembnost dogodka vsebinsko obogatila. Milena Roj Borovo leto 2014 Ura leta 2014 tiktaka in kazalec na njej se vedno bolj pomika proti dvanajsti. Ko odbije polnoč, ni več časa za vprašanja, kaj še, ostaja samo, kaj bo. Ujeti moramo ritem in uri vštric narediti analizo leta, kaj vse smo postorili in za kaj je še prav dovolj časa. T akšna in podobna vprašanja se porajajo v nas vseh in tudi v Prosvetnem društvu Mateja Bora. Po kitajskem horoskopu je v letu 2014 na prestolu konj, ki ga označuje zelena barva in element les. Ali lahko kaj od navedenega postavimo v naš prostor? Zelene barve je zaradi obilice dežja bilo več kot dovolj, z lesom pa je v letu bila bolj žalostna zgodba. Kot konj ne pozna srednje poti, tako je tudi v naravi. Vse je bilo dovršeno in vsi mi, kakor tudi narava, bomo to popolnost čutili še leta, dokler si narava ne opomore. Tudi v izvajanju dejavnosti društva je obilica dežja in izvajanje kanalizacijskih del v kraju dodalo svoje. S pustom, v začetku marca, smo za las ušli pohodu mehanizacije na naš Flančič. Navdušeni nad izvirnostjo nastopajočih skupin je komisija izbrala le eno za najbolj izvirno. To so bile domače »mistrese«. Upam, da vam še niso ušle iz spomina, saj tako velike skupine »pobožnih« ženic ne vidite vsak dan. Po velikonočnih praznikih, ko smo si z veseljem ogledali razstavo Ročnodelske sekcije društva, so srce vasi, Flančič, pričele objemati velike kovinske žlice. Potekale so priprave na Flančič pisker. Pa smo skupaj s »piskrom« romali v go- ste. Prireditev v času občinskega praznika občine v mesecu aprilu je potekala na tratah Športnega parka Dobrovce. Vreme je bilo, ja, pa so svoje na ta dan dodale tudi kapljice dežja. Vsi veseli, pa čeprav pod marelo, smo pokušali dobrote kuharjev in bili smo si edini. Fantje treh vasi imajo najboljšo zmes, kar pa tako mora biti, če so v njej bile vse dobrote, kar iz treh vasi. Lepo rasle trate so padale, toda mi smo čakali, da je trava dozorela, da so čebelice popile ves med in da je veter razsejal seme. Pozno majskega popoldneva je padla tudi naša trava. Preprosta južina na prtu, vrženem na strnišče, lonček domačega kvintona, v redi razporejeni kosci, kmetice z vilami, grabljami in pesmijo na ustih. Vse pa je dopolnila množica obiskovalcev od blizu in daleč. Bili so tudi novi obrazi. Tega smo bili še posebej veseli. V topli junijski noči pod zvezdnatim nebom so odmevale melodije, odpete v Borovi poletni noči. Vsako leto se najde kdo, ki je izviren ali boljši od drugih, in ta pripomore, da ga ljudje obstopijo in skupaj z njim zapojejo melodije srca. In v tej noči so to bile »Vesele polajnke« iz Cirkovc. Priprave na trgatev modre kavčine smo kaj kmalu črtali iz seznama, saj je na brajdi ostalo le prgišče zdravega grozdja, ki ga je negoval viničar Lojze. Poimenovali smo jo kar kanalizacijska trgatev. Da ne bi dogodek tonil v pozabo, bomo drugo leto naredili dvojno trgatev. Za letos pa smo se zadovoljili le s kostanji in moštom, ki smo ga člani prinesli iz svojih kleti. Kot je zorelo vino, je zorela tudi pesem na ustih Lastovk. Te so na martinovo soboto na široko odprla vrata dvorane in s pesmijo in plesom skupaj z gostujočimi »Fanti na vasi« iz Rač, plesalci plesne šole Samba in Tota salsa priredile nepozaben večer, ki se ga bomo še vsi dolgo spominjali. Božič je že skoraj pred vrati in v teh dneh potekajo številne glasbene prireditve. Tudi člani društva bi si želeli ogledati katero. Tako smo v društvu pohiteli in priredili Miklavžev koncert. O teh se malo sliši, pa je sv. Miklavž bil prav tako dober mož, kot je Božiček. Pa smo v naši dvorani tega dne imeli številne nove obraze. To pot ne samo med gledalci, ampak med nastopajočimi. Zelo veseli smo bili nastopa Miklavških tamburašev. Posebej še skupnih pesmi z domačimi cerkvenimi pevci. Peter Januš, Fantje izpod Vurberga pa Tina in Julijan Velišček, vokalna skupina »Pomlad« in seveda domače Lastovke. Ujeli smo jih na zadnjem letu. Zima je pred vrati in kličejo jih južni kraji. Pa nam ostane le še Božiček na Flančiču. Kanalizacijski Božiček! Tudi ta bo letos v gosteh in našli ga boste pri vrtcu, kjer ga čakajo otroci. Tja pravzaprav spada. Otroci še verjamejo v pravljice in del otroka, ki je še vedno v nas, tudi. Naj živi pravljica. Verjemimo vanjo, saj bo tako leto 2015 veliko lepše! -KA- Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 23 MLADI UPI NOVOLETNO voščilo »Nekaj je v zraku. Lepega. Nežnega. Mimobežnega. Nekaj je v zraku...« L eto je minilo, kot bi mignil, in že stojimo na pragu novega; polni pričakovanj in upanja, kot majhni otroci pred Miklavžem, dedkom Mrazom in Božičkom! Decembrski možje se pripravljajo izpolniti svojo nalogo. Vznemirljivo pričakovanje! Veselje v otroških očeh in radosten klepet odraslih. To lepoto je težko ujeti v besede, saj ima nešteto različnih podob in oblik. Od hiše do hiše začne romati MIKLAVŽ in nosi darila: sladke dobrote in drobne igrače. Jabolk, orehov, rožičev in fig – s tem je nekoč razveseljeval otroke – natrese le še za vzorec in v spomin na stare čase! Se veselite praznikov? Ali pa vas je nemara že vnaprej strah mrzlič- nih priprav, nakupovanja, lova na primerna darila pa kuhe in peke, zavijanja in krašenja ter vsakoletnih idej o najboljših željah? Poskusite letos drugače! Vzemite si čas zase, za svoje najbližje in za predpraznične priprave. Ne poskušajte za vsako ceno preseči svojih zmožnosti! Ni pomembno koliko, ampak kako, pri čemer ta » kako » pomeni z veseljem, v miru, počasi in v družbi ljudi, ki jih imamo RADI! Kako lep je lahko prihod dobrih mož, se odrasli zavemo šele, ko ga pogledamo skozi otroške oči! Doživi ga kot pravljično zaporedje čarobnih vtisov; zbere se družina, praznik je v hiši! Obstaja čudovit, skrivnosten zakon narave, da tri reči, po katerih v življenju najbolj hrepenimo – srečo, svobodo in duševni mir vedno pridobimo tako, da jih podarimo nekomu drugemu! Kdaj ste bili srečni kar tako, brez razloga, da ste tiho popevali v sebi, se nasmehnili mimoidočemu, se prepustili trenutku? Ali je res potrebno, da se zgodi nekaj pomembnega, nekaj velikega, da začutimo, da smo srečni? Zakaj ne bi raje poiskali SREČE v sebi in z njo osrečili druge!? Naj bo vaša SREČA darilo za vaše bližnje, prijatelje, sodelavce, za vsakogar, s katerim se srečujete! Začnimo danes, začnimo v mesecu, v katerem smo in v katerem bomo pogosto slišali in izrekli besedico – SREČNO!!! In videli boste, da je lepoto te besede mogoče videti v očeh vseh, ki jim jo podarimo. SREČNO v 2015 Vam želimo: ravnateljica, otroci, učenci in zaposleni OŠ Miklavž na Dravskem polju ODPRTJE gibalnice ŠPORT je univerzalna mednarodna govorica, nekakšen esperanto, je tudi skupni imenovalec posameznikov, ki prisegajo na zdrav duh v zdravem telesu. J e navdih, prinašalec pozitivnih misli, hkrati pa preganjalec slabe volje in dolgčasa. Verjetno so prav to imeli v mislih ustanovitelji »KORAKI za KORAKCE« in izkazalo se je, da je razmišljanje šlo v pravo smer, saj smo tudi mi z donacijo Koraki za korakce našim otrokom opremili prostor 24 Naši izviri in čeprav je v skritem kotičku šole, vedo za njega prav vsi, saj bodo lahko v njem kakovostno izkoristili del časa, ki ga preživijo v šoli in vrtcu. Na našo novo gibalnico smo resnično ponosni, saj otrokom prinaša številne koristi. Potrudili se bomo, da bo postala nepogrešljiv del našega vsakdana. Gibalnica pripomore k temu, da je delo z učenci kvalitetnejše in bolj zanimivo. Otroci lahko v njej sproščajo svojo energijo, izražajo svojo kreativnost, razvijajo koordinacijo, ravnotežje in motoriko skozi igro in šport ter ostale veščine, ki so pomembne za njihov razvoj. In kaj sploh je gibalnica? Gibalnica je ciljno opremljen prostor za izvajanje inovativnih učnih pristopov, ki ob didaktičnih pripomočkih ponuja dodatno opremo, namenjeno gibanju v smislu učnih, specialnopedagoških, športnih in interesnih dejavnosti. In katere cilje dejavnosti želimo v gibalnici uresničiti: • spodbujanje gibalnega, telesnega in duševnega razvoja, • spodbujanje in razvijanje psihomotoričnega razvoja, • zmanjševanje hiperaktivnosti in obvladovanje impulzivnosti, • zmanjševanje vedenjskih in čustvenih težav, • sproščanje, umirjanje, • spodbujanje samozavesti. Gibalnica prispeva k večji kvaliteti vzgojno-izobraževalnega dela in predstavlja dodano vrednost pri pouku na šoli in dejavnostih v vrtcu, kar so ob njenem odprtju z demonstracijo prikazali navzočim. V imenu otrok, učiteljev in v osebnem imenu pa sem imela čast, da se zahvalim združenju Koraki za korakce, saj je njen osrednji namen organizirati pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo. In kljub temu da so mlado združenje – ostajajo veliki v svojih delih. Zahvala gre tudi Občini Miklavž na Dravskem polju za finančno pod- poro in razumevanje, da bo gibalnica pripomogla h kvalitetnejšemu vzgojno-izobraževanemu procesu. Ne nazadnje gre zahvala tudi vsem, ki ste celo šolsko leto zbirali star papir, saj so le-ta sredstva bila namenjena opremi v gibalnici. Ravnateljica, otroci, učenci in zaposleni OŠ Miklavž na Dravskem polju VRTEC v gibalnici Potrebi po gibanju in igri sta primarni otrokovi potrebi. Z gibanjem telesa je pogojeno zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe. Gibanje ima pomembno vlogo pri socialnem in emocionalnem razvoju otroka. V ta namen vrtec otroku nudi razne gibalne dejavnosti za razvoj posameznikovih sposobnosti in osvajanje gibalnih konceptov. Da bi ta razvoj bil čim bolj optimalen, se v vrtcu trudimo že ves čas. Vendar pa smo v tem šolskem letu dobili ogromno pridobitev, ki bodo omogočala še boljše pogoje za otroke kot za zaposlene. Dobili smo gibalnico. Že beseda sama da vedeti, da gre za gibanje. Tako se v njej izvaja športna dejavnost na rekvizitih, ki jih do sedaj še nismo imeli. In kakšna je bila pot do gibalnice? Za začetek smo se povezali z dobrodelnim združenjem Koraki za korakce, ki je v mesecu maju organiziralo dobrodelni pohod. »Namen naših korakov je pomagati korakcem, da bo njihov korak kljub strmi poti lahkotnejši,« pravijo v samem združenju. Ob prijavi na pohod, ki je potekal po Mariboru, so sodelujoči z nakupom majice še dodatno omogočili zbiranje sred- stev za športno opremo. Sredstva pa so se še dodatno nabrala ob celoletnem prinašanju starega papirja v vrtcu in osnovni šoli. Gibalnica se nahaja nad glavnim vhodom v športno dvorano pri Osnovni šoli Miklavž na Dravskem polju. Torej je v neposredni bližini vrtca, kar je za vrtčevske otroke zelo pomembno. Tako jo lahko obiskujejo prav vsi oddelki vrtca Vrtiljak. Otroci v njej enostavno uživajo in jo težko zapuščajo. In kakšna je športna oprema, ki tako navdušuje otroke in vzgojiteljice? Odlična, bi bil najlažji odgovor. Pa naj vsaj nekaj naštejem: kombinirano plezalo Robin Hood s toboganom, ogromna gugalnica, bazen z malimi žogami, stenske motorične igre labirintov, taktilne igre, tuneli, ravnotežnostne podloge, tekaška steza, eliptično in sobno kolo ter mnoge naprave, ki jih otroci dnevno uporabljajo za razvijanje gibalnih sposobnosti. Otroci se sproščeno in z veseljem vključujejo v spontane in vodene dejavnosti. V takšnem vzdušju in pod takšnimi pogoji se odrasli skupaj z otroki veselimo vsakega njihovega napredka in uspeha. Ker se dejavnosti s področja gibanja tesno prepletajo z vsemi drugimi področji, upam, da bo v gibalnici telovadilo še mnogo generacij miklavških otrok. Petra Krašna Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 25 MLADI UPI Teden otroka v vrtcu Vrtiljak in Ciciban Ker jesen ponuja veliko raznolikih možnosti za spodbujanje ustvarjalnosti in razigranosti, smo v letošnjem Tednu otroka posebno pozornost namenili dejavnostim, ki otroke spodbudijo k igri, kreativnosti in ustvarjalnosti. T ema Tedna otroka 2014, ki je potekal od 6. – 12. oktobra, je bila »ZA RAZIGRANO IN USTVARJALNO OTROŠTVO«. Otroštvo je polno nenehnega raziskovanja, preizkušanja lastnih sposobnosti ter izkušenj , ki jih otroci pridobijo pri druženju s sovrstniki, ter socialne veščine, ki so za vsakega otroka neprecenljive. V vrtcu Vrtiljak in Ciciban smo v tem tednu dejavnosti še posebej načrtovali in otrokom ponudili de- 26 Naši izviri javnosti, ki v njih vzbudijo prijetne občutke in jim dajo možnost raziskovanja in novega spoznanja. Povezovali smo se z zunanjimi izvajalci, z Društvom prijateljev mladine Miklavž, ki je v naše okolje pripeljalo čarodeja, ki nas je »začaral« s svojimi triki. V vrtcu Ciciban so strokovne delavke pripravile lutkovno predstavo » Razbita buča«, izpeljale so športne igre za vse otroke ter jesenske delavnice, kjer so otroci razvijali svojo kreativnost in ustvarjalnost. Jesenske delavnice so pripravili tudi v vrtcu Vrtiljak, kjer so tudi najmlajši s svojimi prstki ustvarjali z različnimi materiali. V obeh vrtcih so se nam predstavili lutkarji Term Banovci in nas skozi igro in pesem poučili o pomenu prijateljstva. Pogostili so nas tudi s pristno, še toplo gibanico prijateljstva. V vrtcu Ciciban so teden otroka zaključili s pravo jesensko zabavo, kjer se je pelo, plesalo in veselilo s prijatelji. Otroke vrtca Vrtiljak pa je najbolj razveselil obisk Centra eksperimentov Maribor, saj so nam pripravili kar nekaj eksperimentov za preizkušanje in več kemijskih delavnic (izdelava vulkana, plavajoča svečka, spreminjanje barv z indikatorjem, duhec iz stekleničke). Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sodelujočim iz Centra eksperimentov Maribor, še posebej Zdenki Kresnik, ki nas je popeljala v svet eksperimentov. Otroci so bili ob vseh dejavnostih zelo igrivi in ustvarjalni, mi odrasli pa moramo poskrbeti, da jim tega daru ne vzamemo, saj so se iskrice veselja in nasmeha nenehno prižigale v njihovih očeh. Urška Suhodolčan Homer V vrtcu ohranjamo tradicijo in kulturno dediščino Vse od najmanjše travice, najmanjšega žužka do najmogočnejšega drevesa je povezano z ljudstvi tega Planeta in materjo Zemljo, z njenimi vetrovi, ognji in vodami. (Julia Doria) V našem vrtcu že več kot desetletje ohranjamo tradicijo medgeneracijskega sodelovanja – Sonce nas druži. V letošnjem šolskem letu so otroci v prvi polovici oktobra povabili svoje babice in dedke na kostanjev piknik. Otroci drugega starostnega obdobja ( 3-6 let ) so se v toplem, s sončnimi žarki prežetem dopoldnevu družili s svojimi babicami in dedki pred domom Društva upokojencev Miklavž. Dobrovoljni člani društva so poskrbeli za pečen kostanj, velika gneča pa je bila pred lokomotivo - Pozdrav jeseni. »Jaz bi čokoladno palačinko, babi!«, »Meni pa palačinko z marmelado,« je bilo slišati iz množice radostnega počutja obeh generacij. Naslednji dan so člani DU obiskali prvo starostno skupino otrok naše najmlajše v starosti od enega do treh let. Prve dežne kapljice so sicer padle, a kar hitro so se odločile, da bodo ostale v sivih oblakih. Igrivi malčki so s stopicanjem in čebljanjem ter ponosnimi babicami in dedki uspeli obesiti deževne oblake sušit nazaj na sonce. Tudi letošnji kostanjev piknik nam je s pomočjo članov DU Miklavž z izraženim zadovoljstvom obeh generacij lepo uspel, za kar se vam strokovni delavci vrtca Vrtiljak zahvaljujemo. Ob nacionalnem tednu kulturne dediščine (v času od 27. septem- bra do 4. oktobra) smo po skupinah ozaveščali otroke o pomenu naravne in kulturne dediščine. Poslušali smo ljudske pravljice, se igrali rajalne igre naših dedkov in babic, zbirali in predstavili razstavo starih predmetov našega okolja, si ogledali najstarejšo stavbo in naše znamenite gomile v Miklavžu. Skupina otrok je odšla na kmetijo Petrovič, kjer so sodelovali pri starem ljudskem opravilu – ličkanju in luščenju koruze ter zbiranju bučnih semen. Odšli smo na bližnjo njivo s koruzo, kjer so otroci primerjali višino svojega telesa z višino koruznih stebel, tipali koruzne storže in preizkušali, koliko moči potrebuje njihova dlan, da se koruzni storž odtrga. Ob ličkanju koruze so spodbujali svojega prijatelja, kako naj potegne »ličke dol«, ob samem luščenju koruznih storžev pa so med seboj tekmovali, kdo ima več naluščenih koruznih zrn. Kljub opozorilu, da je čas vrnitve v vrtec, so otroci ob starem opravilu na kmetiji vztrajali. Polni čutnih izkustev in zadovoljni, da so zličkali vso koruzo iz košare, so med potjo poti proti vrtcu o tem navdušeno klepetali. Čeprav rojeni v modernem času, ko se naši malčki spoznajo že na mobitele, računalnike, računalniške igrice, sodobne televizorje in ostalo tehnologijo, je še kako pomembno, da kjer sobivajo otroci in odrasli, ki se med seboj bogatijo s prenašanjem izkušenj, ustvarjajo sožitje svojih prednikov. Majda Kajzba Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 27 PABERKI Fantastičen zaključek sezone petankarjev V mesecu novembru smo petankarji zaključili sezono, ki je bila prav v zadnjem delu najuspešnejša v vseh osmih letih delovanja kluba. Ž e konec oktobra smo dosegli zmago na TOUR tekmovanju trojk na Jančah, še pred tem tretje mesto na domačih igriščih v tekmovanju dvojk in vse to je potrditev, da se dobro delo in redni treningi obrestujejo ter nam dalo slutiti, da pred koncem sezone še lahko presenetimo. In res se je zgodilo, zadnjo soboto v novembru v pokriti dvorani na Zarji v Ljubljani, na tekmovanju v natančnem izbijanju, kjer je naš član in predsednik Bogdan Kirbiš suvereno premagal vso konkurenco in zasluženo osvojil naslov državnega prvaka. Letošnja sezona je tako zaključena na najboljši možen način. Člani kluba petanke Hrast Vam želimo lepe praznike in SREČNO 2015. B. K. Dajte vsakemu dnevu priložnost, da bo najlepši v vašem življenju. Veliko takih dni vam v letu 2015 želi Prosvetno društvo Matej Bor, Dobrovce 28 Naši izviri Eksplozija pri tretjem ribniku Petek zvečer 5. 12. 2014, okrog 22.30 ure je spokojni mir v naselju Miklavž zmotila močna eksplozija, ki jo je bilo slišati dva kilometra daleč. Eksplodirala je neznana naprava, ki so jo neznanci ali neznanec podstavili pod nadstrešnico za kolesarje, ki je bila postavljena pri tretjem ribniku v Miklavžu. Silovitost eksplozije je bila vidna na tramovih nadstrešnice, saj je nekatere, ki so bili premera 20 cm, prelomilo na polovico. Posamezne dele pa je odneslo tudi na območje ribnika v oddaljenosti 50 m in več. V tem času v ribniku ni vode, zato je bilo to podnevi dobro vidno. Po dosedanjih ugotovitvah pri tem ni bila nobena oseba poškodovana, nastala pa je le materialna škoda, kar pa je seveda le srečen splet okoliščin. Domačini v okolici nadstrešnice pravijo, da so se pod njo v večernih urah zbirale osebe sumljivega slovesa, vendar nekih posebnih izgredov do sedaj ni bilo. Ob tem pa se moramo zamisliti tudi nad reakcijo okoliških stanovalcev. Kljub siloviti eksploziji in glede na to, da so bližnje hiše oddaljene skoraj 70 m, se nihče ni odzval s tem , da bi obvestil o dejanju policijo ali katero drugo reševalno službo. Lahko bi bil kdo ranjen in bi potreboval pomoč. Kaj bi se zgodilo če bi razstrelili kakšno hišo, ali tudi takrat ne bi nihče nudil pomoči ali šel pogledat, kaj se dogaja? Policija je bila o dejanju obveščena šele čez 12 ur, kar o reakciji občanov pove vse. V boljših časih se je temu reklo samozaščitno ravnanje, danes pa ta beseda skorajda izgublja svoj smisel. S samim dejanjem je nastala materialna škoda, ki znaša nekaj tisoč evrov, seveda pa smo s tem oškodovani tudi vsi krajani, saj je nadstrešnica služila izletnikom, sprehajalcem, kolesarjem in drugim, ki so potrebovali počitek ali pa se pred dežjem umaknili pod streho. Dušan Janžek V Marjeti na Dravskem polju je odprla vrata nova mednarodna zasebna glasbena šola, v kateri učijo priznani slovenski glasbeniki, vešči dela z mlajšimi in nekoliko starejšimi učenci. Pouk poteka v popoldanskih urah, za vse informacije pa pokličite na 041 447 545. Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 29 ZA BISTROGLAVCE MOŽGANSKA masaža Že 10 minut MASAŽE MOŽGANOV Z ENIGMATIKO ALI ISKANJU REŠITEV dnevno koristi spominu oz. UPOČASNENJU DEMENCE! (Rešitve: v naslednji številki Izvirov) Kaj imajo skupnega te besede oz. stavki? NEŽEN, POTOP, ALI SE BO ANA OBESILA, EMA ZAKAJ NI VINJAKA ZAME, EDO SUČE MEČ USODE, MONOM, NE RADODAREN, MATEJ JE TAM. Koliko trikotnikov je na tej sliki ? Prestavimo dve palčici tako, da dobimo štiri kvadrate? Bliža se božič in z njim praznovanje, ki že nestrpno ga čakamo vsi. Božje drevesce krasi stanovanje, v jaslicah detece božje leži. Naj uresničijo vaše se sanje, toplina vsa vrata naj božič odpre, naj srečno obdobje za vas se prične. A leto prihodnje naj zdravja vam da, obilja, ljubezni pa v čaši brez dna. VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO vam želi 30 Naši izviri DU DOBROVCE, DU MIKLAVŽ, DU MODRA JESEN DRAVSKI DVOR in DU SKOKE. NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 71 SESTAVIL RAFKO IZLAKAR SOVA, KI SKOVIKA NOETOVA BARKA ??? CE-TUNG, ORJAŠKA OPICA OSNOVNA ŠOLA KRAŠKO VINO TEMNEJŠE BARVE LETOPISI PRODAJALEC RIB ČLOVEK, KI ŽIVI SAM SREČNO 2015 LITER 24.ČRKA ABC RTV NAPOVEDOVALKA IDA LADJA ZA PREVOZ TOVORNJAKOV ORGAN VIDA JADRANSKI OTOK IVAN TAVČAR SELEN VRSTA VRBE PLOŠČICA INTEGRIRA- ITALJANSKO NEGA VEZJA DIRKALIŠČE FORMULE 1 DVORANA PRSTOR ZA PRISTAJANJE LETAL RAVNILO (ZASTAR) PROSITI ZA MILOŠČINO ENOTA ZA ELEK.TOK JEZERO V KANADI ŽENSKA ZA JAMSTVO NEZNANEC, NE PODPISANEC MITO TREFALT GLAS O DEŽEVANJU RIM.ŠT. 1000 OLEK ENOČLENVIDOV SKI ALGEBRAJ- GRENKI ZEL. SKI IZRAZ LIKER PRIMORSKI VZKLIK PRIPRAVA ZA OMETANJE SVETILKA KRAVAL, TRUŠČ ST. PLOŠČ. MERA 57,5 m ŠPAN. M. SPOLNIK SL. PROIZVAJALEC SMUČI GER. BOGINJA. USODE NEK.PREB. LATVIJE TEKOČINA V ČLOVEKU 20. IN 11. ČRKA ABC. DIRKALIŠČE V LIZBONI IZDELOVALEC NALEPK GRŠKI OTOK V KIKLADIH FANT DO PUBERTETE PRIDIGAR, JAVNI GOVORNIK ZAČETEK ŠIR. VESOLJA PIJAČA IZ MEDU,VODE IN KORENIKE MONOTIPIJA, EDINI PRIMEREK SODNI ZBOR, MESTNI SVET 100 m2 ZMEDA, NERED DOMIŠLJAVI MOŠKI OTOŠKA SKUPINA V ALEUTIH TERMO ELEKTRAR. PRIJETEN VONJ AVTO. OZNAKA ZA PORTUGALSKO MLEČNI IZDELEK EG. BOG SONCA POTOMEC ŽUPANČIČ OTON NERAT VLADIMIR NAPARAVA ZA PREDENJE VOLNE Ugankarski slovarček: KEA – grški otok v Kikladih, KURI – nekdanje finsko ljudstvo na ozemlju današnje Latvije, PRAPOK – začetek širjenja vesolja, RAE – jezero in mestece v Kanadi, RAT – otoško ljudstvo v Aleutih, SALEP – pijača iz medu, vode in korenike dišeče mošnjice, zlasti v Srbiji, URD – germanska boginja usode, preteklosti, Norna. Rešitev križanke 70, Vodoravno: FOKSTROT, ZAVETIŠČE, LIRIK, KA, Z, ARAK, TAM, AMATER, EMA, ŽALUJKA, IL, IRENE, AUKN, VIJAK, RK, I, N, ABA, TASA, KARTE, LO POT, NA, BAER, IRHAR, FAM, ESSO, KA, AUL, TD, AKORD, PEN, DARILO, MONO, KANU, ESKIM, MAPER, ANI, JEŽEK, MALAJ LAKOTA, RE. Rešitev:ZAVETIŠČE ZA ŽIVALI MARIBOR, NE ZA DARILO, JEŽEK, NERODNO MI JE. Med reševalce, ki nam bodo na dopisnicah poslali pravilno rešitev (samo izpis temnih polj), bomo z žrebom razdelili tri lepe knjižne nagrade. Rešitev s svojim polnim naslovom nam pošljite najpozneje do 16. 1. 2015 na naslov Občine Miklavž na Dravskem polju. Nagrajenci prejšnje križanke št. 70 so: Jožica Polš, (Ulica Paherjevih 9, Miklavž), Martina Gangl (Nad gramoznico 11, Miklavž) in Ines Čuček (Ulica Luke Kruniča 8, Miklavž). Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 31