1. No category

— Vzgoja —
“
MoËan obËutek lastne vrednosti
je temelj, da si posameznik upa æiveti
svoje æivljenje tako, kot ga sam æeli.
Spodbujanje ob~utka
lastne vrednosti
To zmorem!
Pomembno za otrokov razvoj obËutka lastne vrednosti je tudi, da mu
ponudimo Ëim veË izzivov, ki naj ji premaga sam. Otrok naj, na primer, prispeva k druæinski skupnosti tako, da pomaga pri opravilih.
Dovolimo mu, da vedno dokonËa zaËeto delo - sam. Takrat naj bo
opaæen. Ko doseæe nekaj izjemnega, naj bo seveda tudi pohvaljen.
Pohvala pa mora biti vedno iskrena, saj otrok zaËuti neiskrenost in
morda potem ne bo veË verjel naπim besedam ali presoji. Ob svojih doseækih bo doæivel dober obËutek. Za te velike zmage v otrokovih oËeh
pa potrebujemo starπi Ëas in potrpeæljivost, da mu omogoËimo okolje,
kjer se bo lahko uril in razvijal svoje spretnosti. VËasih mu ne bo πlo
gladko. Takrat ga spodbudimo, a ne dokonËajmo namesto njega.
Piπe: Janja Dermastja, univ. dipl. pedagoginja
MoËan obËutek lastne vrednosti
MoËan obËutek lastne vrednosti je temelj, da si posameznik upa æiveti svoje æivljenje toËno tako, kot ga sam æeli, saj ne dovoli, da bi nanj
vplivali drugi. Tak posameznik se veseli v æivljenju novih izzivov in se
jih loteva z zaupanjem. Ko doseæe nek cilj, se ga zna pristno veseliti.
Na primeren naËin zna izraæati in obvladati svoja Ëustva. Ko se v æivljenju zatakne, zna sprejemati odgovornost za svoje besede in dejanja
in se ne krivi za slabe odloËitve. Posameznik, ki ima moËan obËutek
lastne vrednosti, ima veliko prijateljev ter æivi v dobrih medsebojnih
odnosih, saj ceni in sprejema drugaËnost. Ker zaupa sebi, lahko zaupa
ljudem. Sebe sprejema z vsemi odlikami in pomanjkljivosti. OsredotoËa se na dobro. IπËe reπitve in se uËi iz svojih napak.
morda ne bo maral, ko bo ostal dosleden v svoji zahtevi. Starπ, ki sebe
spoπtuje, je najboljπi zgled, da se bo tudi njegov otrok spoπtoval.
Ustvarimo optimalno okolje za otroka
Vsak starπ ve, kaj si æeli za svojega otroka. Od tega je namreË odvisno, kaj bo pri otroku spodbujal in kaj bo æelel prepreËiti. »e
vemo, katere lastnosti naj bi razvil naπ otrok, potem bomo laæje sledili svojemu vzgojnemu naËrtu. Ker je temelj sreËnega æivljenja trden in moËan obËutek lastne vrednosti, moramo starπi ustvariti pogoje in okolje, kjer bo lahko otrok to razvijal.
“
Spodbujanje samostojnosti prispeva
k moËnejπemu obËutku lastne vrednosti
in k veËji motivaciji otroka.
Dobra komunikacija z otrokom
Otrok æe zelo zgodaj Ëuti, kako moËno zaæelen je in koliko pomeni starπem. Verbalna in neverbalna komunikacija starπev - in drugih - budita v otroku obËutek lastne vrednosti. Spodbudna, topla
in ljubeËa komunikacija krepi ta obËutek. Otrok se æe v najzgodnejπem obdobju nauËi, kaj starπi pri njem cenijo.
Vztrajnost in samostojnost
Starπi naj se spoπtujejo
Starπ z moËnim obËutkom lastne vrednosti je sposoben pri svojem
otroku krepiti moËna podroËja ter razumeti otrokova Ëustvovanja. Ne
boji se otrokovih neprijetnih Ëustev. Pomaga mu, da se jih nauËi obvladovati. Kot starπ se ne boji postaviti meja, ker ve, da je to nujno, da
bo otrok obËutil varnost. Ne boji se, da ga otrok v nekem trenutku
”
Razvijanje vztrajnosti je ena kljuËnih vrednot za uspeh v æivljenju.
Dovolimo otroku svobodo, da sam raziskuje, da sam poskuπa in da
se na podlagi lastnih izkuπenj uËi. Vemo, da lastna izkuπnja zaleæe
za tisoË besed. Spodbujanje samostojnosti prispeva k moËnejπemu
obËutku lastne vrednosti in k veËji motivaciji otroka. Ko bo otrok
iskal meje, se napaËno odloËal in neprimerno vedel, takrat bodimo
pozorni, da bomo grajali le vedenje, hkrati pa mu izkazali ljubezen.
Otrok mora loËiti svoje vedenje od svojega bistva, ki je dobro.
Varno in ljubeËe okolje
Otroku moramo ves Ëas omogoËati, da doæivlja izkuπnje, na podlagi katerih bo lahko razvijal obËutek lastne vrednosti. Za to pa potrebuje druæina kakovosten Ëas - ki ga posvetimo otroku. »e æelimo, da se bo pri otroku razvijal trden in moËan obËutek lastne
vrednosti, je prvo, kar moramo zagotoviti, obËutek varnosti,
obËutek brezpogojne ljubezni z jasnimi pravili in priËakovanji. Ko
Verbalna in neverbalna komunikacija starπev
budita v otroku obËutek lastne vrednosti.
R
4,49 EUR
Kaj si mislimo o samem sebi, kako moËno se cenimo, koliko zaupamo
v svoje sposobnosti in zmoænosti, vse to doloËa kako svobodno in
sreËno bomo kot odrasli æiveli svoje æivljenje. Od tega je odvisno tudi,
kakπne odnose bomo imeli, kakπne cilje si bomo postavljali ter kako
se bomo odzivali ob ovirah in ob preizkuπnjah v æivljenju.
”
so v druæini ustvarjene razmere za varno okolje, kjer lahko vsi Ëlani
druæine varno izraæajo svoje mnenje, svoje obËutke in imajo dovoljenje, da se strinjajo s povedanim ali ne, potem ohranimo otrokovo
bistvo. Za otrokov obËutek varnosti so nujni druæinski rituali, bodisi reden obred pred spanjem ali skupen obed.
Vsi starπi si
æelijo, da bi se
njihov otrok spoπtoval, si zaupal in Ërpal svojo moË iz svoje notranjosti, ter da
bo æivel polno in sreËno, zadovoljen s seboj. Kako naj to doseæemo pri otroku?
37
št.
Cenim te - cenim se
revija za ustvarjalno preživljanje prostega časa
KOSTANJEVA
RULADA
Otrok mora Ëutiti, da je vreden ljubezni. VsakiË, ko poudarimo njegovo enkratnost in posebnost, mu dvigamo obËutek samospoπtovanja. Otrok se bo cenil le, ko bo starπ cenil sebe in otroka. Otrok,
ki je zadovoljen sam s seboj, vidi sebe bolj realno, prepozna svoja
Ëustva, se uri v samoregulaciji ter razvija soËutje in empatijo do
okolice. Naπ obËutek lastne vrednosti se spreminja vse æivljenje, v
razliËnih obdobjih imamo razliËno moËan obËutek lastne vrednosti. Gre za razliËne stopnje, do katere se posameznik Ëuti vrednega,
sposobnega, pomembnega in uËinkovitega.
Veliko
zdravilno
jabolko!
b lkk !
BELO NA ČRNEM
Kdo se boji
VWUDåQHJDPRçD"
Samopodoba
Foto: Shutterstock
JESEN 2015
Ne smemo pa meπati obËutka lastne vrednosti s samopodobo. Samopodoba se namreË nanaπa na naπo predstavo o sebi, ki pogosto temelji na naπem prepriËanju, kako nas vidijo drugi. Pri obËutku lastne
vrednosti pa gre za obËutke samozaupanja, samospoπtovanja in samovrednotenja. Kot piπe Robert W. Reasoner v knjigi ≈Kako vzgojiti
sreËnega otroka«, sestavlja obËutek lastne vrednosti pet temeljnih
obËutkov: obËutki varnosti, identitete, pripadnosti, smiselnosti in sposobnosti. ©ele ko so izpolnjeni prvi trije temeljni obËutki, lahko nadaljujemo z grajenjem obËutka smiselnosti in sposobnosti pri otroku.
Bangkok
Dvorec Štatenberg
Prostočasnik lahko kupite v vseh bolje založenih kioskih in knjigarnah.
Naročila in informacije: 01 51 55 600, 041 805 988 ali [email protected].
www.prostocasnik.si
Avtorica Ëlanka je ustanoviteljica Centra za kakovostno æivljenje
Modra ura. VeË na www.modraura.si
23
V življenju ni le "hočem", ampak tudi
"moram"
Avtor: A. T. K.
En otrok noče več v šolo, drugega pa vse od prvega šolskega dne mučijo nočne more. Vam je to kaj znano?
0
58 2
Na vprašanja odgovarja Janja Dermastja iz
Centra za kakovostno življenje Modra ura.
Na Janjo Dermastja iz Centra za kakovostno življenje Modra ura smo naslovili dve konkretni vprašanji.
Prvo se nanaša na primer osemletnika, ki se vsako nedeljo zvečer brani, da ne gre v šolo, ker je tam dolgčas. V prvih
dveh razredih teh težav ni imel. Sicer je priljubljen, pa tudi z ocenami in učitelji nima težav, kar verjetno pomeni, da vzrok
težav ni v tem, predvidevajo starši.
Drugi primer pa je primer šestletne deklice, ki podnevi sicer ne kaže odpora do šole, večkrat pa omeni, da je šola samo
čakalnica, kjer je treba biti kar naprej tiho. Od začetka šolskega leta jo mučijo nočne more (te so se začele že nekaj noči
prej), ki se odražajo v obliki joka in odtujenega pogleda. Že nekajkrat se je zgodilo, da ima ponoči dvignjeno roko, kot takrat,
ko se v šoli javljaš k besedi.
Ledeniški wellness
www.siol.net/Kranjska-Gora
V zdravilni vodi iz globin. Rezervirajte družinske počitnice!
1. Primer: osemletnik, ki noče v šolo, ker je tam "dolgočasno."
"Otroka moramo že od malega učiti, da ne
obstaja samo "hočem", ampak tudi "moram". In obiskovanje osnovne šole je obvezno, torej
spada pod "moram"," predlaga Janja Dermastja.
Se še spomnite otrokovega prvega šolskega dne? Kako ste otroku predstavili šolo? Se je veselil, da se bo učil in spoznaval
nove stvari ali ste otroku predstavili obdobje šolanja kot čas, ko je vsega konec – predvsem igre. Večina otrok prve triade
sicer z veseljem obiskuje šolo.
Seveda se z odraščanjem stopnjujejo šolske obveznosti in zahteve. Kako se otrok spopada s šolskimi odzivi, je odvisno od
značaja otroka, njegovih sposobnosti, samozavesti, kako jasno so postavljene meje in pravila, odziva staršev na otrokovo
iskanje meja in še marsikaj bi se našlo.
Otroka moramo že od malega učiti, da ne obstaja samo "hočem", ampak tudi "moram". In obiskovanje osnovne šole je
obvezno, torej spada pod "moram". Doma lahko izdelate dve škatli: HOČEM IN MORAM. V prvo naj otrok napiše ali izreže
sličice dejavnosti, ki jih rad počne, v drugo pa dejavnosti, ki jih mora početi. Škatli lahko izdelate tudi zase, da bo bolj
zabavno.
Otroku razložite, da v življenju ni le hočem, ampak tudi moram, pa čeprav včasih ni prijetno. Spomnite ga na vsa znanja, ki
jih je že osvojil v šoli. Tekmujta, kdo se spomni več stvari v smislu: KAJ ŽE ZNAM? Ne pridigajte le o tem, kako je šola
pomembna, iščite raje zanimive stvari, ki jih doživlja ravno zato, ker hodi v šolo.
Ko začne tarnati, ga nikar ne pomilujte. Sprejmite njegova čustva, mirno povejte, da razumete, da se mu ne ljubi v šolo, a da
spada šola v škatlo MORAM.
In da ima izbiro: da se smili sam sebi ali pa da si nadene druga očala in pomisli, kaj vse vznemirljivega bo doživel naslednji
šolski dan.
Vedeti morate, da otroci iščejo pozornost na vse mogoče načine. Če preveč dramatiziramo njegovo težavo, je morda na ta
način dosegel svoje. In na koncu ste vi bolj zaskrbljeni kot otrok.
2. Primer: šestletnica, ki jo vse od prvega šolskega dne mučijo nočne
more
"Naj hči igra učiteljico, vi pa učenko. Na ta
način boste izvedeli, kako doživlja učiteljico. Lahko ji tudi predlagate, da nariše svoje občutke
o šoli, o učiteljici, sošolcih. Naj menja vloge."
Strokovnjaki pravijo, da nočne more doživlja kar desetina otrok med tretjim in šestim letom starosti. Običajno v obdobju od
šestega do osmega leta minejo same od sebe.
Obstaja več vzrokov, ki vplivajo na nastanek: otrokova bujna domišljija, vplivi okolja, televizije, računalniških igric,
spremembe v okolju … Čisto mogoče je, da je za nočne more kriva sprememba zaradi šole.
In kako ravnati v takem primeru?
Ko se deklica ponoči zbudi v joku, jo potolažite. Prigovarjate ji z mirnim glasom, božajte jo in bodite ob njej, dokler ne zaspi.
Naslednji dan poskušajte z igro ugotoviti, kaj jo muči. Če se spomni sanj, ji lahko predlagate, da jih sama dokonča, kot bi jih
želela.
Ker opisujete, da ponoči drži roko v zrak, lahko odigrate igro vlog. Naj hči igra učiteljico, vi pa učenko. Na ta način boste
izvedeli, kako doživlja učiteljico. Lahko ji tudi predlagate, da nariše svoje občutke o šoli, o učiteljici, sošolcih. Naj menja
vloge.
Če rada ustvarja, ji ponudite glino ali plastelin, naj ima domišljija prosto pot. Tako kot vsebuje vsaka mora informacijo o
čustvenem življenju otroka, je igra prav tako pomembna za opazovanje otroka.
Lahko se pogovorite tudi z učiteljico, da vam ona pove, kako doživlja vašo hčerko v razredu. Razmislite tudi, kako ste hčerki
predstavili šolo. Nikar naj šola ne postane bav bav.
Poskrbite tudi za miren večerni obred pred spancem. Berita knjigice, ugibajta uganke ter poskrbite za umirjen in ljubeč
pogovor. Bodite pozorni, da ima stalen ritem spanja in da dovolj spi. Čez dan bodite pozorni, s kakšnimi vsebinami se srečuje
po televiziji ali morda na računalniku.
Najpomembneje za vsakega otroka je, da se počuti varno, da je brezpogojno ljubljen, da sme biti takšen, kot je, da so
pričakovanja staršev prilagojena otrokovim sposobnostim in da so ustvarjeni pogoji, da se bo naučil soočati s spremembami
in izzivi vsakdanjega življenja.
20
Magazin
nedelja, 11. oktobra 2015
[email protected]
Svetovalnica
Ko otrok besni, mama popusti
Imam štiriletnega sina, ki je zelo nagle jeze. V trenutku, ko ni po njegovo,
začne besneti. Tudi ko se skupaj igrava, ponori, če ne gre po njegovih pričakovanjih. Kadarkoli kaj zahtevam od njega, se razjezi, vpije, da ne bo, noče in
da me ne mara. Vsakokrat mu dopovedujem, da v resnici ne misli tako, da je
le jezen. Ponavadi potem žal popustim, pa vem, da ni prav. Moram povedati,
da sem precej sama za vse. Mož se vrača iz službe šele pozno popoldne ali
proti večeru in verjamem, da je utrujen in da se mu ne da boriti s sinom.
Pogosto tudi sama vpijem. Vem, da ni prav, a si ne morem pomagati. Mož
se umakne in pravi, da tega ne more več prenašati. Počutim se popolnoma
nemočno in jezno. Bralka
Nemočno in jezno se počutite, ker
ste vso moč predali sinu in ker ste
sami za vse. Vsa svoja čustvena stanja
tako nehote prenašate na otroka. Lju­
dje smo čustvena bitja in vsi doživlja­
mo prijetna in manj prijetna čustva.
Otroci še toliko bolj silovito. Smo pa
ljudje tudi razumska bitja in otrok
mora spoznati in razumeti, da ni v živ­
ljenju samo tisto, kar hočem, ampak
tudi, kar moram. In to dosežemo z
jasno postavljenimi pravili in mejami.
Otrok mora vedeti, kaj sme in česa ne
sme ter kakšne bodo logične posledice,
kadar ne upošteva dogovorov in pra­
vil. Edino tako se bo počutil varnega.
Mož se mora vključiti v »disciplinira­
nje«. Občutek imam, da se obnaša kot
vajin sin – le kar hoče, ne, kar mora.
Otroka ne zanima, koliko dela oče in
kako utrujen je. Mož mora prevzeti del
starševskih dolžnosti in ena od njih je,
da mu postavi jasne okvire in je hkrati
ljubeč in zaupanja vreden oče. Brez
tega ne bo šlo.
Ker težko prenašate otrokove
izbruhe, se najprej vprašajte, kaj v
vas sproži njegova jeza. Navadno je to
kar tisto, česar sami nismo razrešili.
Razmislite malo o tem in razmislite,
zakaj niste dosledni in zakaj popusti­
te. Kakšen je vaš odnos do meja? Kako
ste bili sami vzgojeni?
Otroci poskušajo doseči svoje na
različne načine, z jokom, vpitjem,
žaljenjem, zmerjanjem, mlajši z
grizenjem, brcanjem. Vse to je odraz
njihove nemoči in preizkušanja,
do kod lahko gredo, da bo eden od
staršev popustil. Dobro vedo, na kateri
gumb morajo pritisniti, da bo po nji­
hovo. In poskušajo tako dolgo, dokler
ne dosežejo tistega, kar želijo. Sin je
že oblikoval svoj vzorec obnašanja, ki
očitno deluje. Nasvet: ostanite mirni
in ne popustite v svoji zahtevi. Ne
jemljite njegovih izpadov osebno.
Izbruhi besa so normalen pojav od
drugega do četrtega leta starosti in so­
dijo k razvoju otrokove osebnosti. Ker je
otrok frustriran v smislu »hočem, am­
pak ne smem« ali pa »moram, ampak
nočem«, mu ne preostane drugega, kot
da to pokaže na njemu najlažji način.
Starši moramo sprejeti, da so čustva
del življenja in da se jih je treba naučiti
sprejemati, ter se primerno odzivati.
Pri odzivu na otrokov
izbruh je pomembnih več
stvari. Najprej moramo
zadovoljiti njegove potrebe po
tem, da sprejmemo njegova
čustva. Otrok nekaj čuti, v tem
primeru jezo. Ko zavpije: »Ne
maram te več,« nikar ne recite:
»Saj tega ne misliš tako.« S
tem namreč zanikamo čustva.
Otrok nekaj čuti, a mi mu dopove­
dujemo nekaj drugega. Če pa otroku
preprečujemo doživljanje čustev, češ
ne smeš tako čutiti, jih lahko začne
potlačevati ali nadomeščati z drugimi.
Potlačevanje čustev pa lahko vodi tudi
v bolezen.
Janja Dermastja
www.modraura.si
Torej, sprejmite njegovo jezo, jo
poimenujte in jo potrdite: »Razumem,
da si jezen.« Drugo pa je, kaj zdaj
z njo naredimo. Prava umetnost je
otroku pomagati, da izživi jezo, ne
da bi škodil drugim ali sebi. Tu lahko
pomaga boksarska vreča. Ko je torej
Sin je že oblikoval svoj
vzorec obnašanja,
ki očitno deluje. Nasvet:
ostanite mirni in nikar
ne popustite.
besen, naj boksa v vrečo, da gre bes na
plano. Lahko izberete poseben vzglav­
nik, ki naj ga ima otrok, da z njim
tolče po postelji. Vi se med viharjem
umaknite na varno in počakajte, da se
ohladi. Ko se nevihta poleže, ga lahko
učite primernejših odzivov z igro vlog.
Mlajši otroci imajo zelo radi, če lahko
prenesejo vsakodnevno situacijo v
kraljestvo živali. Naj sin sam izbere
živali in odigrajta situacijo iz vašega
vsakdana, ko ga popade bes. V takšni
igri pridobi otrok konkretne izkušnje.
Naj igra več vlog: ko se mora razjeziti
in ko je »žrtev« jeze drugega.
Naj išče primerne odzive.
Poskrbite pa tudi za svoja
čustva. Naučite se, kako jih
lažje uravnavati. En primer:
vse, kar bi najraje rekli otroku,
lahko spravite na papir. Tako
otroka ne boste poškodovali
z besedami. Poskrbite tudi
zase, vzemite si čas zase, kajti
le spočita in umirjena mama je lahko
funkcionalna mama. Odkrit pogovor
z možem je nujen. Mož vas mora
podpreti, saj je enotna in skupna
vzgoja edina prava pot, da vzgojimo
odgovornega in čustveno stabilnega
otroka.
Po (elektronski) pošti
Foto Shutterstock
Vaša vprašanja pričakujemo na
naslovu Nedelo, Dunajska 5,
1509 Ljubljana, s pripisom Za
svetovalnico, ali na elektronskem naslovu svetovalnica@
delo.si. Napišite še, katerega
svetovalca prosite za odgovor.
Utrinki z neba
Težava superinteligentnih
Prepričana sem, da poznate koga, ki se
zdi nepredvidljiv in vas vedno znova
preseneti s svojimi zamislimi. Čutite
ga kot večnega upornika proti vam
ali svetu. Morda je takšen vaš partner,
otrok, eden od staršev, najboljši prija­
telj ali med takšne ljudi spadate celo
sami.
Slovenci smo še vedno precej tra­
dicionalen narod, ki včasih težko
sprejema drugačnost in presenečenja,
na katera nismo računali. Precej red­
ko srečam ljudi, ki so takšnemu do­
gajanju naklonjeni ali si ga celo želijo.
Zato naj današnji prispevek namenim
ljudem, ki so malo drugačni.
Za nepredvidljivost so v horosko­
pu najpogosteje odgovorni planet
Uran, astrološko znamenje Vodnar in
11. hiša. Zanimivo je, da pod njihovimi
vplivi ljudje postanejo nepredvidljivi
in uporniški predvsem v mladosti.
Najboljša prst za njihovo razraščanje
je prav puberteta, ki s seboj prinaša
tudi druge tegobe.
Med najbolj značilne predstavni­
ke upornikov in nepredvidljivih ljudi
spadajo izjemno inteligentni
otroci, ki jih praviloma zani­
majo znanost, tehnika in teh­
nologija. Nekateri so bolj na­
klonjeni družbenim temam,
kot so politika, organizacija in
boj za pravičnejšo družbo.
Hitro razumejo snov in se zato tudi
hitro začnejo dolgočasiti v šolskih klo­
peh. Ker vse dobro dojemajo, se upi­
rajo pisanju domačih nalog in učenju.
Počasi se jim to zdi »brez veze«, saj po­
trebujejo drugačne in večje izzive, kot
jih prejemajo v šoli.
Čeprav imajo v osnovni šoli dobre
ocene, se v srednji pogosto začnejo
vrstiti nezadostne. Mnogi nočejo ho­
diti k pouku in staršem razlagajo, da
res ne bodo izgubljali časa pri »brez­
veznih temah«. Začenjajo »špricati«
pouk in raje preživljajo čas s svojimi
vrstniki s podobnimi odkloni.
Za nepredvidljivost je v
horoskopu najpogosteje
odgovoren planet Uran.
Staršem in učiteljem povzročajo
sive lase. Pod pritiskom se začnejo še
neprimerno vesti in radi koga »pošljejo
v tri krasne«. Razlagajo, da je naš šolski
sistem naravnan kot uravnilovka, v ka­
teri težko najdejo svojo pot. A pravilo­
ma jim nihče ne prisluhne ali pa nihče
nima odgovora na njihovo stisko.
Le redki vztrajajo, ker se zaveda­
jo svojih potencialov in talentov, ter
Irena Stopar
astrologinja
[email protected]
končajo študij. Postanejo izjemni
znanstveniki in raziskovalci. Ukvarja­
jo se s politiko in iščejo bolj humane
rešitve delovanja družbe. Človeštvu
prinesejo nova spoznanja, nove izu­
me, nove načine uporabe že
znanih dejstev in prispevajo k
razvoju celotne družbe.
Žal pa mnogi ljudje z izjem­
nimi sposobnostmi zgolj izgu­
bljeno tavajo in za to krivijo
družbo. Prepričani, da jih nih­
če ne razume in da je družba nezrela
za njihove velike zamisli, se upirajo
tradicionalnim ureditvam. Težave
imajo v partnerstvu in v življenju na
splošno.
Bolj ko tečejo leta, manj je čutiti
to njihovo naravo. Sčasoma se radi
zatečejo k tradiciji. Takrat začnejo so­
diti in se zgražajo nad neprimernim
vedenjem mlajših. Postanejo skoraj
diktatorji, ki želijo vse ohraniti v dose­
danjih okvirih. Praviloma takšnih, ki
jim prej nikoli niso bili všeč.
Tisti, ki so svojo drugačnost izži­
veli v obliki napredka, postanejo dra­
goceni mentorji mlajšim. Razumejo
njihovo potrebo po razvoju. Zavedajo
se, kako pomembno je, da mladi upo­
rabljajo svoje možgane in prispevajo
svoje zamisli. Zato lahko mnogo ne­
predvidljivih in zdolgočasenih mladih
pripravijo do drugačnega razmišljanja
in jih vodijo pri njihovih nemirnih
mladostnih sanjah.
Koliko dobrega lahko posameznik
prinese družbi, družini in vam oseb­
no, je precej odvisno od tega, kako ima
položene planete in vse drugo v svo­
jem rojstnem horoskopu. Kajti med
njimi obstaja veliko dobronamernih
in zanimivih ljudi, a tudi precej mu­
hastih in nepopustljivih.
— Vzgoja —
Zavestna vzgoja
Sem mamica, sem æena in sem hËerka. In πe veliko veË kot to. Vsaka od vlog me doloËa, da razmiπljam, Ëutim in se odzivam, kot se. Poznam svoje odlike in svoje πibkosti. In se sprejemam, ker vem, da ko sprejmem sebe v celoti, sem sposobna sprejeti v celoti tudi
svoji dve hËerki - toËno takπni, kot sta. Roditi otroka je neprecenljivo darilo, ker nas
otrok dobesedno prebudi.Vzgajati otroka pa je naπa najveËja odgovornost.
Piπe: Janja Dermastja, univ. dipl. pedagoginja
Zakaj ne bi naredili vzgojnega naËrta? Se sliπi
preveË tehniËno? Pa ni. Celo nujno potrebno
je. Samo pomislite, kakπnega otroka si æelite.
Zagotovo sreËnega, zadovoljnega, samostojnega, odgovornega zdravega in uspeπnega.
Veliko priËakovanj - pa vemo, kako to doseËi?
Se zavedamo, da bo ta komaj rojeni dojenËek
æe kmalu iskal meje, nas preizkuπal, delal napake? Smo kot starπi pripravljeni na nepredvidljive situacije, ko se bo zares zataknilo? In
se bo, ker se mora. A ravno takrat lahko
kot starπi rastemo in se razvijamo.
Dejstvo je, da ne moremo v æivljenju
vsega nadzirati. Vzgoja pa je nenehno
iskane prave poti. Ni enotnega recepta,
ker je vsak otrok drugaËen. Edino, kar
lahko nadziramo, so naπe misli, ki so
kljuËne za naπe Ëustvovanje in odzive.
Otrok do petega leta ni zmoæen s svojim razumom zavrniti sugestije starπev. To, kar mu
sporoËamo, ponotranji in odraæa navzven.
Zato bodimo pozorni na naπo verbalno in
neverbalno komunikacijo. Otrok je kot
goba, ki vse popije. Vsak od nosi v sebi
neka prepriËanja, ki smo jih povzeli po naπih
starπih. Se πe spomnite, kako je bilo odraπËati
v vaπi druæini? Kaj so vam starπi sporoËali - o
vas? In kaj sporoËamo danes kot starπi naπim
otrokom? Se zavedamo, kakπno moË imajo
besede, saj gradijo ali pa ruπijo odnos?
Kaj pomeni biti zavestni
starπi?
Neprespane noËi seveda vsi priËakujemo, kaj
pa, ko nam bo otrok prviË, ko bomo nekaj
zahtevali od njega, zabrusil: ≈NoËem, da si
moja mamica, ne maram te veË!« Smo pripravljeni na to? Kako bi reagirali? Uæaljeno,
ogorËeno? Ni potrebe. Bolj ko razumemo,
kako poteka razvoj otroka in bolj ko smo v
sebi notranje mirni, manj osebno bomo jemali otrokovo zavraËanje naπih zahtev. Otrok se
uËi, kaj je prav in kaj ni, edino tako, da dela
napake. Odziv starπa pa je odgovornost
starπa. »e se odzovemo z nestrpnostjo in vpitjem, morda celo z zmerjanjem, potem bo
otrok ta naËin odziva ponotranjil in kaj hitro
se bo zgodilo, da bo reagiral enako. »e bomo
otroku sporoËali, da je nemogoË, poreden ali
vzgajamo zavestno. Bolj ko smo spoπtljivi,
ljubeËi, a odloËni in dosledni, bolj nam bo
otrok sledil in manj æelje bo imel po uporu.
Naravno je, da otrok iπËe in krπi meje ter
pravila. Edino tako namreË izve, kako pomembni so nam ti okvirji. Potrebuje jih
zato, da zaËuti varnost. »e se zavedamo, da
ravno z vztrajanjem pri postavljanju meja
kaæemo otroku ljubezen, potem nam ne bo
veË tako teæko biti dosledni. Ko mu popustimo, mu v resnici πkodujemo. Otrok nas
ne bo veË jemal resno. Seveda pa moramo
biti ves Ëas pozorni na otrokov razvoj ter
starosti primerno poËasi spreminjati meje.
Medsebojno spoπtovanje
nesramen, nam bo otrok kot zrcalo vraËal
naπe prepriËanje. Potem se hitro znajdemo v
zaËaranem krogu. Saj poznate situacijo, ko
starπi vpijejo na otroka: ≈Ne vpij!« Kolikokrat se zalotimo, da odreagiramo natanko
tako, kot sta naπa mama ali oËe, pa smo si
prisegli, da tega svojemu otroku nikoli ne
bomo izrekli. A to ni niË hudega, saj imamo
ravno takrat odliËno izhodiπËe za vzgojo.
Kako to lahko popravimo? Spustimo se na
otrokovo viπino, pogledamo mu v oËi in mu
iz vsega srca reËemo: ≈Oprosti, æal mi je,
zaËniva znova.« To je vzgoja. Kako naj se
otrok nauËi opraviËiti, Ëe starπi tega ne zmorejo? Ni treba biti popolni starπi, dovolj je, da
smo dobri starπi. Poglejmo na svoje napake
kot na darilo, da se otrok lahko ravno takrat
od nas najveË nauËi. VeliËina starπev se namreË pokaæe πele takrat, ko se zatakne.
Ko zmoremo biti kot starπi popolnoma iskreni do sebe, da prevzamemo polno odgovornost za svoje besede in odzive, potem
24
Vsi starπi si æelimo, da nas otrok spoπtuje.
Spoπtovanja pa se otrok lahko nauËi, Ëe
starπi otroka spoπtujejo. Kaj pomeni
spoπtovati otroka? Kot starπi moramo biti
realni in ne pripisovati otroku sposobnost
in odlik, ki so morda le odraz naπih
priËakovanj. Otrok ni naπa pomanjπana
podoba. Otrok je samosvoja oseba in
njegov razvoj bo potekal v njegovem
ritmu, zato ga sprejmimo z vsemi njegovimi odlikami in pomankljivostmi. Ne silimo ga biti nekaj, kar ni, saj bomo drugaËe
poπkodovali njegovo edinstvenost.
Ko ne gre vse tako, kot bi si æeleli in smo slabe
volje, jezni in razoËarani, takrat je morda pravi Ëas, da se vpraπamo, koliko Ëasa smo pripravljeni gojiti ta neprijetna Ëustva. Kaj je zares pomembno v æivljenju? Kdo je odgovoren
za ta Ëustva? Otrok, ki ne deluje tako, kot
priËakujemo in zahtevamo? Ne, samo mi smo
odgovorni za naπ odziv in naπa Ëustva. Prej ko
se nauËimo opazovati sebe in svoje odzive ter
si upamo priznati, da je naπ otrok naπe zrcalo,
hitreje bomo lahko izboljπali odnos. Umetnost
æivljenja je v tem, da se nauËimo sprejemati
lepe in manj lepe trenutke. Ko ne gre, se moramo nauËiti, kako v vsaki slabi situaciji najti
nekja dobrega in se iz nje uËiti. Predvsem pa ni pomembno le, kaj vse moj otrok æe zna,
zmore in ima - ampak KDO JE.
Avtorica Ëlanka je ustanoviteljica Centra
za kakovostno æivljenje Modra ura.
VeË na www.modraura.si
Starši
Ob začetku novega
šolskega leta
 Janja Dermastja
Ko sem vsako leto ob koncu
šolskega leta naredila refleksijo
svojega dela in se med
počitnicami pripravljala na novo
šolsko leto, sem imela osnovno
vodilo: želim biti zgled. Vedno
znova sem se vprašala, katere
so moje vrednote in kakšen je
moj cilj. Prevetrila sem različne
izzive preteklega leta ter se
pogovorila sama s seboj, kaj bi
lahko naredila bolje.
Namigi za učitelje
V
Foto: arhiv Montessori inštituta
ečina učiteljev svoj poklic začuti
kot poslanstvo. Tudi jaz sem
ga. In ga še vedno čutim, čeprav danes poleg poučevanja nemščine
počnem še veliko drugih stvari. 19 let
sem preživela v razredu in vsak razred
in vsako novo šolsko leto je prineslo
nova spoznanja, uvide in znanje. Kot
učitelj in človek sem rasla. Pa ni bilo
vedno lahko.
Najtežje je, ko se kot učitelj zaveš
svojih pomankljivosti. Za to, da si priznaš, da lahko nakatere stvari izpelješ
bolje, potrebuješ pogum. Pa s tem ne
mislim organizacijskih in vsebinskih
stvari. Vsak je strokovnjak na svojem
področju in pri tem sploh ni težav.
Ampak v odnosu do sebe, učencev,
staršev, sodelavcev in vodstva šole. Ko
sem vsako leto ob koncu šolskega leta
naredila refleksijo svojega dela in se
med počitnicami pripravljala na novo
šolsko leto, sem imela osnovno vodilo:
želim biti zgled. Vedno znova sem se
vprašala, katere so moje vrednote in
kakšen je moj cilj. Prevetrila sem različne izzive preteklega leta ter se pogovorila sama s seboj, kaj bi lahko naredila
bolje. Menim, da bi učitelj moral vsako
šolsko leto na novo razmisliti o tem,
kaj je prejšnje šolsko leto delovalo in
kaj ni, kaj bi lahko izboljšal, opustil,
dodal ali spremenil. Če ugotovimo, da
smo celo leto imeli težave z disciplino v razredu, se je smiselno vprašati:
Kaj me ovira, da ne reagiram drugače?
Zakaj vztrajam pri istem vzrocu, ki je
neuspešen? Zakaj se bojim biti bolj
odločen in dosleden? Kakšen je moj
odnos do postavljanja meja? Kako gledam na kolege, ki imajo red v razredu?
Ali rad prelagam krivdo za nered na
učence? Se počutim kot žrtev?
Učenci so mi velikokrat potrdili, da
spoštujejo učitelje, ki znajo vzpostaviti
red. V resnici si želijo meja, saj jim nudijo varen okvir. Kakšne meje postavi,
pa je odvisno od vsakega učitelja. Če
izpeljemo učno uro po načrtu, potem
je cilj dosežen.
Ob začetku šolskega leta je nujno
imeti izdelan načrt za delo v razredu.
Poleg učnih priprav se lahko vprašam:
Ali imam jasen cilj? Kaj točno želim in pričakujem od svojih učencev?
Znam to tudi jasno in nazorno predstaviti razredni skupnosti?
Kakšne učne ure želim ustvariti?
Ali se znam tudi pošaliti, narediti ure
drugačne, tudi zabavne ali le strogo
sledim učnemu načrtu? Izkušnje kažejo, da otroci raje obiskujejo bolj razgiban pouk.
Katere so moje zahteve in pravila?
Kakšne bodo posledice kršenja le-teh?
Ali bom dosleden? Če mi ne uspe biti
dosleden, se vprašam: Kaj me ovira,
da popustim, da ne vztrajam? Kako
se odzovem, ko učenec krši pravila?
Vrednost učitelja se po mojem mnenju meri ravno v našem odzivu ob
kršitvah. Zato se lahko vprašam: Ali
jemljem neupoštevanje pravil osebno?
Če da, se vprašam, zakaj. Sama sem
najstnikom vedno povedala: “Vaša
naloga je, da iščete mejo, moja pa, da
jo postavim.” In smo bili hitro dogovorjeni.
Kakšna so moja prepričanja o današnjih mladih? Kakšen je moj odnos do
t. i. ‘zahtevnih’ in ‘motečih’ učencev?
Jih doživljam kot izziv ali kot breme?
Ali razumem, da se lahko kot učitelj
največ naučim ravno od njih? Ali znam
učencu, ki velja za motečega, nastaviti
VZGOJA 67 | september 15 | 41
Starši
drugačno ogledalo? Ali zmorem iskati
pri njem pozitivno in dobro ali sem
ujet v prepričanja okolice?
Kako doživljam učenčev trud ali
nedelo? Ali sem osebno prizadet, če
ne naredi domačih nalog? Ali imam
občutek, da sem odgovoren zanj ali
zmorem razmejiti moje opravljeno
strokovno delo od učenčeve izbire ali
se bo naučil ali pač ne? Odnos učenca
do šolskega dela in znanja je njegova
odločitev in njegova izbira. Tudi najboljši učitelji imajo neuspešne učence.
Kako komuniciram z učenci? Ali se
zavedam kakšno moč imajo besede?
Ali znam obvladati svoj glas in ton
glasu? Ali ostanem spoštljiv, ko ne gre
vse po mojih načrtih? Dejstvo je, da si
učenci zapomnijo vse neprijazne ali
neprimerne besede. Te lahko pustijo
globoke sledi. Zato bodimo pozorni,
kaj sporočamo učencem.
Biti učitelj je lepo, odgovorno in
zelo zahtevno delo. Biti razumevajoč,
potrpežljiv, dosleden, spoštljiv, a odločen učitelj z jasnimi pravili in zanimivimi učnimi urami, se včasih zdi težko
dosegljiv cilj. A ni nemogoče. Kjer je
volja, je vedno tudi pot.
Namigi za starše
Ker sem tudi mamica dveh osnovnošolk, najstnic, imam čudovito priložnost spremljati proces šolanja še
z drugega zornega kota – kot starš.
Dejstvo je, da predstavlja šolanje otrok
določeno preizkušnjo v našem odnosu
do otroka. Kako mirna ali burna bodo
leta šolanja naših otrok, je odvisno
od različnih dejavnikov. Pomembno
je, kakšen je odnos staršev do šole,
koliko nam pomeni otrokov uspeh,
kako gledamo na šolske obremenitve,
učitelje in celo na šolski sistem – vsa
naša prepričanja o šoli – vplivajo na
otroka. Le vprašajte odraslo osebo,
kakšne spomine ima na šolo in učenje.
Vse te izkušnje oblikujejo naša prepričanja, ki se odražajo v našem odnosu
do otroka.
Kot starši se moramo zavedati, da
je šola otrokova odgovornost in da je
njegov uspeh ali neuspeh le njegov.
Vprašajmo se: Koliko mi pomeni otrokov šolski uspeh? Ali jemljem otrokove
ocene osebno? Ali sem razočaran, če
42 | september 15 | VZGOJA 67
dobi slabo oceno? Zakaj? To je otrokova izkušnja, ki jo celo nujno potrebuje.
Iz vseh zmot, napak ali napačnih
odločitev se otrok lahko nekaj nauči. Bodimo realni pri oceni otrokovih
sposobnosti in ne pričakujmo preveč.
Vsi ne morejo biti odličnjaki. Uspeh v
življenju se meri po tem, če kot odrasli
opravljamo delo, ki nas resnično veseli.
Že dolgo vemo, da je posameznikova sreča odvisna od njegove čustvene
inteligence. Pomembno je torej v kakšnih medsebojnih odnosih živimo in
delujemo. Dolžnost nas staršev je, da
se trudimo za dobre odnose v družini
in ne le za odlične ocene.
Kot starši se lahko pred začetkom
šolskega leta vprašamo: Kaj je do sedaj
delovalo in kaj ni? Zato je pred začetkom novega šolskega leta primeren čas
za sproščen pogovor. Pa ne za mizo,
raje nekje na sprehodu ali ko morda
skupaj zavijamo učbenike, skratka ko
nekaj skupaj počnemo. Če jih bomo
strogo poklicali k mizi, v smislu “no,
letos bo pa vse drugače,” nam bodo
otroci obljubili vse, kar si morda želimo slišati – v želji, da se pogovor hitro konča. Torej imejmo dialog in ne
monologa.
Ko se z otrokom pogovarjamo, se
lahko dotaknemo sledečih tem: koliko
njemu pomeni njegov šolski uspeh, kakšna pričakovanja in cilje si bo zastavil
za naslednje šolsko leto, kaj je prejšnje
leto delovalo in kaj ni, česa si želi, ali
se je iz svojih napak kaj naučil, v čem
vidi, da je dober in katere so njegove
pomanjkljivosti. Če ima otrok težave z
motivacijo, poskušajmo odkriti vzrok.
Nikar ne pridigajmo, kako pomembno je znanje. To ve. Če se zatakne, rešujmo stvari s pogovorom in jasno
strukturo dneva. Vsaka težava prinaša
novo priložnost za tkanje družinskih
vezi in rast cele družine.
Vsak starš najbolj pozna svoje otroke. Eden od ciljev pri vzgoji je tudi, da
postanejo naši otroci odgovorni in
samostojni, da imajo dobre delovne
navade. Kako to dosežemo? Otroka
spodbujajmo k samostojnosti; nikar
ne delajmo nalog namesto njega. Če
nas prosi za pomoč, mu seveda prisluhnimo, ga usmerimo in spodbudimo z vprašanjem: “Kaj misliš, kako
bi se tega najbolje lotil?” Če delamo
namesto otroka, mu s tem sporočamo,
da mu ne zaupamo. Delovnih navad
ne moremo privzgojiti čez noč. To je
proces. Delovne navade moramo privzgajati že od majhnega.
Nujno je, da ima otrok določene
obveznosti tudi doma v skupnem gospodinjstvu. Otroku dajmo izbiro, da
sam izbere, za katera hišna opravila bo
odgovoren. Potem naredimo tedenski
načrt: kdaj bo čas za šolske obveznosti, kdaj za domače opravilo in kdaj
bo prosti čas. Bodimo dosledni. Tako
otrok dobi varen okvir in meje, ki jih
nujno potrebuje. Seveda se bo upiral,
a vztrajajte.
Ena od tem pogovora pred začetkom novega šolskega leta naj bo
tudi obiskovanje interesnih dejavnosti. Vprašajmo se: Koliko interesnih
dejavnosti bo ali bi otrok obiskoval?
Ali si želim biti vsako popoldne staršvozač? Ali popoldansko tekanje od
ene dejavnosti do druge bogati naše
medsebojne odnose? Ali dovolim otroku izbrati dejavnost, ki ga veseli, ali
vztrajam pri svojih prepričanjih, da
mora npr. obiskovati glasbeno šolo,
pa čeprav se vsako popoldne prepiramo glede vadbe klavirja? Razmislimo,
kaj je v življenju res pomembno. Ali
bo imel moj otrok ob popoldnevih
dovolj časa za igro in svoje prijatelje?
Ali se zavedam, da se lahko v prosti
igri nauči celo več o medsebojnih odnosih kot na vodenih aktivnostih? Ali
si želim zadovoljnega in spoščenega
otroka ali otroka, ki zadovoljuje moje
neuresničene cilje? Podpirajmo torej
dejavnosti, ki ga veselijo, spodbujajmo
njegov raziskovalni duh in ne silimo
ga k dejavnostim, ki si jih sam sploh
ne želi.
Sklep
Za čim manj stresno šolsko leto
otrok potrebuje jasne meje in pravila,
dobro strukturiran dan in teden (čas za
učenje, domača opravila, kakšno interesno dejavnost ter prosti čas), odločnost
in doslednost staršev ter skupni dialog.
Vsak dan posebej mu povejte, da ga
imate radi točno takšnega, kot je.
Vsem skupaj želim obilo novih
spoznanj in znanja v novem šolskem
letu.
22
nedelja, 20. septembra 2015
Za dušo in telo
[email protected]
Svetovalnica
Pustite hčeri, naj vzgaja po svoje
Pišem v svojem imenu in imenu svojega moža. Imava enega vnuka,
najstnika, starega 15 let. Zelo naju boli, ko vidiva, kakšne napake
dela moja hči. Zet je v redu in z njim se lahko normalno pogovorimo. Vnuk je zelo zaprt vase. Ne govori, gleda v tla. Oživi le, kadar je
s prijatelji. Kadar ga kaj vprašam, le kratko odgovori z »ja« ali »ne«.
Zelo si želiva, da bi naju večkrat obiskal, saj stanujemo v bližini.
Kadar prideva midva na obisk, se skoraj vedno spremo. Meniva
namreč, da je vnuk do naju nespoštljiv in najina hči preveč živčna,
sitna in nestrpna. Vnuku tudi ves čas pridiga. Ko ji to poskušava
dopovedati, izbruhne prepir. Rada bi pomagala, svetujeva, a hči ne
želi poslušati najinih nasvetov. Včasih sem prav jezna nanjo, ker je
gluha za vse dobronamerne nasvete in ponujeno pomoč. Kaj naj
storiva?
Vera, 65 let
Nekaj najlepšega je postati babica
ali dedek. Ni pa vedno preprosto.
Le opazovati svoje otroke, kako so
spretni ali nespretni pri vzgoji vnu­
kov, je težko. V vsaki babici in dedku
tli želja, da bi s svojimi izkušnjami
pomagal. In prav tako ni preprosto
postati mama ali oče. Se še spomni­
te, kako je bilo, ko sta vidva postala
starša? Se spomnita morda svoje
negotovosti in večnega iskanja prave
poti? Vidva sta svojo starševsko vlogo
že opravila, zato dovolita hčeri, da
jo opravi po svoje – pa če je še tako
težko.
Ko se spomnite na svoje starševske
začetke, ste morda takrat pomislili
ali si obljubili: jaz bom pa vzgajala
popolnoma drugače, kot so moji
starši vzgajali mene? Če vi morda
niste tako razmišljali, pa večina da­
našnjih staršev razmišlja natančno
tako. Mladi starši želijo starševsko
vlogo prevzeti brez preteklih bremen.
Nekako se zdi, da se mora človek do­
besedno odlepiti od svoje preteklosti,
in vloga starša nam ponuja to prilož­
nost – najti sebe in ustvariti svojo
lastno identiteto kot starš. Morda tu
tiči odgovor, zakaj se večina današ­
njih staršev tako trudi biti drugačna
in bolj neodvisna. Morda želijo začeti
na novo in se osvoboditi prepričanj
svojih staršev. Kje piše in kdo pravi,
da je naš način vzgoje edini pravilen?
Vsaka družina in vsak otrok v družini
je drugačen in ima svoje potrebe.
Dejstvo je, da delamo vsi starši
napake. Tako vi kot vaša hči. A če
se zavedamo, da se svoje starševske
vloge učimo ravno na napakah in ne
le na uspehih, bomo lažje zadiha­
li. Kaj, ko bi pogledali svojo hčer z
drugačnimi očmi? Vprašajte se: kaj
pa dela dobro? Kaj ji uspeva, kljub
vsakodnevnemu stresu? Če želita s
soprogom zares pomagati, posku­
šajta razumeti, zakaj hči zavrača
vajine »dobronamerne« nasvete.
Pomembno je, da ločite in razumete
tudi, da hči ne zavrača vaju, zavrača
le vajine nasvete. Rešitev? Prenehajta
svetovati. Stari starši najbolj poma­
gajo svojim otrokom tako, da so tiho
in obdržijo svoje mnenje zase.
Spregovorite le, kadar vas
prosi za nasvet. Verjamem,
da je to zelo težko. A je edina
prava pot, če želite, da bodo
vaša srečanja bolj harmo­
nična. S tem ko hčeri ves čas
svetujete, ji dobesedno sporo­
čate, da ji ne zaupate in da je
slaba mati. S tem nevarno ogrožate
njeno samozaupanje. Osredotočite
se torej bolj na odnos s hčerjo in ne
toliko na težave z vnukom. Vnuk je
hčerina in zetova odgovornost. Vi
ste tam, da spodbujate, poslušate in
tolažite, kadar je potrebno. Ponu­
dite topel objem, občutek moči in
trdnosti. Nikar ne spodbijajte hčerine
Janja Dermastja
www.modraura.si
avtoritete vpričo vnuka. Dovolite ji,
da poišče svojo pot kot starš.
Ko boste ozavestili, da potrebuje
vaša hči le podporo in priznanje, da je
takšna, kot je, dobra mati, se bo prej
obrnila k vam po nasvet in pomoč. In
takrat lahko poveste svoje izkušnje,
modrosti, ki ste se jih naučili, ko ste
sami delali napake. A brez vzvišenosti
Ponudite hčeri sočutno
oporo. Ni lahko biti starš
najstnika. Dovolite ji, da
v vzgoji poišče svojo pot.
v smislu »jaz bi to naredila bolje«.
Svoje mnenje podajte nevsiljivo, torej
le, kadar vas vpraša. Dovolite si začu­
titi svobodo v misli: da se bo vaša hči
največ naučila iz svojih napak, tako
kot sta se vidva – seveda le, če sta jih
pripravljena priznati. Ponudite hčeri
sočutno oporo. Ni lahko biti starš
najstnika. Ko ta išče svojo svobodo in
samostojnost, se starši pogosto obu­
pano trudijo vzdrževati nadzor. Nikar
se ne postavljajta na katerokoli stran,
saj bi vse skupaj le še poslabšala. Če se
vnuk izogiba stikov z vama, poskušaj­
ta razumeti, da so mu v tem obdobju
pomembnejši vrstniki. Ne zahtevajte
od njega, da vas obišče. Ne silite vanj,
ker ga to le še bolj odvrača. Tudi to
obdobje bo minilo, in če boste
še do vnuka spremenili odnos,
da bo temeljil na spoštova­
nju, brez siljenja in vzbujanja
občutkov krivde, se bo morda
počasi odprl. In ko bo poiskal
stik z vama, mu le prisluhnita
in dovolita, da izrazi svoje
mnenje.
Vaš vnuk je neprecenljivo darilo. Iz
srca vama želim, da bi zmogla uzreti
še večje darilo, in sicer da je vajina hči
v trenutku, ko je postala starš, posta­
la enakovredna vama. To je čudovito
izhodišče, da začutite vaš odnos na
novo, drugače. Zdaj ste vsi starši in
zato enakovredni. Kaj ni to čudovito
in osvobajajoče?
Po (elektronski) pošti
Foto Shutterstock
Vaša vprašanja pričakujemo na
naslovu Nedelo, Dunajska 5,
1509 Ljubljana, s pripisom Za
svetovalnico, ali na elektronskem naslovu svetovalnica@
delo.si. Napišite še, katerega
svetovalca prosite za odgovor.
Utrinki z neba
Med dvema mrkoma
Današnja nedelja je ravno med za­
dnjima dvema letošnjima mrkoma.
To obdobje veliko ljudi čuti kot stre­
sno in naporno, zato mu je vredno
nameniti nekaj pozornosti.
V nedeljo, 13. septembra, se je
namreč zgodil Sončev mrk na 20°
device. Prihodnji ponedeljek, 28.
septembra, pa smo v pričakovanju
Luninega mrka na 4° osi oven–teh­
tnica. Z astrološkega vidika je to po­
memben čas, ko se razrašča v ljudeh
nemir. Vpliv pa lahko traja pol leta
ali še dlje.
Najmočneje Sončev mrk čutite,
če ste rojeni v drugi polovici device
ali imate katerega koli od planetov
postavljenega v drugi polovici kate­
rega koli astrološkega znamenja.
Lunin mrk boste močno občutili,
če ste rojeni v prvi dekadi (v prvih
desetih dneh) katerega koli zname­
nja. Na vas bo vplival tudi, če imate
na prvih 10° katerega koli znamenja
postavljenega katerega od drugih
planetov.
Vsi ljudje vpliva ne bodo zaznali
in morda ste med njimi. Se boste pa
srečali s tistimi, ki se temu učinku
ne znajo upreti, zato je pomembno,
da ga razumete.
Mrki pogosto nakazujejo na iz­
gube in zadeve, ki jih morate izpu­
stiti iz svojega življenja, če želite
biti srečni. Po naravi ljudje radi
zadržujemo, kar menimo, da nam
pripada ali si močno želimo. S tem
se po nepotrebnem omejujemo in
si povzročamo dodatne, nepotrebne
skrbi. Hkrati pa lahko mrki prinaša­
jo priložnosti za rast in razvoj. Poja­
vijo se lahko nenadne priložnosti, o
katerih je vredno razmisliti. Včasih
se sicer začnejo kot zastoj ali teža­
va, vendar se na drugi strani odpira
možnost ali priložnost, ki pomaga
nadomestiti izgubljeno.
Sončev mrk
Sončev mrk bo tako najmočneje za­
znamoval področje dela, opravljanje
vsakodnevnih obveznosti in zdravje.
Zato je v tem času dobro prisluhni­
ti sebi in svojim željam. Če s službo
niste zadovoljni, preverite, kolikšne
so možnosti, da jo zamenjate. To ne
pomeni, da dajte odpoved na vrat na
nos. Le ozrite se za novimi prilož­
nostmi in dobro razmislite o tistih,
ko se pojavijo.
Glede zdravja nikar ne bodite
zaskrbljeni, če ste zdravi. Če pa vas
karkoli pesti na tem področju, se
odpravite do zdravnika, ki bo preve­
ril, ali bi bilo potrebno zdravljenje,
Irena Stopar
astrologinja
[email protected]
ali pa vas bo pomiril, da je z vami
vse v redu.
Lunin mrk
Povsem drugačno zgodbo in izzive
prinaša Lunin mrk, ki spet kot že
nekaj mrkov v preteklosti osvetljuje
področje odnosov. Ti so lahko pove­
zani z nezadovoljstvom v partner­
skem odnosu ali s poslovnimi po­
vezavami. Predvsem bodite pozorni
na ljudi okoli sebe, tako zasebno kot
poslovno.
Ker mrk v sebi nosi kanček po­
trebe po umiranju, premislite, ali je
v vaši bližini kdo, ki bi ga bilo treba
izpustiti iz svojega življenja. Kadar
gre za ljudi, ki jih imate zelo radi,
je to lahko zelo boleče. A čas mrka
vam bo dal priložnost, da se posve­
tite sebi, premislite, kaj vam v odno­
su ni všeč in kako naslednjič izbrati
bolje.
Praksa kaže, da obstajajo ljudje,
ki lahko v času mrkov iskreno in na
nov način začnejo graditi obstoječi
odnos, ki bi se drugače moral konča­
ti. Če ste sposobni zbrati dovolj pozi­
tivne energije in se oba s partnerjem
zavežeta, da bosta odnos izboljšala,
je zdaj odličen čas, da to storita.
Podobno velja za vse druge od­
nose. Tako družinske, prijateljske,
poslovne ali katere koli druge. Ljud­
je, ki vam bodo zdaj parali živce, so
le svetilniki na vaši življenjski poti.
Tisti, ki vam pokažejo, s čim niste za­
dovoljni. S tem vam ponujajo mož­
nost, da začnete spreminjati sebe
in svet okoli sebe. Zato se ne jezite
nanje, saj prinašajo nekaj dobrega.
Koliko? Toliko, kot ste v danem tre­
nutku sposobni sprejeti.
"Otrok ni kralj" | Družina in prijatelji - Planet Siol.net
1 od 6
http://www.siol.net/trendi/intimno/druzina_in_prijatelji/2015/09/starse...
NEDELJA 06.09.2015, 17:00, osveženo: 07.09.2015, 08:32
Starševska svetovalnica: Janja Dermastja (19.)
Avtor: Alenka Teran Košir
"Otrok ni kralj. Starši smo tisti, ki ga vodimo, usmerjamo in spodbujamo," poudarja pedagoginja Janja
Dermastja. Naj bo to vodilo tudi pri izbiri interesnih dejavnosti.
Bliža se tisti čas, no, morda je celo že tukaj, ko bodo šolarji
domov pritovorili dolge sezname interesnih dejavnosti.
Ponujajo jih šole, društva in raznorazni športni klubi. Želje
otrok so običajno velike, finančne in časovne zmožnosti pa bolj
pičle, zato se večini staršev v začetku šolskega leta zastavlja
logično vprašanje: Koliko interesnih dejavnosti je še
sprejemljivo?
Odgovore smo poiskali pri pedagoginji in mediatorki Janji
Dermastja iz Centra za kakovostno življenje Modra ura.
Janja Dermastja je pedagoginja, mediatorka in
vodja Centra za kakovostno življenje Modra ura.
Kdaj so otrokove želje nerealne?
Otrokove želje po številu interesnih dejavnosti, ki jih želi
obiskovati v določenem šolskem letu, so nerealne takrat, ko
otroci začnejo na starše pritiskati iz neke trenutne želje in
situacije ali pogovora s prijatelji.
"Takrat, ko se v hipu navduši za neko stvar. Ta ga lahko, ko
bo enkrat ugotovil, da vse ni tako, kot je pričakoval, v hipu
tudi mine," pojasnjuje Janja Dermastja.
"Če ima otrok preveč energije, potem je prav
gotovo najbolj koristen šport."
Svetuje, naj starši pri tem vprašanju izhajajo iz značilnosti
svojega otroka, kar pomeni, da naj mu svetujejo takšen izbor
dejavnosti, ki mu bodo značajsko ustrezale.
"Če vemo, da naš otrok težko zdrži pri miru, da nima koncentracije, potem ga nikar ne silite k dejavnostim, kjer mora
še popoldne zbrano sedeti v šolski klopi, pa čeprav bo morda silil, ker se bodo k tej dejavnosti vpisali tudi vsi njegovi
prijatelji. Izberite takšno dejavnost, ki odgovarja otrokovim željam in potrebam. Če ima otrok preveč energije, potem
je prav gotovo najbolj koristen šport," svetuje Dermastjeva, ki zagovarja načelo, da naj se otrok do desetega leta
starosti predvsem igra.
"Najbolj priporočljive so igre z žogo, kjer naj otrok ne le tekmuje, temveč predvsem sodeluje. Na ta način bo razvijal
socialne veščine. Starš je tisti, ki je odgovoren za otroka in ki lahko realno presodi, ali neka interesna dejavnost
otroku koristi ali ne. Otrok namreč te zdrave presoje nima. Mlajši ko je, manj si lahko predstavlja, kaj pomeni celo
7.9.2015 12:29
"Otrok ni kralj" | Družina in prijatelji - Planet Siol.net
2 od 6
http://www.siol.net/trendi/intimno/druzina_in_prijatelji/2015/09/starse...
leto obiskovati določen krožek," pojasnjuje.
Zato predlaga, da se z otrokom pogovorite in mu položaj opišete z naslednjimi vprašanji: "Kaj pa, ko se bodo tvoji
prijatelji, sosedje igrali zunaj, ko bo lepo vreme? Bi ti takrat še vedno raje šel na ta in ta krožek?" Če je odgovor ne,
je odločitev lažja. Tiste dejavnosti pač ne bo na seznamu.
Kaj pa če otrok sploh ne hodi na dejavnosti?
Če otrok ne obiskuje nobene od interesnih dejavnosti, naj se namesto tega nikar ne prilepi na računalniške in televizijske
ekrane. Otroku je treba omejiti čas, ki ga lahko preživi pred ekrani. Največ 30 minu dnevno, svetuje Dermastjeva.
Morda skoraj bogokletna misel, pa vendar, kaj pa če naš otrok ne obiskuje prav nobene interesne dejavnosti? Kaj
bodo na to rekle druge mame?
Naša sogovornica v tem ne vidi nič slabega. "Zakaj bi bilo to slabo, če gre za mlajšega otroka?" se sprašuje.
"Otrok se tako ali tako uči že med poukom. Pri vseh šolskih predmetih pridobiva nova znanja, razvija spretnosti in
veščine. Riše, piše, ustvarja, poje, se giba in še veliko več. Ne bojmo se, da šola otroku premalo ponuja, ker to ni
res," je prepričana Dermastjeva, ki pa opozarja na obdobje ob prehodu v najstniška leta.
Priporoča, da otrok takrat obiskuje vsaj eno dejavnost, po možnosti šport, ki je po njenem mnenju najboljša
preventiva za zdrav otrokov in najstnikov razvoj, saj se tam tkejo prijateljstva, otrok pa hkrati razvija
vztrajnost, delovne navade in disciplino.
Če otrok ne obiskuje nobene obšolske dejavnosti, potem naj starši njegov dan strukturirajo tako, da bo del dneva
namenjen učenju in domačim nalogam, del hišnim opravilom, del pa prosti igri s prijatelji. "Otrok naj popoldnevov
nikar ne preživlja v družbi televizije ali računalnika. Otroku moramo že od majhnih nog privzgajati delovne navade.
To je starševska dolžnost," opozarja pedagoginja, ki svetuje, da otrok ekran (računalniški ali televizijski) uporablja
največ pol ure dnevno, kar se ji zdi več kot dovolj.
7.9.2015 12:29
"Otrok ni kralj" | Družina in prijatelji - Planet Siol.net
3 od 6
http://www.siol.net/trendi/intimno/druzina_in_prijatelji/2015/09/starse...
Zakaj je trend več in še več?
Če so otroci pred leti lahko izbirali med peščico interesnih
dejavnosti, je zdaj seznam iz leta v leto daljši. Janja
Dermastja je prepričana, da je za to kriv predvsem pritisk
egoistične potrošniške družbe, ki starše dobesedno sili v
prepričanje, da mora njihov otrok ogromno znati in ogromno
osvojiti.
"Spretne reklamne kampanje pri starših vedno vzbujajo
občutek krivde, češ da so slabi starši, če otroku ne bodo
omogočili vsega ponujenega. Starši se začnejo nehote
primerjati z drugimi starši in če dvomijo o svojem vzgojnem
"Uspešna družina je tista, ki čas preživlja skupaj."
principu, hitro popustijo tudi pritiskom družbe, ki pa je vedno
bolj tekmovalna. Temu se pridruži še primerjanje, kateri otrok
zna, zmore in ima več, namesto, da bi si kot starši svojo samopodobo gradili na temeljih dobrih odnosov," pravi
ustanoviteljica centra Modra ura.
"Uspešna družina je tista, ki čas preživlja skupaj …" … poudarja. "Vzgajati v avtu, med prevažanjem od ene
dejavnosti do druge, ni prava pot. V današnjem času je največja vrednota in izkaz ljubezni otroku kakovosten čas,
ki ga preživimo z njim. Ustavimo se, poglejmo otroka in mu prisluhnimo," svetuje.
Koliko dejavnosti je primerno?
Janja Dermastja predlaga, naj ima otrok v prvem in drugem razredu poleg rednega šolskega dela največ eno
interesno dejavnost, najbolje, da se starši tega pravila držijo tudi pozneje.
"Otrok naj svoj prosti čas raje posveča igri in prijateljem, seveda pa ne sme pozabiti niti na gospodinjska opravila. Le
tako prispeva k skupnemu dobremu in se nauči živeti v skupnosti, ki jo imenujemo družina. Kaj nam pomaga, če naš
otrok obvlada nešteto novih stvari, doma pa še pomesti ne zna ali morda celo noče, ker je utrujen od vseh
dejavnosti," se sprašuje sogovornica Starševske svetovalnice in dodaja še eno pomembno misel: "Ko otrok doma
pomaga, začuti, da je del družine, to pa mu daje občutek varnosti. Če je ves čas odsoten od doma, se družina
odtuji. To pa je prevelika cena na račun grajenja dobrih medsebojnih odnosov."
7.9.2015 12:29
"Otrok ni kralj" | Družina in prijatelji - Planet Siol.net
4 od 6
http://www.siol.net/trendi/intimno/druzina_in_prijatelji/2015/09/starse...
"Ko otrok doma pomaga, začuti, da je del družine, to pa mu daje občutek varnosti. Če je ves čas odsoten od doma, se
družina odtuji. To pa je prevelika cena na račun grajenja dobrih medsebojnih odnosov."
Kako se odzvati, ko otrok ne želi več obiskovati dejavnosti?
Ko se odloči za neko dejavnost, naj jo obiskuje najmanj leto
dni, saj se tako nauči vztrajnosti, predlaga sogovornica.
Če pa se izkaže, da so "boji" z obiskovanjem izbrane
dejavnosti vendarle preveliki, Dermastjeva priporoča, da otrok
vztraja vsaj do jesenskih počitnic. A do takrat naj dejavnost
obiskuje redno, svetuje.
Težava v zvezi z dejavnostmi nastanejo takrat, ko ima otrok
preveč dejavnosti in ko sam začuti, da takega tempa več ne
Otrok naj pri dejavnosti vztraja vsaj eno leto, če
zmore. Takrat želi odnehati in takrat nastopi čas za pogovor z
ne gre, pa vsaj do jesenskih počitnic.
otrokom in mentorjem dejavnosti, razlaga Dermastjeva, ki pa
je prepričana, da če so starši že od vsega začetka odgovorni in
ravnajo glede na zmožnosti, sposobnosti in željo otroka, takšnih težav skoraj gotovo ne bo.
Ali ustreči željam otroka za ceno lastnega počitka ali s tem prikrajšam
otroka?
7.9.2015 12:29
"Otrok ni kralj" | Družina in prijatelji - Planet Siol.net
5 od 6
http://www.siol.net/trendi/intimno/druzina_in_prijatelji/2015/09/starse...
"Otrok bo zadovoljen šele takrat, ko bodo sami s sabo zadovoljni tudi njegovi starši."
Pri vprašanju, ali naj starši popustijo in ustrežejo željam otroka, pa čeprav to storijo za ceno lastnega počitka, je
Dermastjeva odločna: Ne popustite otrokovim muham.
Vi ste tisti, ki veste, kaj je najbolje za otroka in družino. Če čutite, da bi bili popoldne samo še taksist, se vprašajte:
Ali si želim, da ima moj otrok umirjene in zadovoljne starše ali starše, ki so neprestano pod časovnim pritiskom, ker
otroke kar naprej razvažajo od ene dejavnosti do druge?"
Del rešitve je tudi to, da si otrok izbere dejavnost v bližini doma ali šole in se tja občasno odpravi tudi sam.
Če mislite, da bo otrok srečen samo pod pogojem, da ustrežete vsaki njegovi kaprici, se k sreči motite. "Otrok bo
zadovoljen šele takrat, ko bodo sami s sabo zadovoljni tudi njegovi starši. Otrok je namreč naše ogledalo. Pomembno
je, da se starši naučimo postaviti osebno mejo in da po eni strani sebi znamo reči da, nerazumnim ali nerealnim
otrokovim zahtevam pa ne. Otrok ni kralj. Starši smo tisti, ki ga vodimo, usmerjamo in spodbujamo."
Preberite še:
Starševska svetovalnica: mesto za razreševanje starševskih dilem
Starševska svetovalnica je nova nedeljska rubrika na straneh Planet Siol.net, kjer bomo s
pomočjo strokovnjakov razreševali starševske dileme.
Foto: Osebni arhiv Janje Dermastja, Thinkstockphoto
Ključne besede: starševska svetovalnica, Janja Dermastja, dejavnosti, mali junaki
7.9.2015 12:29
— Zdravje —
Prvi~ k zobozdravniku
Na kaj najprej pomislite ob besedi zobozdravnik? Vam æe sama beseda vzbuja neprijetne obËutke? »e malËek iz vaπih ust sliπi: ≈Ojoj, jutri imam zobozdravnika«, se lahko
hitro naleze vaπega strahu. Zato moramo biti zelo previdni, kaj sporoËamo. Kaj lahko
naredimo, da otrok ne razvije strahu pred zobozdravnikom?
Piπe: Janja Dermastja, univ. dipl. pedagoginja
Preventiva in naπ odnos sta kljuËna. Prvi pregledi so le rutinski in
namenjeni tudi grajenju zaupanja. Kdaj prviË na obisk? Prvi mleËni
zob pokuka na plan med 6. in 10. mesecem. Vsa druæina je
vzhiËena ob prvem zobku. Obravnavajmo ga æe od vsega zaËetka
kot zaklad, ki potrebuje posebno in redno nego. Redno Ëistite zobe,
da se otrok privadi. Zdaj je tudi pravi Ëas za prvi obisk, strokovnjaki pa nato predlagajo redne obiske vsakih 6 mesecev od 2. leta
dalje. Upoπtevajte to, saj so ti obiski odloËilnega pomena za to,
kakπen odnos bo otrok razvil do zobozdravnika. Ker so ti prvi obiski neboleËi, ima otrok le pozitivne izkuπnje.
Ker je od starπev odvisno, kako zdrave zobe bo imel otrok, velja
upoπtevati nekaj osnovnih pravil. Redno skrbite za otrokovo ustno higieno. Ne ponujajte mu sladkarij, sladkih pijaË ali sladkanega Ëaja.
Odvadite ga raznih navad, kot je sesanje prsta ali duda. Bolj zdravi ko
bodo zobje, manj moænosti bo za boleËe posege in manj verjetnosti za
strah. »e se malËek upira umivanju zob, ga nikoli ne straπite z zobozdravnikom. Naj zobozdravnik ne postane bavbav!
Priprava doma na obisk
Foto: iStockphoto
Doma se lahko igrate zobozdravnika. Naj vam malËek pregleda ali
preπteje zobe, potem pa πe vi njemu. Zobe mu lahko pregleda tudi njegova najljubπa pliπasta igraËa. Cilj je, da se navadi odpreti usta. Otrok
je namreË πele pri treh letih psiholoπko in telesno zrel, da dræi usta malo
dlje Ëasa odprta. Otroka lahko spodbudite, da vzame s seboj k zobozdravniku svojega pliπastega prijatelja. Zelo pomaga tudi prebiranje
pravljic s podobno vsebino, ki naj vzbudi radovednost.
»e Ëaka malËka æe prvi poseg na zobeh, mu to povejte. Bodite odkriti in mu povejte, da tokrat zobozdravnik
ne bo le pogledal zob. Bolj podrobno
razlago prepustite zobozdravniku.
Nikar otroku ne obljubljajte, da
ne bo bolelo. Morda ga bo in
potem vam ne bo veË verjel in
zaupal. BoleËino tudi laæje
prenaπamo, Ëe smo nanjo
pripravljeni.
Pri zobozdravniku
V Ëakalnici bodite mirni in sproπËeni, vzemite s seboj kakπno zaposlitev za otroka. Nikar vnaprej ne tolaæite malËka. »e mu boste govorili: ≈NiË ne bo hudega in niË ne bo bolelo, boπ videl,« v otroku nehote
povzroËite vznemirjenje in obËutek, da lahko zaËne priËakovati nekaj
hudega. »e je le moæno, poiπËite zobozdravstveno ordinacijo, kjer imajo posluh, Ëas in razumevanje za otroke. Zobozdravnik naj malËku
razkaæe ordinacijo, stol, ki se dviga in spuπËa ter nekaj inπtrumentov.
Lahko mu tudi pokaæe izbor πtempiljk, med katerimi bo po koncu pregleda lahko izbiral. Nekatere ordinacije so pripravljene otroka pred
prvim pregledom zob sprejeti na ogled ordinacije za nekaj minut, da
se otrok navadi prostora in osebja.
Otroci so razliËni. Nekateri se takoj væivijo v novo okolje in nimajo
strahu pred tujci, nekateri so bolj plaπni in vase zaprti. Pri slednjih je
treba imeti veliko mero potrpeæljivosti in empatije. Ko zobozdravnik
nekaj vpraπa malËka, mu dajte Ëas, da sam odgovori. Nikar ne odgovarjajte namesto njega. Dovolite jima, da sama vzpostavita prve stike.
Otrok gradi zaupanje postopno. Nikar ga ne priganjajte s «Povej, no!«
ali ≈Hitro odpri usta, potem bo hitro konec.« Pregled lahko traja malo
dlje in otrok vam ne bo veË verjel in zaupal. »e otrok ne odpre ust, ne
pritiskajte nanj in ga ne silite. Prigovarjanje in siljenje bo le poslabπalo
poloæaj. Ne izgubite æivcev ne glede na druge, takrat je pomemben
otrok. »e je osebje razumevajoËe, ne bo pritiskalo na otroka. Otrok
mora imeti obËutek, da mu ni treba narediti niË pod prisilo. Nikar mu
ne grozite in mu ne obljubljajte prevelikih nagrad. »e se obisk ponesreËi, mu tega ne meËite naprej. Le povejte: ≈NiË hudega, Ëe danes nisi
odprl ust, vem, da te je bilo strah, bova poskusila drugiË.« Ne
omalovaæujte njegovega strahu: ≈Veliki fantje se ne bojijo in ne jokajo.« Ali veste, koliko odraslih raje trpi hude zobobole, kot da bi πli k
zobozdravniku? »e otrok odpre usta le za pregled zob, ga pohvalite, ni ga pa treba nagrajevati. »e pa je bil poseg neprijeten ali boleË, ga lahko nagradite. A ne s tortico (!), raje ga peljite v πportni
park, na bazen ali naj sam izbere izletniπko toËko.
In kaj narediti, Ëe se otrok boji?
Bodite sproπËeni, ne pomilujte ga, toda jemljite ga resno.
Spoπtujte in sprejmite otrokove obËutke. Bodite razumevajoËi, a odloËni. Pogovorite se z njim o njegovem strahu. Ne
podpirajte otrokovega izogibanja, ker se strah ne bo zmanjπal,
celo poveËal se bo. Otroka lahko nauËite sproπËanja in umirjenega dihanja. Naj si izbere skrivno geslo za aktiviranje moËi:
≈Zmorem, pogumen sem, vse je v redu.« VeËkrat, ko bo ponavljal to afirmacijo, bolj bo delovala. Afirmacije pa delujejo le, ko
smo umirjeni in sproπËeni. Lahko tudi vizualizirata obisk,
tako da ga z domiπljijo popeljete k zobozdravniku, kjer se
naj vidi pogumnega. Prebirate mu lahko tudi zgodbe o junakih, ki so premagali svoj strah.
Avtorica Ëlanka je ustanoviteljica Centra
za kakovostno æivljenje Modra ura.
VeË na www.modraura.si
22
nedelja, 23. avgusta 2015
Za dušo in telo
[email protected]
Svetovalnica
Otrok se boji iti v šolo
Sem mamica samohranilka. Hči gre
letos v drugi razred. Je edinka. Bolj
ko se bliža konec počitnic, bolj me
je strah in me skrbi, kako bo letos
v šoli. Hči je namreč zelo plaha in
sramežljiva. Sošolci so se ji prejšnje
šolsko leto pogosto posmehovali, ji
nagajali in jo klicali cmera. Poskušala
sem se že z njo pogovoriti, pa se je
takoj zaprla vase. Povedala sem tudi
učiteljici, pa mi je le odvrnila, naj se
postavi zase. Pred dnevi sem hčerko
komaj prepričala, da sva skupaj zavili
učbenike in zvezke. Preprosto ne
vem, kako naj ji pomagam. Prosim
za nasvet.
Žana
V
eliko otrok se veseli novega
šolskega leta. Veselijo
se snidenja s sošolci in
sošolkami ter seveda z
učiteljico. Z vznemirjenjem in veliko
natančnostjo izbirajo nove zvezke,
zavijajo učbenike in so polni veselega
pričakovanja. So pa tudi otroci, ki
doživljajo hudo stisko, že ko samo
pomislijo, da bodo morali spet v šolo.
In to stisko je treba vzeti resno.
Šola ni le kraj, kjer se pridobiva novo
znanje, temveč tudi kraj za učenje
socialnih veščin. Ker tega otroci še
ne znajo, je zlasti med odmori veliko
neprimernega vedenja. Hitro začutijo,
kdo je malce šibkejši, in se zato spravijo
nadenj. Veliko otrok je zasmehovanih.
Hitro se zgodi, da koga izločijo iz kroga
prijateljev. V razredu se oblikujejo
posamezne skupine, ki lahko delujejo
razdiralno. Nesprejemanje, žaljenje,
zmerjanje in celo fizično obračuna­
vanje je stalnica šolskega vsakdana.
Vedno je bilo tako in vedno bo. Veliko
otrok zato doživlja hudo stisko, ko je
treba nazaj v šolo. Vse pretekle neprije­
tne in boleče izkušnje se jim vtisnejo v
spomin. Pogosto se še odrasli spomni­
mo, če so se nam v šoli posmehovali
ali nas celo ustrahovali. Le od nas je
odvisno, kako gledamo na te dogodke.
Marsikdo dobi negativen vzdevek, ki
se ga nato drži vso devetletko. Ko nam
otrok torej potoži o težavah z vrstniki,
ga moramo vzeti resno in ga poslušati.
Nekateri so bolj odprti in bo iz njih kar
bruhnilo, pri tistih, ki so bolj zaprti, pa
je treba biti bolj potrpežljiv.
Pripovedujte hčerki o svojih šolskih
izkušnjah. Če ste imeli kakšno
neprijetno, ji jo opišite. Povejte
ji, kako ste takrat ravnali,
kako ste se takrat počutili.
Zelo pomembna so vaša
prepričanja in vaš pogled
na druge ljudi in svet. Če
verjamete, da je svet slab in
da so ljudje nevarni, bo to prepričanje
prevzela tudi vaša hči. Povejte ji, da
kljub kakšni neprijetni izkušnji zdaj
normalno delujete. Če boste sebe iz
šolskih časov predstavili kot žrtev, lah­
ko hči prevzame ta vzorec. Bistvo spo­
ročila naj bo, da naj zaupa vase, da
ima v sebi skrito moč in da se zmore
postaviti zase. Razložite ji tudi, da so
otroci, ki se nesramno vedejo, žalijo in
zmerjajo, v sebi zelo negotovi. Takšna
samozavest je zgolj navidezna. Ravno
zato si najdejo za žrtev šibkejšega
otroka, saj lahko edino tako dobijo
Zaupajte v hčerko,
da se lahko nauči
postaviti zase. Naučite
jo pokončne drže.
občutek moči nad drugim. Pogosto
so sami žrtev nasilnega vedenja v
družinskem krogu. Povejte ji, da tak
otrok ne zna ravnati drugače in da se
mora to še naučiti. Zelo pomembna
so vaša sporočila o drugih otrocih. Če
govorite o njih, da so grozni in zlobni,
Janja Dermastja
www.modraura.si
le utrjujete to prepričanje. Pravite, da
vas je strah in da vas skrbi. S tem ne­
hote prenašate strah nanjo. Najprej se
umirite in zaupajte hčerki, da se lahko
nauči postaviti zase. Naučite jo po­
končne drže. Doma vadita na glas be­
sede, kot so »ne«, prenehaj«, »dovolj«.
Hči mora začutiti v sebi svojo
skrito notranjo moč. Gradite
njen občutek lastne vredno­
sti in njeno samopodobo.
Pomemben vidik je tudi, kako
vidite hčerko znotraj družine.
Kaj ji sporočate? Kaj govorite
o njej pred drugimi? Če starš
pred drugimi pravi, da je njegov otrok
sramežljiv in plah – mu dobesedno
nastavi to zrcalo –, bo otrok to sprejel
kot dejstvo. Iščite skupaj z njo njene
močne strani in jih poudarjajte.
Pobrskajte po spominu za situacijami,
ko ni bila plaha in sramežljiva. Tudi
če je bil to za vas morda nepomemben
dogodek, ji pripovedujte o njem. Vsak
otrok razvija svojo sliko o sebi po spo­
ročilih in izkušnjah njemu pomemb­
nih bližnjih.
Hčerko pripravite na prvi šolski
dan postopoma. Morda si za začetek
lahko ogledate razredno fotografijo
iz prvega razreda in tako začneta
pogovor. Vprašajte jo, katerih sošolk
se veseli. In potem iščita lepe, zabavne
dogodke iz prejšnjega leta.
Če se v novem šolskem letu stanje
ne bo izboljšalo, poiščite pomoč pri
učiteljici in šolski psihologinji. Odlično
bi bilo, če bi v razredu izvajali delav­
nice o medsebojnih odnosih. Morate
pa se zavedati, da šola ne more nikoli
nadomestiti vloge starša, torej je vaša
naloga, da jo naučite tehnik in orodij,
da se postavi zase in postane samoza­
vestna deklica.
Po (elektronski) pošti
Foto Shutterstock
Vaša vprašanja pričakujemo na
naslovu Nedelo, Dunajska 5,
1509 Ljubljana, s pripisom Za
svetovalnico, ali na elektronskem naslovu svetovalnica@
delo.si. Napišite še, katerega
svetovalca prosite za odgovor.
Utrinki z neba
Jupiter skrbi za delovne
V
preteklem tednu ste izvedeli,
da se je Jupiter premaknil v
devico. V prevodu bi lahko
rekla, da bo zdaj poskrbel
za pridne in delovne ljudi. Njegova
trenutna postavitev ni ugodna za
špekulacije in iskanje zaslužka z
zamislimi, ki jih želite uresničiti v
nekaj dneh ali mesecih. Jupiter je
vladar denarja in obilja, zato je
pomemben materialni vidik njegovega
vpliva. Vlada pa tudi sreči, nenadnim
priložnostim, potovanjem, modrosti,
študiju in še marsičemu. Zdaj lepo
podpira vaše dolgoročne načrte.
Izogibajte se trenutnim nagibom.
Ovnom tokratna Jupitrova posta­
vitev ne bo pretirano všeč, saj ste še
uspavani zaradi njegovega vpliva iz
leva in pričakujete priložnosti, ki jih
še niste izkoristili. Po naravi se težko
prilagajate in vztrajate pri istem počet­
ju dlje časa. Vaš izziv bo vztrajati pri
delu in nalogah, ki vas dolgočasijo in
jih le neradi opravite. Če ne bo takšnih
pritiskov v službi, se nanje pripravite
doma. Nič ne nergajte in ne odlašajte,
ko vas domači poprosijo za pomoč pri
nečem, kar vas spravlja ob živce.
Biki ste v preteklosti občutili
pretirane zahteve doma­
čih. Dobra novica je, da se
bodo počasi polegle. Dobili
boste veliko priložnosti, da
uredite svoje življenje po svojih
potrebah. Ne le to. Zelo lepe
možnosti imate, da si uredite
ljubezensko življenje. Spoznate ne­
koga, ki vas bo imel rad takšne, kot
ste, in mu boste vračali čustva. Če
so vam otroci povzročili nekaj sivih
las v preteklosti, lahko zdaj najdete
skupni jezik in se začnete spet skupaj
zabavati.
Ostati doma lahko za dvojčke
pomeni občutek omejevanja svobode.
Pod Jupitrovim vplivom iz device se
vam lahko zgodi prav to. Da boste
čim manj čutili njegov vpliv, se sami
odločite, kaj želite početi, in k zabavi
pritegnite svoje domače. Zelo pomem­
Postavitev Jupitra
ni ugodna
za špekulacije
in hitre zaslužke.
ben lahko postane odnos s starši. Če
obstaja karkoli, kar bi radi razčistili
z njimi, je zdaj pravi čas, da preživite
nekaj dodatnega časa z njimi. Lahko
se zgodi, da se boste želeli preseliti.
Preden se odločite, dobro preverite
finance.
Irena Stopar
astrologinja
[email protected]
Vem, da ste raki najbolj srečni, ko
kraljujete v udobju svojega doma in
skrbite za svoje domače. Zdaj je čas,
da se ozrete po okolici in vzpostavite
še kakšno novo vez. Če imate s sose­
dom kaj nerazrešenega, zdaj ni čas za
kuhanje zamer. Pristopite in posku­
šajte urediti zadevo, ker vam
Jupiter stoji ob strani. Pravi
čas je tudi za pridobivanje
novega znanja. Vpišite se na
tečaj, navežite stike z udele­
ženci in se zabavajte. Nikar ne
pozabite na bližnje sorodnike,
zlasti brata ali sestro.
Najbolj žalostni v zodiaku ste
zdaj levi, ki ste bili vajeni Jupitrove
pozornosti zadnje leto. Priložnosti,
kot ste jih imeli doslej, res ni več v
obilju, vendar ni nič izgubljeno. Če
ste se posvetili sebi in si nalili čistega
vina, kdo ste, kaj želite in kako boste
to dosegli, se vam obeta svetla prihod­
nost. Upam, da ste v zadnjem letu
naredili dober načrt, kako uspeti, ker
se vam zdaj obetajo finančni dobitki.
Ne od iger na srečo, ampak od dobro
opravljenega dela ali poslovnih podvi­
gov. Zaposleni ob ugodnem trenutku
potrkajte na šefova vrata.
Trenutno so pod sojem žarometov
device. Vem, da ne marate pretirane
pozornosti, a vse oči se ozirajo, kaj
vam je prinesel v dar veliki dobrot­
nik zodiaka, kakor Jupitru pravimo
astrologi. Bodite odprti za prilo­
žnosti in sprejmite s hvaležnostjo in
ponosom pohvale, povišice, darila in
drugo, kar vam bo prihodnost dobre­
ga prinesla. Otresite se skromnosti in
si priznajte, da ste si zaslužili. Ni ga v
zodiaku, ki bi tako pogumno prenašal
vso človeško nepopolnost in zmedo
kot prav vi.
naš šolar
naš šolar
j a n j a d e r M a S T j a , P e d a g o g i n j a i n M e d i aT o r K a
Primat tehnologije
prinaša razčlovečenje
Po sedemnajstih letih
nastopanja v vlogi profesorice
nemščine na ljubljanski
gimnaziji je pogumno dala
odpoved in se še bolj posvetila
področjem, ki so jo od nekdaj
zanimala. Z Janjo Dermastja,
ki je bila na začetku učiteljske
kariere dve leti prav tako
zaposlena v osnovni šoli,
pozneje pa se je izurila za
mediatorko s certifikati in
licencami za nevrolingvistično
programiranje in hipnozo, smo
se pogovarjali o tem, kako
učinkovito, celostno rešuje
težave z učenjem otrok ter
kaj svetuje njim in staršem ob
začetku novega šolskega leta.
Sprašuje: katja cah
Foto: aleš černivec
V Šenčurju vodite svoj center za kakovostno življenje, imenovan Modra
ura, v katerem med drugim še vedno
poučujete tudi nemščino. Poleg vsega
raznovrstnega znanja, ki ga imate, lahko najdemo besedo coaching. Kako bi
jo opredelili?
Gre preprosto za to, da z določeno
tehniko postavljanja vprašanj in z orodjem nevrolingvističnega programiranja
stranko, ki ima težavo – bodisi v zvezi
z rastjo na osebni ravni ali poklicem, ki
ga opravlja, bodisi pri vzgoji in učenju
–, pripeljemo do rešitve. To najde sama.
Coach, torej neke vrste trener oziroma
mentor, ne svetuje in sugerira, temveč
pomaga, da oseba z ozaveščanjem najde
bistvene odgovore na svoja vprašanja.
Ti so skriti v človeku, a jih pogosto zablokira, noče najti zaradi strahov, zato
potrebuje pomoč, da vidi in razume,
kje se njegovo kolo življenja zatika. Notranji odgovori, ki jih izbrska sam, so
vredni stokrat več, kot če bi zgolj sledil
nasvetom nekoga drugega, pa četudi izvrstnim.
Prepogosto si na podlagi sugestij o tem,
kakšni so in kakšni so drugi ljudje, in ki
so jih že kot otroci podzavestno prevzeli
od svojih staršev, izberejo vlogo žrtve. S
tem se seveda vdajo, postanejo mojstri
izgovorov, zakaj nekaj ni tako, kot bi moralo biti, zakaj nečesa ne zmorejo, vsega
pa so bolj ali manj krivi drugi.
Kaj se največkrat skriva za težavami
vaših strank? Ste kdaj presenečeni, da
so si razlogi zelo podobni?
(Pokima.) Vsakič znova ugotavljam, da
sta v ozadju vedno pomanjkanje samozavesti in pozitivne samopodobe. Večina,
kjer koli se jim je v življenju zataknilo,
v resnici poišče pomoč v prvi vrsti zaradi osebnih težav v partnerskih odnosih.
Kot poudarjate tudi pri ukvarjanju s
šolarji z učnimi težavami, naši možgani potrebujejo en mesec, da sprejmejo
nov vzorec razmišljanja, delovanja, pri
katerem potem tudi vztrajamo. To je
pravzaprav kar hitro, kajne?
Tako je, ampak v tem mesecu je treba
biti zelo dosleden, vsakodnevno moramo
biti pozorni na to, kako razmišljamo. Pri
ONA 17
naš šolar
se programiramo, da potem tako tudi je;
si to prikličemo. Kadar pa si že zjutraj
rečem, da zmorem in bo krasen dan, vse
tako, kot mora biti, me to najbolj pomiri.
Daje občutek čudovite varnosti.
Zakaj ljudje tako pogosto ne znamo
opogumljati samih sebe?
Zato, ker nas starši tega ne naučijo. Preveč govorijo o tem, kaj kot otroci delamo
narobe in kaj bi morali popraviti. Zagotovo bi morali starši najprej delati na sebi.
Kako boš opogumljal svojega otroka, če
ne znaš sebe? Ves čas se je treba opominjati. Prav zato imam danes na sebi elastiko (plastično raztegljivo zapestnico, op. a.),
da vam konkretno pokažem, kako si je pri
tem mogoče pomagati. To predlagam tudi
svojim strankam. (Zapestnico prime, jo
raztegne in spusti, da jo oplazi po zapestju.)
Tudi sama sem jo nosila med učenjem,
kako ne biti žrtev. Takoj ko sem začutila,
da delujem v zgrešeni smeri, sem se takole počila, kar malce zaboli. Saj tudi negativne misli zabolijo dušo, elastika pa nas
na to fizično opomni: »Konec, zašla si v
miselni hrup! Ven! Išči lepo, dobro in veselo!« Preverjeno deluje. (Se nasmehne.)
❞ Zagotovo bi morali starši najprej delati na sebi.
Kako boš opogumljal svojega otroka, če ne znaš
sebe? Ves čas se je treba opominjati.
strankah najprej povprašam, kakšna so
njihova prepričanja o sebi in drugih, in
takoj se pokaže, kje je prostor za izboljšanje, kako bi lahko spremenili negativne
misli. Te zapišejo in jih poskušajo sami
spremeniti v pozitivne, saj zapisano bolj
drži. Pomirijo se s tem, kar je in bo. Zjutraj in zvečer, ko je naš podzavestni um
najbolj dovzeten za sugestije, si rečejo, da
se imajo fino in radi. Z mislijo prikličejo
k sebi prava čustva, ki vodijo v dejansko
akcijo.
18 ONA
Pred časom so v eni od raziskav odkrili, da je samomotivacija še bolj učinkovita, če si prigovarjaš v drugi osebi,
torej ne »super sem«, temveč »super
si«. Kot bi vzel v zaščito samega sebe.
Ali pa: »Nehaj tarnati!«
Zanimivo, ja, tudi lahko. Kar začutiš, da
ti bolj ustreza. Lahko si rečeš tudi denimo: »Utihni, um!« Um ima namreč dve
ločeni funkciji – zavestno in podzavestno. Zavestno je to, kar si izberemo, da
bomo razmišljali, in če je to negativno,
Hkrati pa se je verjetno treba znati pomiriti tudi z dejstvom, da so v življenju
nihanja. Normalno in naravno je, če si
včasih malce žalosten in manj močan.
Seveda, vladata nam tako zakon privlačnosti kot zakon polarnosti. Življenje
je sestavljeno iz plusa in minusa. Tudi vsi
največji mistiki in misleci, od Jezusa in
Bude do Lao Ceja, so govorili, da je življenje zmes sreče in nesreče. Ženske sploh
preveč težimo k popolnosti, a resnica se
vedno čuti. Še kot profesorica sem včasih
prišla v razred, ko nisem bila nasmejana,
ker se je prej zgodilo kaj takšnega, da me
je vrglo s tira. To so dijaki začutili že ob
pozdravu. Pa sem bila vedno odkrita in
jim rekla, da ni nič narobe, nihče ni nič
kriv, naj mi dajo le dve minuti, da se umirim, pa bom spet pri njih. Res je bilo tako
in krasno smo se imeli, čeprav sem veljala
za strogo, zahtevno učiteljico.
Povejva še nekaj malega o vas. Rojeni
ste bili v Nemčiji slovenskim staršem,
ki so se uveljavili v gostinstvu. Pri vaših sedmih letih se je vsa družina preselila nazaj v Slovenijo. Bili ste edinka,
sami pa imate hčerki, stari dvanajst in
štirinajst let. Pravite, da imate odlično
urejene odnose tako z bivšim možem
kot s sedanjim partnerjem.
Ja, tega ne skrivam in tudi povem na
svojih predavanjih, če me kdo vpraša.
Včasih se šalimo, da smo kot za Polnočni
klub. (Nasmeh.) Zdaj ko bomo na morju,
moj bivši mož denimo hrani naše mucke.
Pa celo mojemu sedanjemu možu speče torto za rojstni dan, ker jaz ne znam.
(Nasmeh.) Ločitev sicer na otroški duši
zagotovo pusti določene rane. Kadar pa
si dovolj zrel, ne daješ v ospredje svojega ega in razvezo jemlješ kot življenjsko
izkušnjo, iz katere se nekaj naučiš, lahko
daš največjo, najboljšo popotnico svojim
otrokom: da ne vztrajaš v partnerstvu
za vsako ceno, če je tvoja duša nesrečna,
nezadovoljna. V mojem primeru nihče ni
bil slab, pač nisva bila kompatibilna. Se
zgodi. Vedno lahko najdemo pot, ki nas
vodi k večji sreči. Mi smo jo našli.
Nekaterim staršem povsem zadostuje,
da imajo njihovi otroci dobre ocene,
da se bodo lahko pohvalili, pristne
medosebne odnose v družini pa zanemarjajo. Kako jim odprete oči?
Moje bistveno, srčno sporočilo vsem
staršem je, da otrokom povemo ter to seveda tudi zares mislimo, čutimo, razumemo: »Takšen kot si, si okej – skupaj z vsemi
napakami in slabimi odločitvami. Trudi
se po svojih najboljših močeh in bo vse v
redu.« Spodbujajmo ga, a ne pritiskajmo
nanj, sicer se bo prej ali slej zlomil pod
težo naših pričakovanj. Starši naredimo
napako, ko začnemo pridigati, obsojati.
To ne pripelje nikamor. Treba se je pogovarjati, iskati trenutke za stik, ko denimo
hčerki rečeš: »Imam te rada, pa čeprav si
zdaj naredila napako. Kako bi lahko to in
to naredila bolje, popravila ali preprečila?« Grajajmo vedenje, nikoli osebnosti.
To najbolj rani. Torej, če ne pospravi postelje, mu ne rečemo, da je len in nemogoč, temveč preprosto odločno in dosledno zahtevajmo, da to stori in pika, ker je
tako prav. S tem preprečimo, da bi otroku
zbili občutek lastne vrednosti, kar je počela predvsem starejša generacija. Nenamerno, ker ni znala drugače. Tudi sami so
bili žrtve in mislijo, da je tako prav.
Kako pa vi obvladujete svoji najstnici?
Zelo sem hvaležna zanju, sta moji največji učiteljici. Super sta. Srečo imam, da
imam veliko znanja s strokovnega področja, zato njunega iskanja mej in sebe
v svetu ne jemljem osebno. Večinoma se
znam odzvati umirjeno. Z njima nikoli
ni bilo večjih težav. Ne teroriziram ju s
tem, da bi morali imeti najboljše ocene,
pa jima v šoli kljub temu gre zelo dobro. Pred dvema dnevoma mi je mlajša
hči rekla, ko sva se pogovarjali o vzgoji:
»Mami, vaju z očijem ne bi zamenjala za
nič na svetu. Hočem imeti prav takšna,
kot sta, pa četudi se kdaj zmotita.« To
je cilj. Kje se boš sicer naučil reševati
konflikte v življenju? Največje breme za
otroka je, če starš deluje, kot da je popoln
in ima vedno prav. Kadar denimo jaz zavpijem in se zavem, da to ni bil primeren odziv, je to hkrati odlična priložnost,
krasno izhodišče za vzgajanje. Lahko se
opravičim in rečem: »Oprosti, zdaj sem
bila razburjena. Daj mi pet minut, da se
umirim, potem pa se bomo pogovorili.«
To je življenje, smo tudi čustvena bitja.
Otroci izjemno cenijo, če se jim znaš
opravičiti.
Mnogo družin, še posebno tiste, ki so
v socialnih in čustvenih stiskah, še teže
najde voljo, da bi se vezi med njimi
tkale tako lepo, kot opisujete. Menda
načrtujete brezplačno pomoč?
Tako je in upam, da se mi bo uspelo
povezati s katero od ustanov, da bi lahko
z brezplačnim svetovanjem priskočila na
pomoč konkretnim socialno ogroženim
družinam, da se v mesecu do treh postavijo na svoje noge. Temelj vsega so medsebojni odnosi med družinskimi člani.
Pa če se za konec še bolj osredotočiva na izobraževanje. Pred dnevi so na
Finskem, ki sicer slovi po vrhunskem
šolskem sistemu, ukinili učenje pisanih črk v prvih razredih osnovne šole.
Z argumentom, da otrokom to znanje
v prihodnje ne bo koristilo in da jih je
pametneje naučiti ravnanja s tipkovnico. Kako to komentirate?
Sem proti. Kam gre ta svet? Učenec bi
moral ostati dejaven tako, da piše, saj s
tem ne razvija le motorike prstov, temveč tudi njegovi možgani delujejo drugače, kot če le tipka. Primat tehnologije
prinaša še en način razčlovečenja. Mladi
so že zdaj grozljivo odtujeni zaradi razmaha socialnih omrežij, medsebojnega
druženja brez tablic, računalnikov in
mobitelov je vse manj. Našteto bi moralo biti zgolj pripomoček za pridobivanje
informacij, ne pa nadomestek za pristno
komunikacijo, osnovno vodilo. To, da
bodo otroci nehali pisati, se mi zato še
toliko bolj zdi katastrofalna odločitev.
Zagotovo pomeni pomik k temu, da ljudi
naredimo popolnoma odvisne od tehnologije.
ONA 19
Namigi za starše ob začetku novega šolskega leta
FOTO: SHUTTERSTOCK
Sem profesorica
in mamica dveh
osnovnošolk, najstnic,
in tako imam čudovito
priložnost spremljati
proces šolanja iz dveh
zornih kotov.
Tekst: Janja Dermastja,
profesorica nemščine
Vaš
PRILOGA ŠOLAR
Š
olanje otrok je pač preizkušnja v našem odnosu do
otroka. Kako mirna ali burna bodo ta leta, je odvisno od odnosa
staršev do šole, koliko nam pomeni
otrokov uspeh, kako gledamo na šolske obremenitve, učitelje in celo na
šolski sistem. Vsa naša prepričanja
o šoli vplivajo na otroka. Kar vprašajte kakšnega odraslega, kakšne
spomine ima na šolo in učenje! Vse
te izkušnje oblikujejo naša prepričanja, ki se potem odražajo v odnosu
do otroka.
Šola je otrokova odgovornost,
Kaj potrebuje
otrok?
ne naša! Starši se moramo nujno zaleto delovalo in kaj
vedati, da je šola otrokova
ni. Kaj si želi? Se je iz
odgovornost in da je njesvojih napak kaj naugov uspeh ali neuspeh le
čil? V čem se zdi sam
njegov. Vprašajmo se: Kosebi dober in kje vidi
liko mi pomeni otrokov
svoje pomanjkljivosti?
šolski uspeh? Jemljem
Če ima otrok težave z
otrokove ocene osebno?
motivacijo, poskušajSem razočaran, če dobi
mo odkriti vzrok za to.
slabo oceno? Zakaj? Saj
Janja Dermastja
Nikar mu ne pridigajje to otrokova izkušnja, ki
mo, kako pomembno
jo celo nujno potrebuje! In
je znanje. To ve. Če se
iz vseh zmot, napak ali nazatakne, rešujmo stvari s pogovorom
pačnih odločitev se lahko kaj nauči.
in jasno strukturo dneva. Vsaka težaBodimo realni pri oceni otrokovih
va prinaša novo priložnost za tkanje
sposobnosti in ne pričakujmo predružinskih vezi in rast vse družine.
več. Vsi ne morejo biti odličnjaki.
Uspeh v življenju se meri po tem, ali
e delamo namesto otroka,
kot odrasli opravljamo delo, ki nas
mu ne zaupamo. Vsak starš najresnično veseli. Že dolgo vemo, da je
bolje pozna svoje otroke. Eden od
sreča odvisna od naše čustvene inteciljev pri vzgoji je tudi, da postanejo
ligence, torej v kakšnih odnosih živinaši otroci odgovorni in samostojmo in delujemo. Dolžnost starša pa
ni, z dobrimi delovnimi navadami.
je, da se trudi za dobre odnose v druKako to dosežemo? Otroka spodbužini in ne le za odlične ocene.
jajmo k samostojnosti, nikar ne demejmo dialog in ne monololajmo nalog namesto njega. Če nas
ga! Starši se lahko pred začetkom
prosi za pomoč, mu seveda prisluhšolskega leta tudi vprašamo: Kaj je
nimo, ga usmerimo in spodbudimo
do sedaj delovalo in kaj ni? Zdaj je
z vprašanjem: Kaj misliš, kako bi se
primeren čas za sproščen pogovor.
tega najbolje lotil? Če delamo namePa ne za mizo, raje nekje na sprehosto otroka, mu s tem sporočamo, da
du ali ko morda skupaj zavijamo učmu ne zaupamo. Delovnih navad mu
benike. Če jih bomo strogo poklicali
ne moremo privzgojiti čez noč. To je
k mizi, v smislu, no, letos bo pa vse
proces. Delovne navade mu moramo
drugače, nam bodi otroci obljubili
privzgajati že od majhnega. Nujno
vse, kar si morda želimo slišati, v žeje, da ima otrok določene obveznolji, da se pogovor hitro konča. Torej
sti tudi doma v skupnem gospodinjimejmo dialog in ne monologa.
stvu. Sam naj izbere, za katera hišna
Ko se z otrokom pogovarjamo, se
opravila bo odgovoren. In naredimo
lahko dotaknemo tega, koliko mu
tedenski načrt: kdaj bo čas za šolske
pomeni šolski uspeh, kakšna pričaobveznosti, kdaj za domače opravilo
kovanja in cilje si bo zastavil za nain kdaj bo prosti čas. Bodimo dosleslednje šolsko leto, kaj je prejšnje
dni. Otrok tako dobi varen okvir in
Č
I
38
meje, ki jih nujno potrebuje. Seveda
se bo upiral, a vztrajajte.
Popoldanska »služba«: voznik
svojih otrok. In potem so tu še interesne dejavnosti. Koliko jih bo ali
bi jih otrok obiskoval? Si res želite
biti vsako popoldne starš voznik?
Ali popoldansko tekanje od ene dejavnosti do druge bogati medsebojne odnose? Dovolite otroku izbrati
dejavnost, ki ga veseli, ali vztrajate
pri svojih prepričanjih, da mora npr.
obiskovati glasbeno šolo, pa čeprav
se vsako popoldne prepirate glede
vadbe klavirja? Razmislite, kaj je v
življenju res pomembno. Bo imel moj
otrok ob popoldnevih dovolj časa za
»
Če delamo namesto
otroka, mu s tem
sporočamo, da mu
ne zaupamo.
«
igro in prijatelje? Se zavedam, da se
lahko v prosti igri nauči celo več o
medsebojnih odnosih kot na vodenih aktivnostih? Si želim zadovoljnega in sproščenega otroka ali takega,
ki morda zadovoljuje moje neuresničene cilje? Podpirajmo torej dejavnosti, ki ga veselijo, spodbujajmo njegov
raziskovalni duh, a ne silimo ga k dejavnostim, ki si jih sploh ne želi.
Za čim manj stresno šolsko leto
potrebuje otrok jasne meje in
pravila, dobro strukturiran dan
in teden, odločnost in doslednost
staršev ter skupni dialog. In vsak
dan posebej mu povejte, da ga
imate radi točno takšnega, kakršen je.
Otroci z učnimi težavami
običajno dobijo različne
diagnoze: motnje
pozornosti, AD(H)D,
disleksija, dispraksija,
diskalkulija, motnje
avtističnega spektra in
še celo vrsto drugih.
Česar pa navadno ne
dobijo, je pomoč, ki
bi tako izurila njihove
avtomatizme pozornosti,
da ne bi potrebovali
pomoči vso osnovno
šolo in še kasneje.
Tekst: Apolonija
Klančar
K
oliko je takih otrok pri
nas? Po raziskavi mag.
Tadeje Rupert iz leta 2013
ima 37 odstotkov slovenskih prvošolčkov neustrezen prijem pisala, 25
odstotkov izrazite težave s pozornostjo, 16 odstotkov je izrazito nemirnih, 15 odstotkov jih ne zmore jasno
izgovoriti vseh glasov slovenske abecede in 16 odstotkov se jih ne zna plaziti. Učitelji na mojih delavnicah to
vedno potrdijo in povedo, da vse več
učnih težav postaja »normala«.
A
li pomoč deluje? Ko se starši
obrnejo name, imajo navadno za seboj že leta pomoči zdravstvenega in
šolskega sistema. Nemalokrat so čustveno izčrpani: otrok ne zmore kljub
dolgotrajni pomoči, trudu in veliki
meri potrpljenja. Navadno jim nihče ne pove, kako se njihov otrok uči,
kaj so njegove močne plati, zakaj ima
težave in kaj storiti, da bo sčasoma
zmogel, česar trenutno ne. Najprej
skupaj poiščemo tri praktične cilje,
ki bodo jasno kazali, koliko moja pomoč deluje, npr.: otrok porabi manj
časa za domačo nalogo in se jo lažje
spravi delat; piše bolj lahkotno in čitljivo; bolj vešče vozi kolo. Ali: otrok
se me ne drži prestrašeno kot klop;
njegov govor je razločnejši in ima večji besedni zaklad; spi brez prebujanja. Ali pa želja deklice s cerebralno
paralizo: rada bi hodila po levi peti
ter z levico prijela velike stvari in lovila žogice.
R
oke, žogice in ropotulja. Poleg
ciljev na prvem srečanju izvedemo še
osnovna testiranja in pokažemo vaje
za domače delo. Ko starši opazujejo
testiranje čutenja okončin, vidnega
sledenja, zibanja in sluha, so pogosto
osupli. Z lahkoto vidijo, da npr. otrok
»ne čuti dobro« okončin na desni,
ima hude težave z vidnim sledenjem
in slabše sliši spredaj v sredinskem
Priloga
Ob začetku novega šolskega leta
FOTO: SHUTTERSTOCK
VAŠ ŠOLAR
Namigi
za starše
Sem profesorica in mamica dveh osnovnošolk,
najstnic, in tako imam čudovito priložnost
spremljati proces šolanja z dveh zornih kotov.
Tekst: JANJA DERMASTJA
D
ejstvo je, da predstavlja
šolanje otrok določeno
preizkušnjo v našem odnosu do otroka. Kako mirna ali burna
bodo leta šolanja naših otrok, je odvisno od različnih dejavnikov. Odnos staršev do šole, koliko nam
pomeni otrokov uspeh, kako gledamo na šolske obremenitve, učitelje in celo na šolski sistem, torej
vsa naša prepričanja o šoli, vplivajo na otroka. Le vprašajte odraslo osebo, kakšne spomine ima na
šolo in učenje. In vse te izkušnje
oblikujejo naša prepričanja, ki se
potem odražajo v našem odnosu
do otroka.
Janja Dermastja je univ. dipl.
pefagog, prof. nemškega jezika,
certificiran in licenciran praktik
NLP, certificiran in licenciran
praktik hipnoze, certificiran in
licenciran coach in mediator.
Otrokov uspeh ali neuspeh
je le njegov. Nujno je, da se kot
starši zavedamo, da je šola otrokova odgovornost in da je njegov uspeh ali neuspeh le njegov.
Vprašajmo se: »Koliko mi pomeni otrokov šolski uspeh? Jemljem
otrokove ocene osebno? Sem razočaran, če dobi slabo oceno? Zakaj?«
Saj je to otrokova izkušnja, ki
jo celo nujno potrebuje. Iz vseh
zmot, napak ali napačnih odločitev se otrok lahko nekaj nauči.
Bodimo realni pri oceni otrokovih sposobnosti in ne pričakujmo
preveč. Vsi ne morejo biti odličnjaki. Uspeh v življenju se meri
po tem, ali kot odrasli opravljamo
delo, ki nas resnično veseli . Že
dolgo vemo, da je sreča posameznika odvisna od naše čustvene
inteligence, torej v kakšnih medsebojnih odnosih živimo in delujemo. Dolžnost staršev je, da se
trudimo za dobre odnose v družini in ne le za odlične ocene.
Imejmo
dialog, ne monologa! Starši se lahko pred začetkom
šolskega leta vprašamo: kaj je do
sedaj delovalo in kaj ni? Zato je
pred začetkom novega šolskega
leta primeren čas za sproščen pogovor. Pa ne za mizo, raje nekje
Priloga
VAŠ ŠOLAR
na sprehodu ali ko morda skupaj
zavijamo učbenike, skratka ko
nekaj počnemo skupaj. Če bomo
otroke strogo poklicali k mizi, v
smislu, no, letos bo pa vse drugače, nam bodi otroci obljubili vse,
kar si morda želimo slišati, v želji,
da se pogovor hitro konča. Torej
imejmo dialog in ne monologa!
Ko se z otrokom pogovarjamo,
se lahko dotaknemo naslednjih
tem: koliko njemu pomeni njegov
šolski uspeh, kakšna pričakovanja
in cilje si bo zastavil za naslednje
šolsko leto, kaj je prejšnje leto delovalo in kaj ni. Kaj si želi? Se je iz
svojih napak kaj naučil? V čem se
vidi dobrega in kje vidi svoje pomanjkljivosti?
Če ima otrok težave z motivacijo, poskušajmo odkriti vzrok. Nikar ne pridigajmo, kako pomembno je znanje. To ve. Če se zatakne, rešujmo stvari s pogovorom
in jasno strukturo dneva. Vsaka
težava prinaša novo priložnost za
tkanje družinskih vezi in rast cele
družine.
Otrok potrebuje meje in ok-
Lastnica
knjigarne
Sylvia
Whitman
40
vire. Eden od ciljev pri vzgoji je
tudi ta, da postanejo naši otroci
odgovorni in samostojni, z dobrimi delovnimi
navadami.
Kako to dosežemo?
Otroka spodbujajmo
k samostojnosti, nikar ne delajmo nalog
namesto njega. Če nas
prosi za pomoč, mu
seveda prisluhnimo,
ga usmerimo in spodbudimo z vprašanjem:
»Kaj misliš, kako bi
se tega najbolje lotil?«
Če delamo namesto
otroka, mu s tem sporočamo, da mu ne zaupamo. Delovnih navad mu ne moremo
privzgojiti čez noč.
To je proces. Delovne
navade moramo otrokom privzgajati že od
majhnega. Nujno je,
da ima otrok določene
obveznosti tudi doma
pri skupnem gospodinjstvu. Otroku dajmo možnost, da sam
izbere, za katera hišna opravila bo
odgovoren. In potem naredimo tedenski načrt. Kdaj bo čas za šolske
obveznosti, kdaj za domača opravila in kdaj bo imel prosti čas. Bodimo dosledni. Otrok dobi tako
varne okvire in meje, ki jih nujno
potrebuje. Seveda se bo upiral, a
vztrajajte.
Pomembno je izbrati prave interesne dejavnosti. Ena od tem pogovora pred začetkom novega šol-
skega leta naj bo tudi obiskovanje
interesnih dejavnosti. Vprašajmo
se: »Koliko interesnih dejavnosti
bo ali bi otrok obiskoval? Si želim biti vsako popoldne starš vozač? Bogati popoldansko tekanje
od ene dejavnosti do druge naše
medsebojne odnose? Dovolim
otroku izbrati dejavnost, ki njega
veseli, ali vztrajam pri nekih svojih prepričanjih, da mora npr. obiskovati glasbeno šolo, pa čeprav
se vsako popoldne potem prepiramo glede vadbe klavirja?«
Razmislimo, kaj je v življenju res pomembno. Bo imel moj
otrok ob popoldnevih dovolj časa
za igro in svoje prijatelje? Se zavedam, da se lahko v prosti igri
nauči celo več o medsebojnih odnosih kot na vodenih aktivnostih?
Si želim zadovoljnega in sproščenega otroka ali otroka, ki morda
zadovoljuje naše neuresničene cilje? Podpirajmo torej dejavnosti,
ki ga veselijo, spodbujajmo njegov
raziskovalni duh, a ga ne silimo k
dejavnostim, ki si jih sam morda
sploh ne želi.
Če na kratko strnem: za čim
manj stresno šolsko leto potrebuje
otrok jasne meje in pravila, dobro
strukturiran dan in teden (čas za
učenje, domača opravila, kakšno
interesno dejavnost ter prosti čas),
odločnost in doslednost staršev
ter dialog.
In vsak dan posebej mu povejte,
da ga imate radi, točno takšnega,
kot je.
Vsem skupaj želim obilo novih
znanj in spoznanj v novem šolskem letu.
Vdihn
Kdor misli, da je kupovanje
šolskih potrebščin ena
sama muka, stanje v vrsti,
gneča in obup, se moti.
Dandanes je to mogoče
udobno in skorajda
mimogrede opraviti iz
naslanjača, papirnice pa
vam paket(ek) prijazno
pošljejo na dom, plačate
lahko na obroke. Če ste to
zamudili, še vedno lahko
ves seznam potrebnega
oddate prijazni prodajalki, ji
zaupate in pridete po paket
čez uro ali dve.
Š
e najbolj od vsega seveda
trpi denarnica; z več otroki
so šolske potrebščine hud
finančni zalogaj, ki resno konkurira
tistemu za počitnice ali ogrevanje, da
o ozimnici ne govorimo. Mnogokrat
se žal kar izključujejo. Res pa razne
diskontne prodajalne ponujajo
marsikaj že za drobiž, a tu je dobro
uporabiti zdravo pamet in tisti znani
pregovor, da nismo tako bogati,
da bi kupovali poceni (če seveda
ni to edina možnost). A v vsakem
primeru se zlahka zgodi, da bomo
morali kaj kmalu nakup ponoviti,
ker smo pač za malo denarja dobili
malo ali nič muzike.
Tu pa je še tretja ključna sestavina
za uspešen nakup: otroško veselje.
Nemalo otrok se neznansko veseli lepe peresnice z motivom najbolj
priljubljenega junaka. »A lahko tisto krasno beležko? Pa tele barvice
so ‹ful kul›, poglej.« Če si to lahko
privoščimo, res ni razloga, da bi otrokom kratili edino veselje ob koncu
počitnic. Raje bodo spet zakorakali
v šolske klopi in, treba je priznati, s
pravim kulijem si lahko večji frajer.
Kar seveda nikakor ne pomeni, da
zagovarjamo snobizem. Nič pa ni
narobe, če zvezke opremimo s trapastimi, a zato otroku neznansko zabavnimi nalepkami, ki mu bodo vsakič, ko jih bo vzel v roke, morda pomenile spodbudo.
Še nekaj: morda je dobro, da
mlajšemu otroku vseeno pomagate
lepo zaviti zvezke in primerno
urediti peresnico, da ne bo ušes že
kar prvi dan, torba pa nabutana s
flomastri. Višji razredi naj si kar
sami poskusijo lepo pripraviti knjige
pROMENADA
Modra ura
Z Janjo Dermastja
do lastne sreče
Promocijsko sporočilo, Foto: Osebni arhiv
J
anja Dermastja je pedagoginja in mediatorka s certifikati in licencami za nevrolingvistično programiranje (NLP), hipnozo in
coaching ter mama dveh najstnic. Kot pedagoginja in profesorica
nemščine je dve leti delala na osnovni šoli, nato pa sedemnajst let
poučevala na Gimnaziji Šiška. Ob tem se je nenehno dodatno izobraževala: o učenju učenja, sodobnih vzgojnih pristopih, obvladovanju
in reševanju sporov z mediacijo, spreminjanju negativnih prepričanj
in grajenju pozitivne samopodobe s tehnikami NLP. Verjame namreč,
da sreča ni odvisna od tega, kdo je ali kaj ima, temveč od tega, kako
razmišlja. V Šenčurju pri Kranju je tako lani ustanovila Center za kakovostno življenje Modra ura, kjer pomoč dobijo starši, ki se jim zatika pri vzgoji; otroci, ki imajo takšne in drugačne strahove ali učne
težave; mladostniki, ki težko izrazijo, kar jim leži na duši; odrasli, ki
jim fobije ali stiske otežujejo življenje; poleg tega po različnih šolah
predava o rešitvah dilem, ki se najpogosteje pojavljajo pri vzgoji in
izobraževanju. Ob tem vodi motivacijske delavnice za vse tiste, ki
svojo srečo ali samozavest v življenju še iščejo. Zatrjuje, da ima prav
vsak svoje sposobnosti in zmožnosti, le priložnost si mora dati, da iz
njih tudi nekaj naredi. In s svojim znanjem ter veščinami je doslej že
mnogim pokazala pot do sreče in zadovoljstva. »Želim si, da bi vsi
živeli navdihujoče, razigrano in zadovoljno. Odločitev je samo naša.«
Aveni a
9
22
nedelja, 9. avgusta 2015
Za dušo in telo
[email protected]
Svetovalnica
Najstniki in alkohol
Sem zaskrbljena mamica 11-letne hčerke. Zakaj vam pišem? Prijateljica me
je pred nekaj tedni klicala čisto iz sebe, da je njen 16-letni sin prišel domov
popolnoma pijan in pobruhal vso kopalnico. Ker ni vedela, kako naj odreagira, ga je hudo ozmerjala in poslala spat. Povedala je, da mu je sicer naredila
pridigo, a da ne ve, ali bo to kaj pomagalo. Ko sem razmišljala, kaj bi naredila sama, sem ugotovila, da ne vem. Zanima me, kako naj starši pravilno
odreagiramo, ko se najstnik opije, oziroma ali je sploh mogoče, da to kako
preprečimo.
B., 38 let
S
eveda vas skrbi. Dandanes
so mediji polni slik napol
slečenih opitih mladostnikov.
Zdi se, kot da nekateri mladi
nimajo nikakršnih vrednot. In da
naši otroci odraščajo v takšni družbi,
res ni najbolj prijetna predstava.
Dejstvo je, da spada alkohol med
droge in da vpliva na strukture
in procese v osrednjem živčnem
sistemu. Kljub temu je v naši kulturi
lahko dostopen. Še celo več, v bistvu
je družbeno sprejet, saj spremlja
skoraj vsak družabni dogodek ali
praznovanje. Zato moramo biti
pozorni na sistem vrednot v družini,
kaj je za nas sprejemljivo in kaj
ne. Žal različne raziskave pri nas
kažejo, da večina otrok ravno doma
prvič pokusi alkoholno pijačo. In
to že okoli 10. leta starosti! Ključen
je torej sistem vrednot staršev. Če
ta ne pripisuje nobene vrednosti
pitju alkohola, bo večja verjetnost,
da bo imel otrok zdrave vzorce.
Ustvariti moramo trdne temelje za
odkrite pogovore in dogovore, ki
morajo temeljiti na spoštovanju.
Do približno 12. leta je starševska
vloga ključna. Potem počasi postaja
mnenje vrstnikov pomembnejše od
našega.
Ko so otroci majhni, smo jim starši
vzor. Ves čas nas opazujejo. Če starš
rešuje svoje čustvene stiske s pitjem
alkohola, otroku sporoča, da se tako
rešujejo težave. In večja bo verjetnost,
da bo otrok vzorec posnemal. Enako
je na različnih praznovanjih. Če otrok
gleda opite starše, mu niso nikakršen
zgled. Zato se vprašajmo, kakšen
odnos imamo mi do pitja alkoholnih
pijač. S hčerko se čim več pogovarjajte. Izkoristite različne situacije
za pogovor o alkoholu: ko gledate
televizijo, ko kaj preberete. Pogovorite
se o njeni predstavi o opitih ljudeh,
o vrednotah. Predstavite ji škodljive
posledice čezmernega pitja, da se
opitemu zmanjša razsodnost, da
je opitost vzrok nesreč in nasilja.
Pomembno je, da najprej od vaju sliši
informacije, saj so predstave vrstnikov pogosto izkrivljene. Pojasnite ji
tudi, da se opita dekleta lahko bolj
tvegano vedejo v spolnosti, kar lahko
pripelje do nezaželene nosečnosti ali
spolno prenosljivih bolezni.
Dejstvo je, da se večina najstnikov
težko upre nekaterim skušnjavam.
Nekateri si bodo želeli sami razjasniti
svoj odnos do alkohola, nekateri bodo
pili zaradi uporništva ali radovednosti, nekateri, ker bodo mislili, da so
tako bolj odrasli in kul. Zelo pomembno je, da zaradi zaskrbljenosti
ne postanete pretirano zaščitniški.
Zaupajte hčerki. Z odraščajočim otrokom se je treba več
pogovarjati in ga manj spraševati. Pripovedujte ji o sebi, o
svojih izkušnjah z alkoholom.
In če se kljub vsemu kdaj
opije? Odličen opis, kako naj
se odzovemo starši v takem
primeru, je podan v knjigi Pogovori
Marka Juhanta. Bistveno je, da ostanete mirni. Nikar ne začnite kričati,
zmerjati ali celo žaliti. Če najstnik
bruha, mu pomagajte, da se očisti,
Janja Dermastja
www.modraura.si
in ga pospremite v posteljo. Zraven
postelje imejte pripravljeno kakšno
skledo (vedro) in brisačo, če bi morda
še bruhal. Obrnite ga na bok. Dovolite
mu osem ur spanja in imejte vnaprej
pripravljen načrt. Ko se zbudi, ga
odločno pošljite pod prho. Po prhi
sledi čas, da se sooči s posledicami
pitja: s slabim počutjem in čiščenjem
lastnega bruhanja. Naj sam počisti
za seboj in poskrbi za pobruhana
Z odraščajočim
otrokom se je treba več
pogovarjati in ga manj
spraševati.
oblačila. Če bo tožil, da mu gre na
bruhanje, vztrajajte. To je izkušnja,
ki jo najstnik krvavo potrebuje. Je res
odličen nauk. Naj si tudi sam pripravi
zajtrk. Pogovor naj še počaka. Povejte
le, da se boste pogovorili zvečer. Ker
bo v negotovosti, bo verjetno sodeloval
pri vsem, kar boste rekli. In ko bo čas
za pogovor, bodite pripravljeni, da
vas bo najstnik vprašal, ali vi niste
nikoli pili. Bodite iskreni, če ste, in
povejte, da vam je bilo žal in da ste se
takrat narobe odločili. Vprašajte ga,
ali vam kaj želi povedati. Poslušajte!
Če bo povedal, da so ga silili s pitjem,
ga naučite nekaj stavkov, kako lahko
odreagira v taki situaciji, na
primer: »Hvala, ne bom, ker
sem zadnjič bruhal« ali »Ne
hvala, nočem imeti mačka«.
Posledice naj bodo. Kakšne, je
vajina odločitev. Pomembno
je, da se večer konča v miru.
Najstnik potrebuje nauk in
ne pridige. Vajina reakcija ne sme
ogroziti vašega odnosa. Kako dobri
starši smo, se ne meri po pravilih, ki
jih postavljamo, temveč po tem, kako
se odzovemo na njihovo kršenje.
Po (elektronski) pošti
Foto Shutterstock
Vaša vprašanja pričakujemo na
naslovu Nedelo, Dunajska 5,
1509 Ljubljana, s pripisom Za
svetovalnico, ali na elektronskem naslovu svetovalnica@
delo.si. Napišite še, katerega
svetovalca prosite za odgovor.
horoskop tadej šink, horarni astrolog
Oven 21. 3.–20. 4.
Pozitivna energija bo tista, ki
bo v vas povečala motivacijo za
delo in voljo do življenja. Glede na to, da
vam bo naklonjen Mars, boste kos vsem
nalogam in delovnim obveznostim. Po
zvezdnih priporočilih bo modro, če si boste
vzeli kakšen dan zase in v tišini razmislili,
kaj vas veseli.
Rak 21. 6.–22. 7.
Romantika, čutnost in nežnost
bodo vrednote, ki bodo prišle
v ospredje. Naklonjena vam bo Venera, ki
vnaša nekaj več čarobnosti in spontanosti.
Tako se boste laže sprostili in pridobili in­
formacije, ki jih boste potrebovali. Prelom­
nica vas čaka v soboto. Takrat uživajte v
intimnosti doma.
TehTnica 23. 9.–23. 10.
Kljub vsem obveznostim, ki se
bodo v tem tednu kopičile, si
boste znali vzeti čas zase in za stvari, ki vas
veselijo. Vsekakor vam bo Venera podarila
magnetičnost, sprostili pa se boste tudi ob
dobri glasbi in plesu. Univerzalna resnica
pravi, da iz majhnega raste veliko – velja
preveriti.
Bik 21. 4.–20. 5.
Napredovali boste na osebni
ravni in pri sebi naredili prerez.
Globoko v sebi boste našli skrito moč in
odšli naprej po začrtani poti. Lekcijo tedna
vam bo podaril Saturn, kar pomeni, da
bodo omejitve sestavni del in vir učenja. V
pomoč in oporo vam bo preteklost, ki naj
vam bo zaupnica in ne breme.
Lev 23. 7.–22. 8.
Ognjevitost vam bo prišla prav
na delovnem mestu. S svojim
znanjem, izkušnjami in dinamiko besed
boste lahko dosegli določen napredek.
Naklonjen vam bo aspekt med Soncem in
Venero, kar pomeni, da se morate odločiti
in stopiti v ospredje. Moč slediti sebi in
glasu srca bo darilo vesolja.
ŠkORpijOn 24. 10–22. 11.
Po zvezdnih namigih bo to
teden komunikacije, dobrih
idej in ugodnih rešitev. Planet Merkur vam
bo podaril tudi iznajdljivost in tako boste
stopili korak naprej v svojih odločitvah. No­
tranja moč vam bo v pomoč na delovnem
mestu. Sprehod ob mirni reki pa bo naravni
antibiotik.
DvOjčka 21. 5.–20. 6.
Teden bosta krojila Merkur in
Neptun in tako se boste morali
truditi, da boste sledili vrednotam, ki jih
v osnovi zagovarjate. Podarjena prilagod­
ljivost vam bo prišla zelo prav, da boste
lahko spretno krmarili med obveznostmi
in prostim časom. Nekaj previdnosti ne bo
odveč v ljubezni.
Devica 23. 8. – 22. 9.
Problemov, s katerimi vas pre­
izkuša življenje, ne boste smeli
pometati pod preprogo, ampak jih aktivno
reševati. Naklonjenost Merkurja in Urana
prinaša nasprotja, a tudi odločitve. Štel bo
vsekakor pogum. Nekaterih stvari ne boste
mogli povedati na glas, prav pa je, da si jih
zapišete in se olajšate.
STReLec 23. 11.–21. 12.
Do četrtka se boste morali odlo­
čiti ter sebi in vsem okoli sebe
pokazati nekaj rezultatov. Seveda bodo
ti različni, odvisno od tega, kako pridni
ste bili. Optimizem vam bo vlival Jupiter
in tako bo teden v znamenju ustvarjalnih
zamisli in dela. Seveda pa ni vse zlato, kar
se sveti.
kOzOROg 22. 12.–20. 1.
Narediti bo treba osebno bilanco
in še bolj razmisliti, kaj vas vese­
li. Saturn vam bo po eni strani v pomoč in
po drugi v oviro, odvisno, kateri zorni kot
boste vzeli za napredek. Ljubezenska sreča
bo namenjena tako vezanim kot samskim.
Srečen dan: sobota.
Hulk Hogan, poklicni rokoborec
11. avgust 1953
Roger Federer, teniški igralec
8. avgust 1981
vODnaR 21. 1.– 18. 2.
Dogodki se bodo zavrteli v
pričakovani smeri. Naklonjen
vam bo Uran, ki prinaša
novosti, dobre iztočnice in alternativne
rešitve. Vsekakor iz vsega izluščite tisto,
kar potrebujete sami. Nekaj previdnosti
in predvsem premišljenosti ne bo odveč
do torka. Lepa beseda je vedno ključ do
srca.
RiBi 19. 2.– 20. 3.
Teden bo v znamenju osebne
preizkušnje, ki jo boste dobro
opravili, zato je pričakovati napredek. V
ospredju bo intuicija in raziskovanje, saj
vam bosta naklonjena Neptun in Jupiter.
Drugi ljudje vam bodo ogledalo in od njih
se lahko naučite marsikaj uporabnega.
Romantično bo v ljubezni.
22
nedelja, 19. julija 2015
Za dušo in telo
[email protected]
Svetovalnica
Ljubosumje zaradi novorojenčka
Čez približno tri mesece se nam bo pridružil nov družinski član. Imava že
sina, starega tri leta. Kljub veselemu pričakovanju naju z možem skrbi,
kako bo sin sprejel dojenčka. Zdaj je deležen najine polne pozornosti. Kako
lahko preprečiva morebitno ljubosumje in kako naj ravnava ob prihodu iz
porodnišnice domov?
Katarina, 31 let
»Se veseliš, ker boš dobil bratca ali
sestrico?« je najbrž vprašanje, ki
ga prvorojenec kar pogosto sliši.
Otrok odgovori z »da«, a si ne more
predstavljati, kako se bo potem spremenila družinska dinamika.
Vsi starši si želijo, da bi se imeli
otroci radi. Sicer pričakujejo, da se
bodo tudi kdaj sprli, morda celo stepli, a da bi si kazali sovražna čustva,
tega si noben starš niti v sanjah ne
predstavlja. Pa se kaj hitro lahko
zgodi, da priletimo na trdna tla. Zato
je prav, da se na to pripravite. Dejstvo
je, da ne morete predvideti, kako se
bo odzval vaš sin. Pomembno je, da
ga opazujete, in če boste prepoznali
znake ljubosumja, tudi primerno
odreagirate. Vedite pa, da ljubosumje
ni trajno čustvo. Pomembno je, da
boste poleg novorojenčka negovali
tudi sinova čustva.
Prvorojenec čuti veselo vznemirjenje družine. Vključite ga v priprave, da izbere oblačilca ali igračke
za dojenčka. Opišite mu dejstva,
povezana z dojenčki: da veliko
spijo, glasno jočejo, da jih je treba
pogosto previjati in da se ne morejo
takoj igrati. Ko bo prišel novorojenček domov, pričakujte, da se ga bo
hotel dotakniti. Bodite pozorni na
izbiro besed. »Ne dotikaj se ga, bodi
pazljiv, pazi, da ga ne umažeš, ne
kašljaj vanj« so sporočila, ki otroka
kaj hitro odvrnejo od tako težko
pričakovanega bratca ali sestrice. Ta
postane nenadoma simbol prepovedi. Ko boste sina hoteli na nekaj
opozoriti, naj se besede ne nanašajo
na dojenčka. Raje recite: »Roke imaš
umazane, pojdi si jih umit, vem, da
znaš biti nežen, ko kašljaš, daj roko
pred usta.« Ne puščajte ju samih, a
posezite vmes le, ko bo potrebno. Ne
pričakujte od sina, da se bo kar topil
od ljubezni do dojenčka, in ne precenjujte njegove zrelosti, češ kaj vse bi
že moral razumeti. Dejstvo je, da bo
prikrajšan za vaš čas in pozornost.
Pa to ni tako hudo, kot se sliši. To je
odlična priložnost za osamosvajanje.
Dovolite pa mu, da lahko pove, če bo
čutil, »da mu gre dojenček na živce«.
Če bo kazal odklonilna čustva, ga ne
grajajte in ne prepričujte, da mora
imeti dojenčka rad. Vso pravico ima
do neprijetnih čustev. Povejte mu, da
vam ni vseeno, kako čuti. Vsako lepo
oziroma primerno vedenje pohvalite.
Veliko ga ljubkujte in crkljajte.
Sina lahko naučite, kako naj ravna
z dojenčkom. Če nimate doma igrače
dojenčka, je zdaj morda pravi čas,
da jo kupite. In mu pokažete, kako se
ga dotakne, poboža. Lahko mu celo
naročite, da naj on prvi pokaže babici in vsem bodočim obiskom, kako
previdni moramo biti z dojenčkom.
Tako se bo počutil pomembnega. Ko
se bo poleglo prvo vznemirjanje, pa
se boste morali vsi navaditi
na nov ritem. Dejstvo je, da
zahteva dojenček več časa
in nege kot triletnik. Že pred
porodom lahko povadita,
kako bo. Lahko se igrata
igrico »ko se dojenček hrani«:
v igri hranite igračo dojenčka, sina pa vprašajte, kaj bi
takrat želel početi. Lahko
ga tudi povabite, naj sede poleg vas,
in mu pripovedujte, kako je bilo, ko
ste njega dojili. Pripovedujte mu o
njegovih prvih mesecih, letih. Lahko
tudi skupaj gledata fotografije in se
čudita, kako hitro je zrasel. Nikar pa
ne primerjajte, saj lahko primerja-
Janja Dermastja
www.modraura.si
va povzroča ljubosumje in pozneje
zamere.
Namenite starejšemu njegov čas,
pustite gospodinjska opravila in se
igrajte z njim. Vsak dan posebej mu
zagotovite, da ga imate radi, in povejte, zakaj je za vas tako edinstven
in čudovit.
Prvemu otroku vsak dan
posebej zagotovite, da ga
imate radi, in mu povejte,
zakaj je za vas tako
edinstven in čudovit.
Zelo pomembno je, da je tudi oče
dejavno vključen v vzgojo. Ko vi
negujete dojenčka, lahko gresta »ta
velika fanta« po svoje. Triletnik že
sklepa prva prijateljstva in lahko
spodbujate ta druženja. Ker je tudi
vedno bolj samostojen, ga vključite
v gospodinjstvo. Naj vam pomaga.
Malčki uživajo, ko lahko pomagajo
odraslim. Tako bo dobil občutek pomembnosti. Izogibajte se morebitni
skušnjavi, da bi televizija postala
varuška. Večina staršev pogosto
reče, da se bodo trudili biti pravični,
ko bodo imeli več otrok. Razmišljajo, da ne bodo smeli delati
razlik med njimi in da bodo
tako preprečili rivalstvo. A
je ravno nasprotno. Ravno
s t. i. pravičnostjo lahko
naredimo škodo. Zakaj? Ker
je vsak otrok drugačen in
ima zato različne potrebe. Zato moramo vsakega
obravnavati drugače. Tu ne
govorim o nekih enotnih družinskih
pravilih, ampak o zadovoljevanju
potreb vsakega otroka posebej, saj
ima vsak drugačne potrebe in interese glede na starost, spol in značaj.
Želim vam obilo prijetnih skupnih
trenutkov.
Po (elektronski) pošti
Foto Shutterstock
Vaša vprašanja pričakujemo na
naslovu Nedelo, Dunajska 5,
1509 Ljubljana, s pripisom Za
svetovalnico, ali na elektronskem naslovu svetovalnica@
delo.si. Napišite še, katerega
svetovalca prosite za odgovor.
Utrinki z neba
Vsi odtenki ljubezni
Čas počitnic je in s tem dovolj časa,
da lahko opazujete druge ljudi. Zlasti samskim se pogosto milo stori, ko
opazujejo srečne pare.
Poleg Sončevega znamenja vam
tudi Venera v rojstnem horoskopu
pove, kaj pritegne v vaše življenje
ljubezen. Današnji članek namenjam
vladarici ljubezni in njenemu vplivu
na vaš ljubezenski odnos.
Venera v ovnu se zaljubi na prvi pogled. Da pritegnete njeno pozornost,
morate biti malce »odštekani«, divji,
zanimivi in drugačni od večine. Kajti
znano in že videno je ne zanima. Želi
si divjega poskakovanja srca, lahko je
precej zahtevna in nenehno v gibanju.
Venera v biku izbira precej bolj
premišljeno. Želi si uživati v odnosu.
Zanjo so pomembni dotiki, nežnost in
ljubkovanje, ki vodijo v izpolnjujočo
seksualno izkušnjo. Zna biti zvesta,
ampak le, če prejme v odnosu dovolj
nežnosti. Drugače se hitro odpravi
naprej. Venera v dvojčkih obožuje
nekoga, s komer se lahko v nedogled
pogovarja. Bolj kot predajanje nežnosti jo zadovoljijo intelekt in
neskončna potovanja. Nenehno ji je treba dokazovati, da ste
dovolj zanimivi, da se lahko
ob vas zabava brez kakršnih
koli zavor.
Venera v raku se zdi precej
zaprta in nedostopna, vendar se vse
spremeni, ko začuti, da bi bili lahko vi
tisti, s komer bi so ustvarila družino in
topel dom. Ob njej boste doživeli morje nežnosti in topline. Zasipala vas bo
z nežnimi čustvi. Nikakor pa od nje
ne pričakujte divjih aktivnosti.
Venera v levu je nežna in romantična. Živi za ljubezen in zabavo. Od
vas pričakuje občudovanje, spoštova-
nje in izkazovanje pozornosti. Če ji
vse to lahko ponudite, vam bo od srca
hvaležna in vas bo zasula s toliko topline, kot je verjetno še niste doživeli
v svojem življenju.
Venera v ribah je najbolj
nežna in občutljiva od
vseh Vener zodiaka.
Venera v devici je skromna in sramežljiva. Želi si ljubezni in nežnost,
vendar se boji pokazati prave karte.
Preizkuša vas na najrazličnejše načine in težko vam reče: »Rada te imam.«
Prav zato velja za hladno in pogosto
nedostopno, kar pa je le njena maska.
Venera v tehtnici je zaljubljena v
ljubezen, romantiko in misel, da bo
zdaj le dočakala svojo pravo ljubezen
Irena Stopar
astrologinja
[email protected]
in ustvarila enakopraven partnerski
odnos. Osvojila vas bo s svojim šarmom in inteligenco. Če začuti, da bi
lahko bili pravi, bo naredila vse, da
zgladita prav vse razlike.
Venera v škorpijonu vas bo
premamila s svojo magnetično privlačnostjo. Je seksualno
privlačna in zanimiva. Pod
njenim površjem pa kar buhti od silovitih čustev. Paziti
morate le, da ne postane ljubosumna, ker vaju lahko sum prevare
spelje v nevarne vode.
Venera v strelcu je zanimiva, iskriva in vedno pripravljena na naslednjo
dogodivščino. Če jo želite obdržati v
svojem objemu, vam morajo biti potovanja pri srcu. Biti morate zanimivi,
razgledani, izobraženi in vse prej kot
običajni, v nasprotnem bo hitro pobrala šila in kopita.
Venera v kozorogu zelo redko pokaže zanimanje že na prvem zmenku.
Je zadržana, resna in na videz hladna.
Tudi takrat, ko že veste, da jo privlačite. Nikakor ji ne smete dati občutka,
da si želite avanture, ker prisega na
resno in dolgotrajno partnerstvo.
Venera v vodnarju vas bo presenečala iz dneva v dan. Na začetku odnosa utegneta biti njena nepredvidljivost
in originalnost prav prikupni. Ampak
če ste bolj stabilne narave, vas bo hitro
začela spravljati ob živce, vi pa njo dolgočasiti. Pričakujte nepričakovano.
Venera v ribah je najbolj nežna in
občutljiva od vseh Vener zodiaka. Sanjari o večni ljubezni in romantiki, ki
vaju bo popeljala v višave. Zna se oviti
okoli vas in vam dati občutek, da bo za
vedno z vami. Če ste zelo dinamični,
vam bo sprva godilo, nato pa vas bo
začela spravljati ob živce.
22
nedelja, 5. julija 2015
Za dušo in telo
[email protected]
Svetovalnica
Doma imamo bojišče
S
em mamica treh otrok (sinova
sta stara devet in sedem let,
hči pet). Vsako popoldne se
naš dom spremeni v bojišče.
Borijo se za prevlado nad tv-daljincem,
ker si vsak želi gledati nekaj drugega.
Starejša dva sta si ves čas v laseh tudi
zaradi drugih stvari. Preprosto ne
najdeta skupnega jezika. Potem sledi
medsebojno tožarjenje. Hči je malce
bolj umirjena, opažam pa, da se ne
zna postaviti zase. Včasih se že prav
bojim priti iz službe domov, ker vem, da
bom vse popoldne mirila otroke. Ko se
poskušam z njimi pogovoriti, me sploh
ne poslušajo, potem pridrvi mož in
zavpije tako močno, da se vsi stresemo,
in je končno nekaj časa mir. Toda kaj,
ko se zgodba ponavlja iz dneva v dan.
Prosim za nasvet.
Tamara, 37 let
Prejšnji teden sem spoznala družino,
ki se nikoli ne prepira, ker se vsak dan
o vsem lepo pogovorijo in ljubeče poslušajo drug drugega, kadar kdo izrazi
drugačno mnenje ali željo. Ne verjamete? Prav je, da ne. Le šalim se. Takšne
družine namreč »na srečo« ni, kajti če
bi obstajala, bi bili otroci prikrajšani za
lekcije v reševanju sporov. Kje drugje pa
naj se naučijo socialnih in komunikacijskih veščin, če ne doma? Vsakič ko
se bodo prepirali, se lahko potolažite z
dejstvom, da so prepiri nekaj normalnega. Spadajo k odraščanju, so del
življenja in so celo koristni, saj se lahko
le tako naučimo sprejemati drugačnost. Učimo se tudi poslušanja, iskanja
rešitev in skupnih dogovorov.
Vsi starši si želimo, da bi se otroci
spoštovali in razumeli. Realnost je
žal drugačna. Otroci so se in se bodo
prepirali zaradi preprostih dejstev:
ker so različnih starosti in imajo zato
različne potrebe, želje in zanimanja,
ker so različnega spola, zaradi različnih
značajskih in osebnostnih lastnosti.
Nekateri menijo, da je prvi otrok
podoben očetu, drugi mami, tretji pa
odslikava odnos zakoncev. Kakorkoli
že, dejstvo je, da je vsak otrok drugačen
in edinstven in zato moramo vsakega
tudi tako obravnavati.
Pomembno je, da se z možem vprašata, kako vidiva gledata na prepire.
Kot na boj, po katerem je eden
zmagovalec in drugi poraženec, ali kot na izziv, ki vsakemu
družinskemu članu ponuja
priložnost za rast? Otroci nas
namreč posnemajo. Kako se
prepirata vidva? Se vi umaknete, kot se mlajša hči? Pišete
namreč, da se kar stresete, ko
mož zavpije. Pomislite, kako
so se prepirali vaši starši? Ste prevzeli
določene vzorce ali pa je mož prevzel
vzorce svojih staršev? Vpitje starša je
neprimerna reakcija, saj je nekonstruktivno in le navidezno umiri situacijo.
Ste že bili kdaj priča, ko je starš vpil na
otroka: »Ne vpij!« Smo zgled? Nihče se
ne rodi s sposobnostjo in vedenjem,
kako se prepirati. Tega se moramo
naučiti najprej sami, da lahko potem
usmerjamo svoje otroke.
Kaj torej lahko storite? Naučite svojo
hčer, da se postavi zase. Pogosto smo
starši preveč zaščitniški do mlajšega
otroka. Ne rešujte sporov namesto nje,
saj ji s tem sporočate, da ne verjamete, da se zmore sama postaviti zase.
Pri reševanju sporov jo podpirajte in
usmerjajte, ne ponujajte pa rešitev.
Lahko ji namignete nekaj možnosti
in naj sama izbere. Povejte ji, da ste
Prepiri so normalni.
Spadajo k odraščanju,
so del življenja, le tako
se lahko naučimo
sprejemati drugačnost.
opazili, da pogosto popusti. Pomagajte
ji oblikovati nekaj stavkov in vadite
z njo, da se bo bratoma postavila po
robu. Na primer: »Želim gledati risanko
in ne bom popustila, dokler ne bosta
upoštevala tudi mene.«
Kadar se prepirajo zaradi televizije,
stopite popolnoma mirno do televizorja in ga ugasnite. Seveda se bodo
pritoževali. A ostanite mirni in bodite
nekaj trenutkov tiho in jih le glejte.
Potem mirno recite: »Ker se prepirate
zaradi televizije, sem jo ugasnila. Ko
boste skupaj našli rešitev, tako da se
boste vsi strinjali, jo bom spet prižga-
Janja Dermastja
www.modraura.si
la.« Na ta način ne igrate razsodnika
v sporu. Vzdržite se želje, da bi jim
ponudili rešitev, temveč jim pokažite, da
jim zaupate, da jo zmorejo sami najti
ali pripraviti načrt, kako bodo rešili
težavo. Ko to naredijo, jih pohvalite.
Dobro je tudi, da določite čas
za gledanje televizije.
Postavite jasna pravila
primernega obnašanja: kaj
je sprejemljivo vedenje in kaj
ne. Ta pravila veljajo za vse.
Določite tudi posledice kršenja
pravil. Bodite dosledni. Nikoli
otrok ne primerjajte med seboj,
ker to povzroča zamere in celo
sovraštvo med sorojenci. Spodbujajte
primerno vedenje ter iščite pri vsakem
otroku najboljše. Gojite letom primerna
pričakovanja, nikar ne reagirajte prehitro in ne iščite krivca. Vsakemu otroku
namenite čas in pozornost. Vsak dan
vsakemu posebej povejte, da ga imate
radi.
Ko se starejša prepirata, se nikar
ne vmešavajte, ko pa se pretepata, ju
ustavite. Fizično nasilje ni dovoljeno.
Predlagajte, da sedeta vsak zase ali
skupaj na kavč. Za pretep sta vedno
kriva oba. Šele drug drugemu lahko
dovolita vstati. Namen tega je, da se
umirita, ohladita in dojameta, da morata sodelovati. Ko je otrok razburjen,
ni sposoben reševati spora. Adrenalin
zamegli razum. Ko se ohladita, naj
poskušata skupaj poiskati dogovor. Če
nista pripravljena sesti skupaj, ju ne
silite. Naj se ohladita vsak v svoji sobi in
potem predlagata rešitve.
Ne dovolite tožarjenja. Tožarjenje
je, ko nekoga drugega spraviš v težave.
Obveščanje pa, ko ga spraviš iz težav.
Zato ne igrajte sodnika v sporu, ker
ne morete biti pravični, saj niste bili
zraven. Ne zahtevajte tudi, da se otrok
takoj opraviči, ker bo lahko opravičilo
neiskreno. Bistvo ni v opravičevanju,
temveč v sodelovanju. Konflikt je rešen,
ko so sprte strani našle skupen dogovor
in se vsak udeleženec čuti razumljenega.
Otroke moramo spodbujati k dobrim
odnosom, saj smo z brati in sestrami za
vedno povezani in jih ne moremo zamenjati. Spore je treba reševati sproti,
saj se sicer lahko nabirajo zamere, ki se
lahko vlečejo še v odraslo dobo.
In ko bo naslednjič vpitje v otroški
sobi, jima lahko tudi mirno rečete:
»Uživajta v prepiranju.« Pojdite na
zrak, se sprostite in si recite: hvaležna
sem, da so moji otroci zdravi.
Po (elektronski) pošti
Vaša vprašanja pričakujemo na
naslovu Nedelo, Dunajska 5,
1509 Ljubljana, s pripisom Za
svetovalnico, ali na elektronskem naslovu svetovalnica@
delo.si. Napišite še, katerega
svetovalca prosite za odgovor.
Utrinki z neba
Astrološka znamenja na počitnicah
Počitnice so v polnem zamahu. Da
bodo tudi letošnje prijetno doživetje, si preberite, kaj radi počnejo na
počitnicah predstavniki različnih
astroloških znamenj.
Ovni potrebujejo mešanico aktivnosti. Obožujejo najrazličnejše
izzive, ki marsikomu drugemu naženejo strah v kosti. Bistveno je, da
ostanejo aktivni in polno zaposleni.
Če jim postane dolgčas, z njimi ni
mogoče prijetno živeti.
Počitnic se prav posebno veselijo biki, saj si lahko vzamejo čas za
vse, kar počnejo. Nikamor se jim ne
mudi. Zjutraj si privoščijo dovolj časa
za zbujanje in zajtrk. Nato pa skozi
dan uživajo v malenkostih. Uživajo
v piknikih ter dobri hrani in pijači.
Dvojčki uživajo v aktivnih počitnicah. Ne morejo biti pri miru, zato
jih nikar ne silite, da ostanejo dolgo
na enem mestu. Če je družini bolj
pogodu nastanitev v enem kraju, jih
spustite, da raziskujejo stare uličice
in se pogovorijo z domačini.
Raki si ne predstavljajo, da bi odšli na počitnice sami. Najraje gredo
z družino, samski pa z ljudmi, ki so
jim posebno blizu. Pri tem je zanje
najpomembneje, da ostanejo
vsi srečni. Da je za vse poskrbljeno. Najraje se odpravijo
na kraje, kjer se počutijo kot
doma.
Za leve je odlična destinacija, kjer jih pričaka dovolj
luksuza, v katerem znajo neznansko uživati. Z veseljem si privoščijo
odlično hrano in razvajanje v velnesu. Radi so aktivni, vendar si znajo
tudi oddahniti in si brez slabe vesti
privoščijo poležavanje.
Device rade pozabijo, da na dopustu ni čas za delo. Ker so preveč
pridne, imajo lahko težave, preden
ugotovijo, da se lahko sprostijo in le
uživajo. Zelo rade poskrbijo za zdravo življenje, zato so zanje kot nalašč
toplice, savne in zdrava prehrana.
Za tehtnice je nujno prijetno urejeno okolje, kjer si lahko privoščijo sprostitev in se pokažejo v vsem
Če vsi družinski člani
upoštevajo tudi želje
drugih, bo vsem lepo.
svojem šarmu. Uživajo v pogovorih
z drugimi in se rade tudi nedolžno
spogledujejo. Obožujejo galerije, gledališče in predstave na prostem. Ne
morejo pa biti same.
Škorpijoni si želijo počitnice
preživeti s posebno ljubo osebo in
so se pripravljeni prilagajati njenim
željam. Radi se odpravijo na razisko-
Irena Stopar
astrologinja
[email protected]
vanje jam, skritih kotičkov, obiščejo
pokopališča ali stare zapore. Raziskovanju temne strani človekove
narave se ne morejo upreti.
Strelci se radi izognejo obljudenim letoviščem in priljubljenim
počitniškim destinacijam. Raje se
odpravijo v eksotične kraje,
kjer lahko srečajo domačine
in proučujejo njihove navade. Počitnice so zanje priložnost, ko se lahko naučijo
nekaj novega o človeštvu.
Najtežje je za počitnice
prepričati kozoroge, ker jih je težko
odtrgati od dela in nenehnih skrbi.
Nekaj časa traja, da se sprostijo, nato
pa znajo uživati. Najraje imajo udobno namestitev v krajih, kjer se je pisala zgodovina in se je v njih ohranila čudovita arhitektura.
Vodnarjem pomenijo počitnice zabavo s prijatelji v tujem kraju.
Radi se zabavajo v barih ob bazenu
ali na plaži, razpravljajo in spoznavajo nove ljudi. Če bodo našli še
nekaj adrenalinskega športa, bodo
presrečni. Vse dokler se lahko z
drugimi sproščeno pogovarjajo.
Lepa nastanitev in mirno okolje
sta kot nalašč za ribe. Morajo si odpočiti od vseh težav, ki jih poslušajo
skozi vse leto. Radi se udeležijo meditacije ali joge, plavajo in si privoščijo oddih v pravem smislu besede.
Vsekakor naj bo blizu voda, ki jih
pomirja ter čisti dušo in duha.
Če želite, da bo vsem lepo, morajo vsi družinski člani upoštevati
želje drugih. Nikakor se ne sme
le nekdo v družini prilagajati enemu, sicer bodo nastali prepiri. Ker
lahko zdaj bolje razumete, kaj je
pomembno za druge, se letos potrudite za počitnice, kot jih še niste
doživeli.
Starši
Popravni izpit
 Janja Dermastja
Č
e takoj ne ukrepamo in dijaku ne ponudimo podpore in
pomoči, se lahko hitro znajde
v začaranem krogu negativnih ocen.
Ko se to zgodi, se dijaku pogosto
zniža samopodoba, dvomiti začne v
svoje sposobnosti, lahko se zgodi, da
začne celo nedovoljeno izostajati od
pouka. Vse to so znaki stiske, ki jim
je dijak sam težko kos. Če se starši
in učitelji odzovejo na napačen način, pogosto celo poslabšajo položaj.
Po mojih izkušnjah večina staršev ob
prvih težavah prične moralizirati in
pridigati. Pogosto se starši odzovejo
nepremišljeno, npr. s popolno prepovedjo uporabe interneta ali drugih
tehnologij. Vsi ti nepravilni odzivi povzročijo v najstniku le še dodaten odpor
do učenja. Zavedati se moramo, da
so srednješolci tipični najstniki, ki se
velikokrat počutijo nemočne in se zato
pogosto obnašajo nemogoče. Zdi se,
da bolj ko jim dopovedujemo, da naj
se učijo, bolj se nam upirajo. Na nek
način je to njihov naravni odgovor na
starševsko ‘teženje’. “Ne bom, ravno
zato, ker si mi ti rekel/a.” Ko se upirajo avtoriteti, preživljajo neke vrste
pasivno-agresivno vedenjsko fazo. Če
38 | junij 15 | VZGOJA 66
je avtoriteta ob najstnikovem odzivu
osebno užaljena, je najstnik dosegel
svoje. Zato najstnikovih slabih odločitev in njegovih odzivov nikoli ne
jemljimo osebno.
In kako se odzvati, če ima dijak popravni izpit? Najprej: brez drame. Zagotovo ste že vnaprej vedeli, da se morda pri nekem šolskem predmetu ne bo
izšlo. Nikar ne nasedajte najstnikovim
zgodbicam, da ima po krivici popravni
izpit. Vsak dijak ima več kot dovolj
možnosti, da popravi negativne ocene.
Vsa pisna ocenjevanja so napovedana,
pogosto tudi ustna. Torej nikar ne dovolite, da dijak zvrne krivdo za svoj popravni izpit na učitelja. Prevzeti mora
odgovornost za svoje odločitve. Sam se
je odločil, da se ne bo učil ali da morda
ne bo delal domačih nalog ali da bo
morda celo neopravičeno izostajal od
pouka. Nikar pa mu tega ne ‘mečite
naprej’ v smislu pridige, saj se bo le
zaprl vase. Sam to namreč precej dobro
ve. Obdobje od trenutka resnice, da
ima dijak popravni izpit, do roka za
popravni izpit je za celo družino lahko
zelo stresno. Saj navadno je tako. Pa
ni nobene potrebe za to. Ravno takšne
situacije so lahko odlična priložnost za
tkanje družinskih vezi.
“
Prvo, kar lahko naredimo starši
in dijak, je, da enostavno sprejmemo dejstvo. Iskati krivca torej
ni smiselno. Največ, kar lahko
starš naredi v trenutku, ko otrok
sporoči, da ima popravni izpit,
je, da se odzove z empatijo.
“
Otroci so bistri in sposobni.
Večina učencev izdela osnovno
šolo z lahkoto in z niti ne preveč
truda. Žal zato v osnovni šoli
ne razvijejo dobrih učnih in
delovnih navad. Pogosto se
zgodi šok ob prehodu v srednjo
šolo ali gimnazijo, saj so kar
naenkrat soočeni z obsežnejšo
in zahtevnejšo učno snovjo.
Kar naenkrat se lahko začnejo
pojavljati negativne ocene.
Prvo, kar lahko naredimo starši in
dijak, je, da enostavno sprejmemo dejstvo. Iskati krivca torej ni smiselno.
Največ, kar lahko starš naredi v trenutku, ko otrok sporoči, da ima popravni
izpit, je, da se odzove z empatijo. Lahko mu mirno rečete: “To pa ni prijeten
občutek, kajne? Si predstavljam, da si
jezen, zaskrbljen, žalosten. Bi želel, da
ti pomagam?” Poskušajte se z njim pogovoriti enakovredno, brez pridiganja.
Lahko mu poveste o svojih izkušnjah
iz obdobja svojega šolanja
ali morda opišete kakšno
vašo poklicno situacijo, ko
niste bili uspešni. Povejte
mu, da ni konec sveta, če
ima popravni izpit. To je le
znak, da bo treba delati več
in drugače. Je le pokazatelj,
da ni dosegel minimalnih
standardov pri nekem šolskem predmetu, nikakor pa
to ne pomeni, da je nesposoben ali neumen. Vse, kar je
dijak naredil, je, da je sprejel
slabe odločitve: premalo se
je učil, če ni razumel snovi,
si morda ni upal vprašati
za dodatno razlago, morda je dajal prednost drugim stvarem in ne učenju.
Napake in slabe odločitve
so dragocene življenjske
lekcije, iz katerih se največ
naučimo. Zato ne glejte na
popravni izpit kot na konec
sveta. Vsak dijak ima možnost dokazati, da želi in da
bo zmogel opraviti izpit.
Po umirjenem pogovoru
je dobro narediti načrt dela.
Dijak naj si strukturira dan. Sam naj
si določi točne ure v dnevu, ko se bo
pripravljal na izpit. Če se sam ne more
odločiti, kdaj bi se učil, mu vi določite
ure in se vsak dan držite tega načrta.
Vztrajajte. Če dijaku ne morete zaupati, da se v svoji sobi res uči, naj se uči v
skupnem prostoru. Za čas učenja naj
pospravi oziroma odstrani vse motilce (različne ‘ekrane’ …). Šele ko boste
preverili, ali je dosegel načrtovano, mu
jih lahko zopet dovolite.
Starši
Pri zgodovini ali književnosti si lahko pomaga tudi z uporabo časovnega
traku. Če ima popravni izpit iz tujih
jezikov, pri pomnjenju zelo pomagajo
učne kartice. Dijak naj izreže različne barvne papirje v obliki kvadratov
ali pravokotnikov. Vsak barvni papir
ima lahko za drugo temo ali besedišče.
Možnosti je več: na eno stran lahko
zapisuje angleške besede, na drugo
pa slovenske. Na prvo stran drugega
barvnega kartona lahko zapiše definicijo angleškega časa, na drugo stran
primere. Pomebno je, da je dijak v času
učenja čim bolj aktiven. Pri naravo-
novo. Vsako posamezno poglavje naj
dnevno razdeli na več manjših enot.
Predlagam uporabo različnih bralnih
strategij. Če ima dijak popravni izpit iz
družboslovnih predmetov, lahko uporablja Pukovo učno strategijo. Dijak
naj list papirja razdeli na dva dela. Levo
zapiše ključno besedo, desno pa največ
7–9 besed, ki opisujejo to ključno besedo. Potem pokrije desno stran, tako da
vidi le iztočnico, in ponavlja podatke,
napisane na levi strani.
slovnih predmetih je seveda bistvena
vaja. Čim več vaj bo naredil, bolje bo.
Če snovi ne razume, poiščite pomoč
pri inštruktorju. Pri izbiri inštruktorja pa bodite previdni. Preverite izobrazbo, pozanimajte se, ali ima dovolj
izkušenj s področja poučevanja, ali
pozna učne tehnike in ali ima realen
pogled na vašega otroka. Iz izkušenj
vem, da lahko inštruktorji nerealno
ocenijo znanje vašega otroka v smislu
precenjevanja njegovega znanja. Zgo-
Foto: Matej Hozjan
Nujno je, da dijak pregleda, ali ima
vse potrebne zapiske za določen predmet. Če jih nima, naj kopira zapiske,
potem pa naj si sam uredi izpiske.
Nikar naj ne pozabi na uporabo učbenikov ali delovnih zvezkov. Urejeni
zapiski so nujni, če želi imeti dijak pregled nad snovjo. Priporočam, da si dijak
napiše oz. izpiše vsa možna vprašanja,
ki jih mora obvladati. Nujno je, da dobi
pregled nad zahtevano učno snovjo. Ko
to naredi, naj si po dnevih razdeli snov.
Če mora obvladati npr. 10 poglavij, naj
se vsak dan nauči eno poglavje. Naslednji dan to poglavje ponovi in doda
dilo se je že, da je inštruktor staršem
ali dijaku zagotavljal, da vse zna, na
koncu pa dijak ni opravil popravnega
izpita. Dober inštruktor se bo vsekakor natančno pozanimal o kriterijih
ocenjevanja in navezal stik s profesorjem. Dober inštruktor bo ob vsakem
obisku postavil jasne cilje, kaj naj bi
se v tistem času dijak naučil, in bo to
tudi preveril.
Če strnem: ko so družinski odnosi na preizkušnji zaradi popravnega
izpita, si nikar ne dovolite, da bo to
vzrok za paniko in slabo voljo pri hiši.
Popravni izpit je dijakova odgovornost, ne vaša. Naloga starša je, da ga
spodbuja, podpira in da ustvari pogoje, da se lahko dijak v miru pripravi
na izpit. Pomembni sta dobra organizacija in struktura dneva. Od urejenih zapiskov do jasno začrtanih ur
za učenje in ponavljanje. Kot pravijo:
ponavljanje je mati modrosti. Po 45
minutah učenja naj sledi 5-minutni
odmor. Nevrolongvistične raziskave
potrjujejo, da če smo med kratkimi
odmori športno dejavni, možgani še
z večjo naglico pomnijo prej naučeno.
Dijak naj torej med kratkimi odmori
meče na koš, se sprehodi, nikar pa naj
ne seže po različnih ‘ekrančkih’.
Če se dijak zelo boji popravnega izpita, se lahko nauči tehnik za sproščanje in pravilnega dihanja. Pomaga tudi
vizualizacija popravnega izpita, ko si
dijak sebe predstavlja, kot da je že na
izpitu. Sebe naj vidi samozavestnega
in pozitivnega. Pomagajo tudi pozitivne trditve: “Zmorem, vse je v redu,
sposoben sem.” Ponavlja naj jih čim
večkrat na dan. Pomembno je tudi,
da ima zagotovljenega dovolj spanca
in počitka. Jé naj kakovostno hrano.
Poskrbimo za njegovo dobro psihofizično počutje, dijak pa bo ob dovolj
velikem vložku učenja, truda, časa,
vztrajnosti in ponavljanja zagotovo
tudi uspešen.
Videli boste, da se bo iz te izkušnje
največ naučil, saj je to neke vrste življenjska lekcija. Naj dodam, da so
moji dijaki, ki so uspešno opravili popravne izpite, v naslednjem šolskem
letu blesteli v znanju. Na koncu se je
kot vedno v življenju izkazalo, da je v
vsaki slabi stvari tudi nekaj dobrega.
Srečno!
VZGOJA 66 | junij 15 | 39
32
odnosi
nedelja, 10. maja 2015
[email protected]
Dionizov cvet
Natura in kultura
Matjaž Mastnak
besedilo, prevod
in fotografija
Grške pripovedke pripisujejo kralju
Midasu, da je v Grčiji razširil stolist­
ne vrtnice. Nikandros piše, da jih je
najprej sadil v Emetiji, ravninskem
delu Makedonije severno od Soluna.
Herodot je to potrdil v poročilu, da
so Midasove vrtnice rasle ob vznož­
ju Bermiona, verige snežnih gora na
zahodnem robu Emetije. Ko je opiso­
val Midasov rožni vrt, je zapisal, da
ima vsaka vrtnica »po šestdeset cve­
tov, ki dišijo lepše od vseh drugih«.
Za Teofrasta so rasle najbujnejše sto­
listne vrtnice pri Filipih. Mesto se
zdaj imenuje Kavala in leži na plodni
ravnini na pol poti med grško­turško
mejo in Solunom.
Rožni vrtovi pod bermionskimi
hribi so igrali pomembno vlogo pri
Midasovi prigodi z Dionizom. Selen,
ostareli satir iz Dionizovega sprem­
stva, je preveč spil, zablodil in obne­
mogel zaspal na Midasovih vrtovih.
Tam so ga našli kraljevi podložniki,
ga zvezali s cvetnimi kitami in pri­
peljali pred kralja. Midas je Selena
prijazno sprejel, se z njim pogovarjal
in ga gostil dvakrat pet dni. Enajsti
dan ga je odpeljal nazaj k Dionizu,
ki je bil kot deček Selenov posvoje­
nec in učenec. Srečen, da je privedel
Selena nazaj, je ponudil Midasu, da
mu izpolni poljubno željo. In takrat
si je nespametni Midas zaželel, da bi
se spremenilo v zlato vse, česar bi se
dotaknil.
Midas je bil že prej vnet častilec
Dioniza in razširjevalec njegovega
kulta. Z vrtnicami stolistnicami je
povezan tudi sam Dioniz: z njimi so
krasili njegove kipe in z njimi so se
na praznovanjih zaljšali njegovi čas­
tilci. Če je omogočal letni čas, so se
z vrtničnimi venčki krasili pivci ob
vseh veselih priložnostih. Veljalo je
namreč prepričanje, da vrtnice od­
ganjajo pijanost, ki možu pač ni v
čast. Kot za Afroditino vrtnico me­
nijo, da so jo na grške otoke prinesli
z vzhodnosredozemskih obal, se za
stolistno Dionizovo domneva, da so
njena domovina dežele nad južnimi
obalami Črnega morja, ki so člove­
štvo obdarile z vinsko trto in tehno­
logijo pridelave vina.
Ljubljenke muz
Teofrast je bil doma iz mesta Eresa
na otoku Lezbosu. Tristo let pred
njimi je v istem kraju živela Sapfo,
največja pesnica starega sveta. Svoji
nasprotnici, ki jo je očitno mrzila, je
namenila pesem, ki jo je Sovre na­
slovil Tekmici, v nemških prevodih
pa sem našel prevod Neizobraženi
bogatašinji:
Ko ti boš umrla, prav nič
za sabo pustila ne boš,
nihčé se te spomnil ne bo,
ker nisi piérijskih rož
deléžna bila. Še v Had
med množico mrtvih ljudi
neznana boš tavat odšla,
lebdela boš v večni temí.
Piérijske rože so bile vrtnice iz
Piérije. Pierija je pokrajina južno
od omenjene Emetije in je bila v
antiki znana po čaščenju Orfeja in
muz. Pierijske rože so torej darovi
muz, ki jih Sapfina tekmica ni bila
deležna, zato po njej ne bo ostalo
nič trajnega.
Z gojenkami je Sapfo pletla ne
le venčke in cvetne kite iz vijolic,
vrtnic in kopra, ampak tudi močne
čustvene vezi. Ni pa bila prva, ki je
vrtnice vključevala v pesmi. Homer
je opeval rožnoprsto zoro, a tu je vrt­
nična barva menda samo pridevek,
veliki pevec se z vrtnico ne ukvar­
ja. Najstarejšo ohranjeno pesem, v
kateri ima kot cvetlica svoje mesto,
je spesnil Arhiloh, pesnik in vojak s
Parosa, ki je umrl, preden se je Sapfo
rodila. Gre za fragment, ki se glasi
takole:
Vejica mirte in lepi je cvet
ji z rožnega grma v veselje,
in s tèmno ji senco lasjé
zastirajo vrat in hrbèt.
Kakšne so bile stare Dionizove vrtnice, ne vemo natančno. Na fotografiji je
stolistnica, kot jo poznamo danes.
Foto Shutterstock
Grčija – dežela prvih vrtnic v
Evropi. Pred leti sem že pisal
o tem, kako spretno so znali z
vrtnicami vrtnariti stari Grki.
Sodelovale so tudi pri verskem
življenju. Vrtnica damaščanka je
spremljala Afroditin kult, vrtnica stolistnica pa Dionizovega.
Svetovalnica
Hči ima tremo pred
govornim nastopom
Sem mama devetletne deklice. Hči je pridna, vestna in odgovorna učenka.
Ima pa hudo tremo pred vsakim javnim ocenjevanjem ali govornim nastopom. Večkrat je že potožila, da jo je strah, da ne bo šla v šolo, da se boji
sošolcev, ki se smejijo vsakomur, ki ne zna. Ne vemo, kako naj ji pomagamo,
saj jo ves čas bodrimo, da zna in da bo vse v redu. Prosim za nasvet.
Mateja, 36 let
Poznam veliko učencev in dijakov,
ki se borijo s preveliko tremo. Ne­
kateri učitelji ali starši že vnaprej
obsodijo otroka, da se je premalo
učil in da ima zato tremo. Iz izku­
šenj pa vem, da ni vedno tako.
Strah je zelo močno in neprijet­
no čustvo. Je pa tudi nujno potreb­
no, saj nas obvaruje pred nevarno­
stjo. Kadar nas ovira pri določenih
aktivnostih v vsakodnevnem živ­
ljenju, pa je dobro raziskati njegove
vzroke. Vsi se rodimo le s tremi pri­
rojenimi strahovi, in sicer
strahom pred padanjem,
hrupom in tresenjem. Vsi
drugi strahovi so priuče­
ni. Pri otroku se najbolj
izražajo tisti strahovi, ki
izhajajo iz posamezniko­
vih značilnosti in njego­
vih izkušenj.
Če pogledamo malčke
v vrtcu, so večinoma sa­
mozavestni in ponosni, polni zau­
panja v svoje sposobnosti. Bolj ko
malček raste, bolj se začne zavedati
samega sebe. Tu igrajo ključno vlo­
go starši, koliko mu zaupajo in kako
ga vzgajajo. Če so pretirano previd­
ni ali celo panični ob najmanjši
nevarnosti, se strah seveda hitro
prenese na otroka. Postane preti­
rano občutljiv in previden. Skupek
izkušenj iz otroštva in odzivi star­
šev na njegove poskuse samostoj­
nosti močno zaznamujejo otrokovo
samozaupanje. Strahovi so del od­
raščanja. V šolski dobi se pojavi še
socialni in storilnostni strah. Otro­
ci se bojijo neuspeha, bojijo se, da
morda ne bodo upravičili pričako­
vanj staršev ali učiteljice, bojijo se,
da se jim bodo sošolci ob morebit­
nih napakah smejali. Če ima otrok
še slabo samopodobo in ne verjame
vase, se lahko resnično zgodi, da
kljub dobri pripravljenosti tik pred
nastopom odpove. Nenadoma se
počuti ohromljenega, ker je telo je
preplavljeno s stresnimi hormoni
in um ne more normalno delovati.
Potem se mu res zatakne ali pa celo
povsem odpove. Kako pomagati?
Pogovorite se z dekličino učite­
ljico. Opozorite jo na hčerkin strah.
Naj se učiteljica na samem pogovori
z njo. Dobro bi bilo, če bi se na urah
oddelčne skupnosti pogovorili tudi
o tej tematiki: strah ali trema pred
javnim nastopom. Ne da bi kogar­
koli posebej omenjali. Prepričana
sem, da bi bila deklica presenečena,
ko bi slišala, da tudi drugi sošolci
doživljajo enake stresne trenutke.
Janja Dermastja
papirja vse, kar ji roji po glavi. Po­
tem spremenite vse negativne misli
v pozitivne. Deklica naj si izbere ne­
kaj stavkov, pozitivnih afirmacij, ki
si jih bo vsak dan čim večkrat pono­
vila. Na primer: znam, zmorem, vse
je v redu, varna sem. Naj si jih res
izbere sama. Pozitivne misli imajo
neverjeten učinek, če si jih ves čas
ponavljamo, saj si tako reprogrami­
ramo um. Ko mislimo na pozitivno,
preprosto ni mogoče sočasno misli­
ti še na strah. S hčerko lahko tudi
vizualizirata nastop pred tablo. Naj
si predstavlja, kako stoji zravnano,
pokončno in samozavestno. Drža
telesa je zelo pomembna, saj odra­
ža naše počutje. Pozorna naj bo na
očesne gibe, naj gleda naravnost in
nikar navzdol. Naj celoten govorni
nastop vadi pred ogleda­
lom ali družino. Samo­
zavesten nastop lahko
doma vadimo, kar je bi­
stvo dobre priprave. Seve­
da je pomembno tudi, da
dobro obvlada snov, toda
kot ste že napisali, to pri
vas ni jedro težave.
Krepite dekličino po­
zitivno samopodobo. Če
je samopodoba nizka, se strah še
stopnjuje. Povejte ji, da imamo vsi
svoje odlike in pomanjkljivosti in
da je zelo pomembno, da se ne bo­
jimo napak. Povejte ji, da so napake
koristne in dragocene učne lekcije,
iz katerih se vsi, tudi odrasli, ne­
nehno učimo. Tako se bo morda
lažje spopadala z življenjskimi izzi­
vi. Če ne bo nič od tega pomagalo,
lahko poskusite s hipnozo, ki je zelo
učinkovito sredstvo za odpravljanje
različnih strahov.
Poznam veliko učencev in
dijakov, ki se borijo s hudo
tremo. Nekateri učitelji ali
starši že vnaprej obsodijo
otroka, da ga je strah zato,
ker se je premalo učil.
Vsakdo, ki stoji pred tablo, je ran­
ljiv, saj se počuti izpostavljenega.
Vaša hčerka se boji odziva okolice.
Pri tej starosti so deklice še posebej
občutljive na kritike. Dobro počutje
v razredu pa je nujno za otrokov in­
dividualni razvoj.
V razredu bi potem lahko skupaj
poiskali načine, kako se med seboj
spodbujati in si pomagati. Bistvo je,
da otroke vzgajamo v empatiji in
da se nikoli ne dovoli, da se sošolci
posmehujejo, kadar je kdo vprašan
pred tablo. Dolžnost in odgovornost
učiteljice je, da zagotovi v razredu
spodbudne razmere.
Kaj lahko naredite doma? Sprej­
mite njen strah resno. Ne imejte
previsokih pričakovanj. Cilji oz.
pričakovane ocene naj bodo real­
ni, primerni njenim sposobnostim.
Poudarjajte pomen truda, ne oce­
ne.
Pogovorite se o njenem strahu in
poiščite globlje vzroke zanj. Poleg
strahu pred odzivi sošolcev se sko­
raj zagotovo pojavljajo tudi negativ­
ne misli. S hčerko zapišite na list
Po (elektronski) pošti
Vaša vprašanja za Janjo Dermastja, Izidorja Gešperlina in
Dunjo Gačnik pričakujemo na
naslovu Nedelo, Dunajska 5,
1509 Ljubljana, s pripisom Za
svetovalnico, ali na elektronskem naslovu svetovalnica@
delo.si. Napišite še, katerega
svetovalca prosite za odgovor.
Prihodnjič: Izidor Gašperlin
32
svetovalnica
nedelja, 19. aprila 2015
[email protected]
Rdeča krimska
vrtnica
Natura in kultura
Matjaž Mastnak
besedilo in fotografija
Nedavno sem prišel do zanimivega
podatka. Da na evropskih tleh po­
teka pridelava rožnega olja, ki ne te­
melji na damaščanski vrtnici. Tako v
Franciji kot Bolgariji sicer destilirajo
tudi rožne lističe bele rože (Rosa ×
alba 'Suaveolens'), a le kot dopolnilo
glavni surovini in o tem ne bom pi­
sal. Presenetljiv sem mi zdi dosežek,
ki ga na Zahodu že osemdeset let
molče ignorirajo. Da se namreč da
rožno olje pridelati iz požlahtnjene
galske rože (Rosa gallica).
Sovjetska zveza se je odločila, da
bo za izdelavo zdravil in kozmetike
postavila na noge lastno proizvodnjo
rožnega olja. Carska Rusija je konec
19. stoletja na svojem toplem jugu,
na Krimu, že poskusila gojiti vrtnice
za destilacijo. Brez uspeha, ker so po­
snemali Turke, Bolgare in Francoze.
Sadili so namreč damaščansko vrt­
nico, ki v krimskih stepah pozebe.
Tudi Sovjeti so morali vzeli lekcijo,
da damaščanke bratov Bolgarov za
Krim niso primerne. A se pri tem
niso ustavili. Oblast je naložila žlaht­
niteljem, naj najdejo rešitev.
In so jo! V Nikitskem botaničnem
vrtu, ki ga je v neposrednem zaled­
ju južne krimske obale ustanovil še
car, so zastavili selekcijo in pridobili
različico galske rože, ki navzlic temu,
da ne pozebe, vsebuje v cvetju dovolj
dišavnih olj za učinkovito destilaci­
jo. Leta 1929 so zasnovali prve nasa­
de s sorto, ki je dobila času primerno
ime: rdeča krimska vrtnica. Pozneje
so požlahtnili še nekaj industrijskih
vrst, ki pa niso mogle izpodriniti
prve. Sovjeti so za lastno sorto raz­
vili tudi samostojno tehnologijo z vi­
sokim izkoristkom dišeče surovine.
Dokaz, da ne more biti slaba, je to, da
so jo od njih odkupili Francozi.
Dol z rdečo!
Na Krimu so Sovjeti leta 1930 posta­
vili večje naselje, z imenom Rdeča
Vrtnica. Zdaj je to Krimska Vrtnica
(Krymskaja Roza). Zraslo je okoli
kombinata, ki je bil nekdaj največji
proizvajalec eteričnih olj na Krimu.
Destilirali so sivko, žajbelj, vrtnice
in razne dišavnice, ki so jih gojili
na 750 hektarih njiv. Z letno pro­
izvodnjo petinšestdeset ton je bil to
največji obrat na Krimu in nasploh
v Sovjetski zvezi.
Govorim v pretekliku. Prava be­
seda za razvoj osamosvojene Ukraji­
ne je razkroj, ki ga v glavnih potezah
poznamo tudi v teh krajih. Krimska
vrtnica ni ostala izjema. V podjetju
so najprej odpustili inženirje, ki so
delali na znanstvenem in tehnolo­
škem področju, konstruktorje in
strojnike. Hujšanje v možgane se je
obrestovalo. Po nekaj letih so pro­
dali še kombajne, traktorje in avto­
mobile. Saj dobro poznate mantro,
da se dezinvestiranje splača. V na­
slednjem koraku so se lotili orjaških
medeninastih kotlov za destilacijo.
Razžagali so jih in prodali kot odpa­
dno kovino. Spotoma je ostalo brez
ogrevanja 1500 stanovalcev, ki so
imeli centralno v blokih napeljano
iz kotlarne. Naj drhal poskrbi sama
zase, v kapitalizmu se mora vsak
znajti sam! Sledilo je čiščenje alu­
minija in na koncu železa. Ostale
so razdejane hale. Zemlje prodorni
menedžerji niso mogli prodati, ker
je ukrajinska privatizacija v tej toč­
ki drugačna od slovenske.
Vrtnice, katerih eterično olje
se odtehtava z zlatom, so pač za
kšeftarje premalo donosne. Na
nekdanjih rožnih poljih in njivah
sivke so posejali ječmen in koruzo.
Odkar je Krim ruska republika, na
posestvu gojijo koriander in posku­
sno spet sivko, a v količinah, ki so
v primerjavi s tistimi iz sovjetskih
časov smešno majhne. Ministrstvo
za kmetijsko premišljuje, ali ne bi
kazalo na zemlji Krimske vrtnice
ustanoviti mlečne farme – tudi vso
živinorejo so namreč osamosvojite­
lji razpustili.
Bolj spodbudno je, da deluje
zasebna pobuda. Krimska vrtnica
je postala blagovna znamka in na
ruskem trgu je čuda kozmetičnih
izdelkov z najlepšim vonjem na
svetu …
Krimska rdeča roža je različica apotekarske rože.
Foto Shutterstock
V Franciji in Bolgariji pridelujejo
rožno olje iz muslimanskih vrt­
nic. Bolgarom so damaščanke
zapustili Turki, Francozi so si
jih sami nakupili na Orientu.
Damaščanke so tisočletna
dediščina Bližnjega in Srednjega
vzhoda.
Svetovalnica
Kako naj najstnika
pripravim do učenja?
Janja Dermastja, pedagoginja
[email protected]
Sem obupana mama najstnika. V osnovni šoli je bil sin uspešen, obiskoval
je celo dodatne ure za nadarjene dijake. Trenira nogomet, je zelo motiviran
in uspešen. Z možem sva bila vedno ponosna na njegove dosežke. Zdaj obiskuje prvi letnik gimnazije in začele so se vrstiti negativne ocene. Domačih
nalog pri nekaterih predmetih sploh ne dela, uči se kampanjsko, če sploh
se. Bolj ko mu dopovedujemo, kako je šola pomembna, manj se uči. Vedno
bolj zadirčen je, včasih celo nesramen. Enkrat mi je zabrusil: »Pa ti hodi v to
prekleto šolo, če ti je tako pomembna.« Kako naj ga pripravim do učenja?
Poskusili smo že vse, pa nič ne pomaga.
Alenka, 40 let
Na prvi pogled se zdi položaj res
brezizhoden, toda če pristopimo k
težavi z veliko razumevanja, empati­
je in potrpežljivosti, je vsaka težava
rešljiva. Vaš sin je tipičen najstnik. V
sebi je tako negotov, da je na zunaj
nemogoč, in zdi se vam, da lastnega
otroka ne prepoznate več. Prvi let­
nik gimnazije je velika prelomnica
za vsakega otroka. Je stresno ob­
dobje, polno negotovosti in iskanja
mesta med vrstniki. Dejstvo je, da
veliko otrok nima izoblikovanih uč­
nih navad, ker so bili v OŠ
uspešni že z malo truda. Na
gimnaziji pa tako ne gre več.
Učna snov je zahtevnejša in
obsežnejša. Na začetku se
tega niti ne zavedajo in kar
na lepem je za njimi prvo
ocenjevalno obdobje, ki je
pogosto porazno. Takrat se
začne panika, pri najstniku
in starših. Najstnik potrebuje v ta­
kem trenutku razumevanje, spodbu­
do, jasne meje in dobro strukturiran
dan. Ko je red, se namreč počutimo
varno.
Poskušajte sina pogledati z dru­
gačnimi očmi. Ne kot dijaka, ampak
kot vašega sina z vsemi njegovimi
odlikami. Zamenjajte teme pogo­
vorov v družinskem krogu. Glavna
in edina tema naj ne bo šola. Zdi se
namreč, da se danes starši s svojimi
najstniki pogovarjajo le še o ocenah.
In v tem grmu tiči zajec. Otroci nas
namreč preveč dobro poznajo, po­
znajo tudi naše ranljive točke. In ker
je v naravi obdobja, v katerem je vaš
sin, uporništvo, vas bo v trenutkih
svoje negotovosti, nemoči, neza­
dovoljstva s seboj zadel s puščico v
vašo najbolj občutljivo točko. Ta toč­
ka pa je pri vas šola. Če starši preveč
pritiskamo na otroka s pridigami ali
dopovedovanjem, kako pomembna
je šola, je skoraj naravno, da se upre.
Bodite torej pozorni na komuni­
kacijo s sinom. Zelo pomemben je
način, kako se pogovarjate z njim.
Biti morata enakovredna sogovor­
nika. Počakajte na ustrezen trenu­
tek, ko bo sin pripravljen na pogo­
vor, po domače povedano, ko bo
dobre volje. Tak trenutek izkoristite
za sproščen klepet, a ne o šoli. Lah­
ko mu začnete pripovedovati o sebi,
kakšna najstnica ste bili vi. Povejte
mu po resnici, tudi tiste manj prije­
tne reči, ko ste bila morda upornica.
se kot majhni otroci in vztrajajo pri
svojem. Ker pa so še nezreli, težko
uvidijo posledice svoje »napačne«
odločitve. Vsakemu povem, da ima
izbiro: ali bo poraženec ali zma­
govalec, ki bo izdelal letnik. Vse
je odvisno od njega. Seveda nihče
noče biti poraženec in nekateri res
hitro spremenijo svoje razmišlja­
nje v bolj konstruktivno reševanje
problema. Preprosto dojamejo, da
škodijo le sebi.
Druga ključna stvar je, da mu po­
nudite pomoč pri organizaciji dne­
va. Skupaj naredita urnik za vsak
delovni dan. Sin naj za vsak dan do­
loči čas, od kdaj do kdaj se bo učil.
Upošteva naj treninge in druge ob­
veznosti. Če se težko odloča, mu vi
pomagajte. Tega naj se potem drži.
Vaša naloga je, da ga, če ni za mizo
ob točno določeni uri, le opozorite,
npr. ura je pet, čas za domače nalo­
ge, učenje. Nič več kot to. Nikar naj
vas ne zanese skušnjava,
da bi začeli monolog: ali
se res ne moreš sam spo­
mniti ..., ker boste v njem
izzvali upor. Torej le krat­
ko opozorilo, če se sam ne
spomni. Če se bo upiral
in vas bo hotel zaplesti v
pogovor oziroma prepir,
nikar ne nasedajte. Tu gre
za merjenje moči. Ponovite le: ura
je 5, čas za učenje. Če mu ne morete
zaupati, naj dela naloge v skupnem
prostoru. Ob sebi naj nima nobenih
motilcev v obliki zaslonov. Vztraja­
te. Dan za dnem. Kratko opozori­
lo, brez pridig. Ko konča, spet brez
pripomb, češ saj ni bilo tako težko,
ker boste spet vse pokvarili. Šola
naj ne bo glavna tema pogovora. To
je njegova dolžnost in nikar si ne
dovolite, da postane osrednja tema
družinskega življenja.
Najstniku vedno povem,
da ima izbiro: ali bo
poraženec ali zmagovalec,
ki bo izdelal letnik. Vse je
odvisno od njega.
S tem mu boste dali vedeti, da razu­
mete, kako se počuti. Tako postaja­
ta enakovredna v pogovoru. Povejte
mu, kako ste vi doživljali svoje šol­
ske obveznosti, da se tudi vam mor­
da kdaj ni ravno ljubilo učiti.
Povprašajte ga o drugih stvareh,
ki ga zanimajo, o nogometu, čemer­
koli, kar bi vaju utegnilo zbližati.
Če ne bo hotel govoriti o tem, ne si­
lite vanj. Povedal bo, ko bo pripra­
vljen in ko bo začutil, da se pristno
in iskreno zanimate zanj. Seveda
ne bo po takih pogovorih stekel v
sobo z vzklikom: »Hvala, mami, od
danes naprej se bom učil vsak dan
dve uri.« Bo pa prisluhnil, in tudi če
vam ne bo priznal (ker mu to nje­
gov ponos ne dovoli), se bo v njem
nekaj premaknilo. Več ko bo pri­
jetnih pogovorov med vama, manj
potrebe po uporu bo čutil. Nekate­
ri najstniki mi na svetovanju sami
povedo, da se bodo začeli učiti, ko
bodo starši nehali težiti. Obnašajo
Po (elektronski) pošti
Vaša vprašanja pričakujemo na
naslovu Nedelo, Dunajska 5,
1509 Ljubljana, s pripisom Za
svetovalnico, ali na e-naslovu
[email protected]. Napišite
še, katerega svetovalca prosite
za odgovor.
Prihodnjič: Izidor Gašperlin
32
OdnOsi
nedelja, 8. marca 2015
[email protected]
Dežela sreče
Natura in kultura
Matjaž Mastnak
besedilo, prevod
in fotografija
Arabia felix je bila za antične kulture
okoli Sredozemlja dežela pravljic o
silnem bogastvu in nepredstavljivih
zakladih. Kako je bilo tam v resnici, niso vedeli, saj so deželo poznali
samo po trgovcih in njihovem blagu.
Pot tja jim je ostala zaprta, tudi takrat, ko so hoteli »na ogled« z vojsko.
Temelj zaslužka so bili kadilo, mira
in druge dišave in začimbe. Prvi dve
drevesni smoli sta bili nepogrešljivi
za religiozne obrede od starih Mezopotamcev naprej, dišave in začimbe
pa luksuz, za katerega najbogatejšim
ni bilo nikoli žal denarja. Srečni Arabiji so v prvem tisočletju pred našim
štetjem vladali Sabejci in med vladarji tega ljudstva je bila legendarna
kraljica iz Sabe. Prišla je do spoznanja, da se več zasluži s trgovino kot z
vojno. Nekateri njen obisk pri Salomonu razlagajo s čisto trgovsko ambicijo povezati se z judovsko državo
kot tistodobnim trgovskim popkom
Sredozemlja. Da je pritegnila vladarjevo pozornost, ga je preizkusila z
modrostjo in ženskostjo ter podmazala s centi dišav in zlata.
Srečna Arabija je trgovala, kot
pravi Diodor, z »vsem poseljenim
svetom«, ki je vključeval daljno Kitajsko. Grki so v opisih stvarnost
nadgrajevali z bujno domišljijo: pred
Diodorjem je Herodot v petem stoletju pred našim štetjem zapisal, da
nasade kadilovca in mirovca stražijo
raznobarvne majhne krilate kače.
Ženski opis
Nenavadno, kako živ je spomin na
kraljico iz Sabe v evropski kulturi.
Pesnica Mira Lohvicka (1869–1905)
je veliki kraljici položila v usta spodnje besede, ki so sicer le kratek izrezek iz obsežne dramske pesnitve Na
poti k Vzhodu.
Na jugu, kjer Arabija je srečna in
vesela,
tri dni poti od Sane
je kot v oazi, kjer ti dih vzame –
tam širi moja čudovita se dežela.
Tam vse je blaženo – pri tem res ni
izjem –,
lepota vse obliva kot vodovje;
drug drugemu še drevje in grmovje
steguje veje v vroč objem
in si jih veže s pletežem lian.
Iz prepletenih krošenj nad cvetočimi
granáti
en tu, en tam se ziba sad podolgovati
od sonca zrelih in razvajenih banan.
Peščene vihre iz puščav so nam neznane
in moje črede pasejo se brez skrbi,
le z rahlim vetrčkom, ki lističa ne
zgane,
vonj mirte v daljo se gubi
in láhno kakor dih vzvaluje
lazurne sanje kakor zrak prozornih
vôd.
Iz veka v vek in od pradavnih dôb
tu v miru, blagostanju in brez muje
blagoslovljéni narod moj domuje.
Sem ta, ki nje ime se vsepovsod slavi
ob lir zvenenju in ob harf brenketu;
in moja slava v zgodbah preživi,
ki pojejo jih pesniki povsod po svetu.
Kdor me pozna, pokorno služi mi
in klanja se razumu mojemu in
môči.
Jaz – Saba sem. In molim k sončevi
svetlobi vsepremagujoči.
Sedež sabskega kraljestva je bil v
osrčju današnjega Jemna. Sabejcem
denarja ni manjkalo, a zlata se niti
v prostranstvih kamnite puščave ne
da jesti. Eden od stebrov blaginje
države in njenih državljanov je bilo
kmetijstvo, ki je slonelo na namakanju. V Maribu so sezidali velik jez, ki
je bil v 8. stoletju pred našim štetjem
največja vodnoinženirska gradnja
na svetu. Za jez so lovili vodo kratkotrajnih nalivov, ki jo v polpuščavske
razmere prinesejo opešani monsunski vetrovi.
Foto Shutterstock
Diodor Sicilski je bil zgodovinar,
ki je med letoma 60 in 30 pred
našim štetjem napisal štirideset knjig Knjižnice zgodovine.
V drugi knjigi beremo: »Tisti
del Arabije, ki meji na puščavo
brez vode, je tako drugačen od
preostale, da se zaradi mnoštva
plodov in drugih dobrih stvari
imenuje Srečna Arabija.«
Svetovalnica
Šola je otrokova
odgovornost, ne naša
Janja Dermastja
[email protected]
Sem mamica drugošolca. V prvem razredu še ni bilo težav, zdaj pa se mu
včasih že ne ljubi več napisati domače naloge. Toži, da je pretežko, da ne
zna. Zelo hitro obupa. Priznam, da mu včasih ponudim rešitev, čeprav vem,
da to ni prav. Kako naj ravnam? Manca
Že rimski cesar Mark Avrelij je zapisal: »Človekovo življenje je tako, kot
ga naredijo njegove misli,« Ralph
Waldo Emerson, ameriški filozof iz
19. stoletja pa: »Človek je to, o čemer
vsak dan razmišlja.«
Ko postane otrok šolar, je to zelo
pomembna prelomnica v njegovem
življenju in življenju vse družine.
Skoraj ne poznam malčka, ki ne bi
rad hodil v prvi razred. Otroci se
še vedno igrajo in počasi v skladu
s svojim razvojem razvijajo čut za
odgovornost in svoje dolžnosti. Vsa
družina se poda na novo vznemirljivo potovanje.
Če želimo, da se bo otrok razvil v
samostojno in zadovoljno osebo, je
prvo, kar moramo narediti starši, da
ga učimo vztrajnosti, zavedanja samega sebe in da gradimo njegov občutek lastne
vrednosti.
Otrok potrebuje starše,
ki jih lahko posnema, ki
mu zaupajo in verjamejo
vanj. Starši so njegovi prvi
učitelji. Rodi se z naravno
potrebo po samostojnosti, ki jo moramo spodbujati in nikakor ne zatirati. Med učenjem samostojnosti pa
bo trčil tudi ob ovire. Od nas staršev
je odvisno, kako se bomo takrat odzvali. Imamo izbiro: da ga pomilujemo in naredimo stvari namesto
njega ali pa da ga spodbujamo, mu
zaupamo in mu preprosto rečemo:
»Zmoreš.« Od malega mu moramo
vcepiti zaupanje, da zmore vse, če se
bo le potrudil. Lahko ga vzgajamo v
žrtev ali v zmagovalca, ki premaga
še tako težke prepreke. Naš odziv je
naše zrcalo otroku. Pomislite, kako
se sami odzovete na oviro. Obupate ali jo sprejmete kot izziv? Tudi če
nam včasih spodleti, ni nič hudega. Naučite ga, da je delanje napak
normalno, da se iz njih lahko uči.
Bistveno pa je, da poudarjate, da
njegova lastna vrednost ni in ne bo
odvisna od vseh pravilno rešenih
nalog. Veliko več veljata volja in
vloženi trud.
Ko vstopimo starši v šolsko stavbo,
nas ponavadi preplavijo spomini na
naš čas šolanja. Lahko so prijetni ali
manj prijetni. Vse te spomine imamo
zasidrane v svoji podzavesti in tako
vplivajo na naš odnos do šole. Šola
je otrokova odgovornost, ne vaša.
Strukturirajte njegovo popoldne.
Bodite pozorni na njegov bioritem.
Ponudite mu izbiro, od kdaj do kdaj
bo čas za domače naloge in kako bo
prispeval h gospodinjski skupnosti.
Preostali čas naj bo namenjen igri.
Tega se potem dosledno držite. Odrasli moramo najprej disciplinirati
sebe, da bomo lahko otroku zgled.
Seveda se bo uprl. Ne bojte se sporov,
jetno na začetku upiral in jezil. Le
otrok sam lahko nadzira dogajanje v
svoji notranjosti. Povejte mu, da ima
možnost izbire: lahko se pritožuje in
jezi, toda naloga ga bo še naprej čakala, lahko pa se je loti čim prej in se
iz vsega skupaj nekaj nauči. Izbira je
njegova. Tako ga učite, da prevzame
odgovornost za svoje misli in čustva
ter s tem vedenje oziroma odziv. Če
otroka tega ne naučimo, se lahko
zgodi, da bo vedno za vse neuspehe
obsojal druge.
Samozavest lahko pridobi le ob
delovanju, in ne z opazovanjem. Počuti se pomembnega, ko se bolj potrudi in sam prispeva k rezultatu. Ob
opravljeni nalogi ga poglejte in boste
videli, kako zadovoljen bo.
Vsak dan se pri svojem delu srečujem z najstniki, ki so nezadovoljni,
nesrečni in brez ciljev. Vedno znova
se pokaže, da niso imeli priložnosti, da bi se soočili z izzivi, napakami, neuspehi in zmotami.
Starši, ki so otroka v imenu
ljubezni hoteli obvarovati
pred neuspehom ali slabo
oceno v šoli, priznajo, da so
namesto njega pisali domače naloge, govorne vaje in
v srednji šoli celo seminarje. S svojim početjem pa so
mu zgolj sporočali: ker ti ne zaupam,
da boš zmogel sam, bom naredil jaz.
Tako so mu ves čas zbijali občutek
lastne vrednosti. Tak najstnik ne
zaupa sebi, ne zaupa svojim sposobnostim, je nemotiviran in brez ciljev.
Ker se mu ni bilo treba nikoli za nič
potruditi, ne pozna občutka zadovoljstva ob uspehu. Zato ne oropajte
svojega otroka za trud, ki ga mora
vložiti v šolske obveznosti.
Otroka lahko vzgajamo
v žrtev ali pa zmagovalca,
ki premaga še tako težke
prepreke.
Kmetovanje v Jemnu: zemlja rodi, če jo namakaš.
saj so ravno tako neizogibni in nujni
za zdrav razvoj. Naučiti ga moramo,
da je sam odgovoren za svoj odziv,
zunanji in notranji. Kaj to pomeni:
če ne bo naredil domače naloge, naj
sam odgovarja učiteljici, zakaj se je
to zgodilo. Nikar ne delajte nalog namesto njega. S tem mu dajete le potuho. V bistvu mu sporočate, da mu ne
zaupate, da zmore. Če se bo jezil, mu
razložite, da je domača naloga njegova, in ne vaša. Pomagate mu lahko
z vprašanji: kaj se ti zdi tako težkega pri domači nalogi? Kaj bi moral
narediti, da prideš do rešitve? Kako
si lahko pomagaš? Usmerjajte ga in
spodbujajte, ne ponujajte pa rešitve,
saj ga boste s tem oropali za občutek
zadovoljstva ob opravljeni nalogi.
Če mu vi ne zaupate, da zmore sam,
kako bo potem sam zaupal sebi.
Ker moramo za vsak nov izziv
vložiti dobro mero truda, se bo ver-
Po (elektronski) pošti
Vaša vprašanja pričakujemo na
naslovu Nedelo, Dunajska 5,
1509 Ljubljana, s pripisom Za
svetovalnico, ali na elektronskem naslovu svetovalnica@
delo.si. Napišite še, katerega
svetovalca prosite za odgovor.
32
OdnOsi
nedelja, 29. marca 2015
[email protected]
Sladka nagrada
Natura in kultura
Matjaž Mastnak
besedilo in fotografija
Kot drzni znanilci pomladi začnejo
telohi cveteti še napol pozimi, za­
res se pa razcvetijo šele takrat, ko
se prebudijo čmrlji in čebele. Cvet je
namenjen razmnoževanju in za raz­
voj semena je potreben obisk opra­
ševalcev. Telohi znajo z opraševalci.
Da cvetijo, razkričijo z opazno bar­
vo. Bela barva je na podlagi mrtvega
listja presneto opazna. Tudi zelena
je opazna, če se pojavi v »nenarav­
no« lepi skodeličasti obliki na ozad­
ju naravnega kaosa rjavega listja. Pri
nas najpogostejši zeleni teloh si k
opaženosti pomaga še z vonjem in si
je zato prislužil ime dišeči teloh.
Teloh potrebuje opraševalce,
opraševalci pa letijo tja, kjer lahko
zadovoljijo svoje interese. Najprvo­
bitnejši interes je: napolniti si že­
lodček. Teloh jim v cvetu ponuja
sladko tekočino. V ta namen je razvil
posebne cvetne dele, ki jim rečemo
medovniki. Cvet teloha si kaže bolj
pozorno ogledati.
Snežno beli cvetni listi, zaradi
katerih tudi ljudje iščemo telohe,
jih nabiramo za šopke in sadimo na
vrtove, imajo čudno lastnost. Kar so,
tudi ko rastlina ne cveti več. Izgubi­
jo belino in zelenijo, pri čemer gre
prebarvanje včasih še skozi rožnato
fazo. Zeleni listi nato živijo kot zeleni
listi in pomagajo rediti plodove. Plo­
dovi so mešički, ki se napihnejo, in v
notranjosti razvijejo mnogo semen.
Šele takrat, ko se mešički razparajo
in iztresejo semena, se posušijo me­
šički in pozeleneli cvetni listi.
Kaj sme preživeti?
Zakaj »lepi« cvetni listi po oploditvi
ne odpadejo? Ker niso venčni listi.
Pomislimo na cvetočo jablano: ko
cvetek »zanosi«, se belo rožnati venč­
ni listki v najkrajšem času osujejo.
»Kaj bi z lepoto, ki ni več v funkciji
– nečimrnosti pač ne bomo podpira­
li,« rečejo mati jablana. Iz jabolčnega
cveta se osujejo tudi prašniki, poleg
napenjajočega se trebuščka pa sme­
jo ostati skromni zeleni listki cvetne
čaše. Čaša je sprva zapirala cvet v
zeleni popek. Ta zelena čaša na mla­
dem jabolku še nekaj časa živi, nato
pa se posuši v muho. Pomembna in­
formacija je, da čašni listki preživijo
cvetenje in ne odpadejo.
Beli cvetni listi, ki na našem naj­
pogostejšem telohu pozneje pozele­
nijo, se torej obnašajo kot čašni listi.
Kje so na telohu venčni listi? So, a so
majhni in komaj opazni. Niso lepi.
So sladki. Preoblikovani so v medov­
nike. Na priloženi sliki so lepo opaz­
ni, ker so rumeni, sicer pa so pravilo­
ma zeleni ali zelenkasti.
Medovnik ima nenavadno obliko:
ugreznjen je sam vase, tako da v svo­
ji notranjosti oblikuje žep. Videti je
podobno kot kača z zevajoče odprti­
mi usti. V tem žrelu ni strupa, v njem
se cedita med in mleko. Pravzaprav
ni mleka, samo sladka tekočina.
Notranjo zgradbo medovnikov
so natančno preštudirali. Na zunanji
strani jih obdaja povrhnjica z debeli­
mi stenami, ki so zatesnjene z vodo­
odbojno kutikulo. V notranjem žepu
je povrhnjica prekrita s povrhnjico,
ki se od »ustnic« medovnika proti
njegovemu dnu tanjša. Na dnu se
povsem stanjša in poči s celično ste­
no vred. Počena celica zakrvavi kot
popularno ranjeno srce. Kri je sladek
celični sok. Celica, ki se da v pou­
žitek opraševalcem, seveda umre.
Poleg tega načina izločanja je v me­
dovnikih dejaven še drug, ki celic ne
pokonča. Celice skozi svoje stene v
medprostor izločajo sladko tekočino,
ki se nabira pod kutikulo in se na po­
čenih mestih pocedi na prosto. Več o
tem nacedku prihodnjič.
Med pordečelimi listi in prašniki je vmesni venec medovnikov, ki so tu lepo
rumeni.
Foto Shutterstock
Telohi še kar cvetijo. Posamezni
cvetovi imajo dolgo življenjsko
dobo, približno tri tedne cvetijo. Zgodaj spomladi je treba biti
potrpežljiv in računati na to, da
bo kak teden vreme čisto zanič
in na cvet ne bo obiskovalcev.
Ko se vreme ogreje, pa je treba
ponuditi tehten razlog, da žuželke priletijo naokoli.
Svetovalnica
Ni treba biti
popolna mama
Janja Dermastja, pedagoginja
[email protected]
Sem v sedmem mesecu nosečnosti, stara sem 27 let in polna čudnih občutkov. Po eni strani se veselim postati mama, po drugi me je tega neskončno
strah. Ko gledam in poslušam zgodbe drugih mam, kako težko je danes
vzgajati otroka, me stisne pri srcu. Bom zmogla? Včasih še sebe ne razumem
in takrat se bojim, ali bom zmogla razumeti otroka. Moram povedati, da sem
imela zelo nesrečno otroštvo. Kričanje je bilo na dnevnem redu. Zato imam
tudi zelo slabo samopodobo. Hitro vzkipim, a mi je potem vedno žal. Kaj, če
bo moj otrok tudi tak? Tako si želim biti popolna mama. Lana
Imeti sebe rad, se spoštovati, ceniti
in si zaupati – kako hitro in prepro­
sto zapisane besede, pa včasih tako
težko uresničljive. Kako smo včasih
do sebe kruti in zahtevni. Pa smo v
svojem bistvu tako čisti in popolni,
neskončno polni znanja in ljubezni.
Ko ženska pričakuje, je polna ob­
čutkov in čustev. Polna ljubezni do
nerojenega bitja in hkrati polna dvo­
mov in strahov. Bom zmogla, bom
znala? Kako pomembno je, da se ta­
krat poglobimo vase in si prisluhne­
mo. Vse je v nas, draga Lana.
Še nerojeno bitje vam daje
moč, pogum in samozavest,
da zmorete. Ne naložite si
prevelikega bremena biti
popolna mama. Biti dobra
mama bo dovolj. Mama, ki
dela tudi napake in ki ne ve
vsega, je resnična mama. Le
tako se bo vaš otrok lahko
učil od vas. Kakšno neskončno bre­
me bi mu naložili, če bi želeli biti po­
polni. Vzgoja ni vrhunski šport, zato
so tu napake dovoljene. Za povrhu so
celo ključne za vzgojo.
Pa vam bom odgovorila še v mal­
ce drugačni obliki. V prvi osebi, kajti
ko sem prebirala vaše pismo, sem
se zatopila v spomine, saj sem bila
sama te sreče deležna dvakrat.
Ko se zavedam, kdo sem, kaj vse
znam in kaj zmorem, takrat si tudi
zaupam. Ko se prepoznam v vseh
čustvenih odtenkih, ki me barvajo
iz dneva v dan, se lahko sprejmem.
Ne bojim se več biti siva, ker vem,
da znam biti tudi sončno rumena.
Vse to sem jaz. Samo in preprosto
jaz. Ko zaznam občutke strahu in
negotovosti, jih poimenujem in
sprejmem in jih takrat tudi razu­
mem. Razumem, da je to del izbrane
poti. In takrat vem, da zmorem. In
se odpravim na pot dobrega starša.
In vem, kaj želim. Vem, da bo lepo,
a tudi težko. Notranjo moč za vse
preizkušnje črpam iz globine svoje
duše, kjer je moj pravi jaz. Vem, da
bom to še nerojeno bitje sprejela v
vsej svoji popolnosti in nepopolno­
sti. Ko bo otrok rasel, vem, da bo ne­
šteto ovinkov, vzponov in padcev, a
si zaupam, da zmorem. Vem tudi, da
bom to nerojeno bitje ljubila z vsem
svojim srcem. In da ga bom znala
poslušati, iskreno in z zanimanjem,
ne le mimogrede. Da bom z njim tu­
kaj in zdaj. In da si bom tako zasluži­
la njegovo pozornost in spoštovanje,
da mi bo zaupal, kadar mu bo hudo,
tudi kadar bo življenje bolelo. Takrat
bom sočutna. Da bo čutil varnost in
da mu bom krepila um in srce. In
da bodo vse njegove preizkušnje le
učne lekcije.
Ker sama to vem, torej zmorem.
Ker sama razumem, vem, kako rav­
nati. Vem, kakšno moč imajo be­
sede, ki rušijo ali gradijo. Zato jih
bom izbirala previdno. In če mu bo
okolica sporočala, da mora biti dru­
gačen, se bom trudila, da bo spoz­
nal svojo vrednost in bo gospodar
svojih misli. Da bo sam odgovoren
za svoja čustva. Da bo vedel, da ima
izbiro. Naučila ga bom, da ima nje­
gova podzavest neskončno moč. In
da ima čustveni um premoč nad
razumskim. In da naj zato vedno
posluša svoje srce. Ko bo dobro po­
znal sebe, zaznal in prepoznal svoje
občutke, jih bo razumel. In šele ta­
krat bo sposoben razumeti čustva in
občutke drugih in bo zmožen em­
patije in sočutja. In od tega
trenutka naprej bo lahko
gradil dobre odnose. Znal
bo prevzeti odgovornost za
svoja dejanja. In zmogel bo
reči: oprosti.
Zadovoljen bo in motivi­
ran, kajti želja in motivacija
po znanju in dosežkih izha­
jata iz čustvene inteligence.
In ker ga bom od zgodnjih let učila
prepoznavati in obvladati čustva, bo
svoboden. Svoboden bo v svojem
srcu, saj bo vedel, da je on odgovo­
ren, saj lahko izbira. Med dobrim
ali slabim, med poštenim ali nepo­
štenim, med delom ali lenobo. In bo
hvaležen za vse, kar ima.
Nemogoče? Ne, je mogoče. Korak
za korakom. Iz dneva v teden, iz te­
dna v mesec, iz leta v leto.
Zato, draga Lana, poglejte se v
ogledalo in se zazrite v svoje oči in si
recite čisto vsak dan: »Rada se imam
in se sprejemam natanko takšno, kot
sem, saj sem takšna popolna in ču­
dovita.«
Ne naložite si prevelikega
bremena biti popolna
mama. Biti dobra mama
bo dovolj. Mama, ki dela
tudi napake, je resnična.
ljubezen, da bo vedel, da sem tam.
Zanj! In kadar ga bo strah, se mu ne
bom smejala. Z vsem srcem ga bom
spodbujala in bodrila.
Kadar bo jezen name, bom vede­
la, da je to njegova pravica. Da ho­
dita ljubezen in jeza z roko v roki.
Naučila ga bom, da je tudi jeza le
čustvo, ne dobro ne slabo. Pač je.
In naučila ga bom prepoznati to ču­
stvo, ga poimenovati in obvladati. In
ker bom spoštljiva, a odločna, mi bo
nekoč hvaležen. Kadar bo žalosten,
bom tam. In naučila ga bom, da bo
vedel, da vsa naša dejanja oblikujejo
čustva. Ki samo so. Takšna, kot so.
In ko ga bom naučila, da sprejme
negativno čustvo, se bo lahko odle­
pil od njega – od zamer do odpušča­
nja. Vedel bo, da je vsako čustvo le
naš obiskovalec, ki nam nekaj spo­
roča. In prej ko bomo usvojili boleče
lekcije, prej bodo ozdravljene. Prej
bomo čustveno samostojni. Jeza ne
bo več vladar, ki nas lahko potegne
v svoj vrtinec in pogoltne v brezno
obupa. Koliko jeznih ljudi hodi po
svetu. Naučila ga bom, da je lahko
tudi drugače. Vzgajala ga bom tako,
Po (elektronski) pošti
Vaša vprašanja pričakujemo na
naslovu Nedelo, Dunajska 5,
1509 Ljubljana, s pripisom Za
svetovalnico, ali na elektronskem naslovu svetovalnica@
delo.si. Napišite še, katerega
svetovalca prosite za odgovor.
32
Svetovalnica
nedelja, 25. januarja 2015
[email protected]
Pomoč, če sami ne najdete pravih odgovorov
Novi Nedelovi svetovalci Na voljo za vprašanja o partnerskih odnosih, vzgoji otrok, rekreaciji in prehrani
V teh časih človek nima prav
lahke naloge, če želi vse vloge,
v katerih je – partner, starš,
zaposleni, prijatelj samemu
sebi in drugim –, opravljati vsaj
zadovoljivo, če že ne odlično.
Pogosto se zgodi, da zmanjka
časa za razmislek, kako rešiti
težavo, dilemo ali vprašanje, ko
se pojavi, ali pa nas zadeva preprosto najde nepripravljene. Pri
tem utegne biti v pomoč nova
Nedelova svetovalnica.
K sodelovanju smo povabili štiri
svetovalce, ki so strokovnjaki vsak
na svojem področju in ki bodo na
tej strani redno, izmenjaje se, odgovarjali na vaša vprašanja ali podajali svoja razmišljanja, ugotovitve in
izkušnje, med katerimi boste lahko
– o tem smo prepričani – našli marsikaj koristnega tudi zase. Svetovali
bodo na področjih medosebnih odnosov, vzgoje in učenja ter do telesa
(in uma) prijazne športne vadbe in
prehrane. Kdo so torej naši novi sodelavci, na katere se lahko obrnete,
če sami ne najdete prave rešitve ali
odgovora?
Alja Dimic
Dunja Gačnik
Janja Dermastja
Izidor Gašperlin
Janja Dermastja,
Modra ura
»V vsakem življenjskem obdobju se
srečujemo z izzivi in ti imajo samo
en namen – so priložnost za rast,«
je prepričana Janja Dermastja, ki ji,
kot zatrjuje, vsakdan dokazuje, da je
tak način pristop pravi. Rodila se je v
nemškem Garmisch-Partenkirchnu
in odraščala dvojezično, na ljubljanski filozofski fakulteti doštudirala
pedagogiko in nemščino s književnostjo, se nato zaposlila na OŠ Vižmarje - Brod, kjer je delala v svetovalni službi in poučevala nemščino.
Bila je tudi prostovoljka v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike
in starše v Ljubljani, nato pa 17 let
poučevala nemščino na Gimnaziji
Šiška, kjer je izvajala tudi delavnice
za učenje učenja. Ves čas se je dodatno izobraževala; usposobila se je za
mediatorko pri Zavodu RAKMO, vpisala študij nevrolingvističnega programiranja (NLP) na Mastermind
Akademiji ter pridobila certifikat in
licenco za NLP-praktika, coaching in
za praktika hipnoze. Ko se je nabralo
dovolj znanja in izkušenj, je šla na
svoje ter ustanovila Center za kakovostno življenje Modra ura, v okviru
katerega med drugim izvaja predavanja in (individualno) svetovanje
za starše – kako motivirati otroka
za učenje, kako postaviti meje, o reševanju sporov z vrstniki, delovanju
otroških možganov … –, za otroke
(učenje učenja, čustvena inteligenca,
pozitivna samopodoba) in za odrasle
(reci sreči da; ko oprostim, svobodno
živim, obvladovanje jeze, nekonfliktna komunikacija).
»Kar sem v družbi zaznala kot
najbolj težavno, bodisi iz pogovorov
starši in dijaki bodisi z opazovanjem
družbe in sama kot mama dveh
otrok, sem uporabila kot temelj, na
katerem sem nato oblikovala delavnice.« Pri svojem delu kombinira
NLP z znanjem psihologije in pedagogike, pri čemer si najprej prizadeva
za uvid v problem oziroma izziv. »Ko
namreč dobimo uvid, zakaj se nekaj
dogaja ali zapleta, šele lahko steče
proces, ki vodi do spremembe nekih prepričanj, pogosto nekoristnih,
ko nastopijo težave,« pojasnjuje. Po
njenem je ključno grajenje pozitivne samopodobe starša in otroka, saj
lahko le takrat uspešno in tvorno odgovarjamo na izzive, v nasprotnem
se soočamo s slabimi medsebojnimi
odnosi doma, v šoli, neprilagodljivim oz. razvajenim otrokom, če ni
mej, in podobno. »Ker če se na primer otrok noče učiti, ni problem le
v njem, ampak tudi v odzivu staršev
na ta vzgojni izziv. Nujna pa sta njihova volja in pogum, da si priznajo,
da imajo morda problem tudi sami.
In da to ni nič hudega in ne pomeni,
da so slabi starši. Le orodij nimajo,
kako reševati izzive,« pravi. Na Janjo
Dermastja se lahko obrnete, ko ne
najdete pravega orodja za vzgojne ali
učne težave otroka ali ko kot družina
ne veste, kako naprej, skratka, ponudila bo neke vrste SOS za družine,
kar od pred kratkim počne tudi v sodelovanju s slovensko avtoriteto na
področju vzgoje Markom Juhantom.
Več informacij na njeni spletni strani
modraura.si.
Izidor Gašperlin,
partnerski in družinski
terapevt
Čeprav je Izidor Gašperlin Nedelovim bralcem znan predvsem kot izkušen polprofesionalni fotograf, ki
redno svetuje ali obravnava različne
fotografske teme v Nedelovi fotorubriki – in tako bo tudi v prihodnje,
le da bo odslej redno gostoval tudi
na tej strani –, je njegova primarna
dejavnost delo partnerskega in družinskega terapevta. Odslej mu lahko
postavljate prav vprašanja s tega področja. Sicer univerzitetni diplomirani ekonomist je s podiplomskim
študijem leta 2007 postal specialist
zakonske in družinske terapije.
Mož in oče dveh otrok je sicer v
svojem življenju počel že marsikaj:
učil na srednji šoli, bil programer,
organizator, svetovalec, 15 let tudi
direktor podjetja. Kot pravi, si boljše
podlage za svoje terapevtsko delovanje ne bi mogel želeti, saj je moral
kot partner, starš, sodelavec in nadrejeni ves čas trdo delati za dobre
odnose. »Podjetje lahko vodiš, ne
moreš pa ničesar narediti brez drugih. Zadovoljivega zakona ni, če ves
čas ne razvijaš odnosa s partnerjem.
Sodelovanje staršev je nujno za vzgojo otrok. Odnos do otrok pa je tako
ali tako vseživljenjska šola, pri čemer
so otroci naši največji učitelji,« pravi.
In dodaja: »Dejstvo pa je, da je temelj
vseh odnosov skrit v odnosu do sebe.
In če želimo spremembo svojih odnosov, moramo najprej nekaj spremeniti pri sebi. To velja za samske in
poročene, zaposlene in nezaposlene,
delavce in direktorje, za uradnika na
občini ali predsednika vlade.«
Z leti terapevtskih izkušenj se mu
je potrdilo, da je bolj kot dajanje nasvetov pomembno usmerjanje ljudi,
da sami pridejo do svojih odgovorov.
»In še nekaj mi je vedno bolj jasno.
Drugim ne moreš pomagati toliko
s tem, kar znaš, ampak predvsem s
tem, kar si. Moj cilj pa je, da napredujemo na svoji poti s čim manj nepotrebnih padcev in slepih ulic.« Pred
leti je odgovarjal na vprašanja na forumu Družinska posvetovalnica na
portalu med.over.net, zdaj to počne
samo še »v živo«, na terapevtskih
svetovanjih za posameznike, pare
in družine. V zadnjem času je na željo strank dejavnost razširil tudi na
splošno življenjsko svetovanje (life
coaching). Ob tem vodi delavnice
(Čutim, torej sem; Poskusimo znova) ter izvaja predavanja s področja
vzgoje in osebnostne rasti v odnosih.
Kot trener in svetovalec deluje tudi v
poslovnem okolju, kamor poskuša
prenašati kombinacijo strokovnega
znanja in dolgoletnih poslovnih ter
terapevtskih izkušenj. Več na: terapevt.izidorgasperlin.com.
Dunja Gačnik,
inštruktorica stott
pilatesa® in osebna
trenerka
Ko življenje človeka prisili, da sam
in po mučni poti najde rešitev, je ponavadi še toliko bolj prizadeven in
proaktiven pri pomoči drugim, ki se
znajdejo pred podobnimi težavami.
To vsaj velja za Dunjo Gačnik, ki je
sicer doštudirala agronomijo, zdaj pa
že od leta 2009 v svojem športnem
društvu Metulj vodi pilates in je tudi
osebna trenerka. A pot do tega je bila
mučna. Že od osnovne šole so jo namreč pestile hude kronične bolečine v
križu in hrbtenici, za katere uradna
medicina ni našla pravega odgovora,
saj ji ni pomagala nobena terapija, kaj
šele izvajanje vaj brez nadzora. Ko je
Dolenjka prišla na študij v Ljubljano,
se ji je, vzporedno s številnimi in-
formacijami, dostopnimi na spletu,
odprl nabor možnosti različne športne vadbe. Preskušala jih je drugo za
drugo, dokler ni odkrila pilatesa, vodenega tako, kot se njej zdi pravilno
– v manjših skupinah in z nenehnim
nadzorom inštruktorice. »V pol leta
so bolečine izginile in tako je že skoraj desetletje.«
Med neuspešnim iskanjem službe
je v Zagrebu opravila izobraževanje
in si pridobila licenco za inštruktorico stott pilatesa®, »svetovno priznane, kanadske različice pilatesa, ki je
nadgrajena tudi s prijemi medicine
in rehabilitacije«. Ker ji vodenje večjih skupin ne ustreza oziroma meni,
da se tako ne da delati kakovostno, je
ustanovila svoje društvo, v katerem
se veliko ukvarja z ljudmi, ki okrevajo po operaciji ali različnih poškodbah, saj pripravi prav njihovim
težavam prilagojene vaje. Kot osebna
trenerka, za kar ima prav tako (ameriško) licenco, pa dela tudi z ljudmi –
skupinsko ali individualno –, ki želijo na telesu prijazen način oblikovati
svojo postavo, izgubiti kak kilogram,
ali s športniki, ki potrebujejo dopolnilo treningom. »K meni prihaja veliko rekreativnih maratoncev, ki odkar izvajajo vaje pilatesa, veliko laže
tečejo, tudi rehabilitacija po teku je
precej hitrejša in uspešnejša.« Ob
delu in stalnem izobraževanju se
njeno znanje nenehno širi, zato bo
v tej rubriki na voljo za vprašanja o
primerni (dopolnilni) vadbi, vzdrževanju zdrave hrbtenice s pravilnim
sedenjem in držo, pa tudi o zdravem
načinu življenja glede na okoliščine
in zdravje posameznika. Več na: sdmetulj.si
Alja Dimic, center Holistic
Alja Dimic je certificirana prehranska terapevtka (NTP-Nutritional
Therapist Practitioner), ravnokar
pridobiva tudi naziv Certified Natural Health Professional (CNHP), v
Sloveniji pa licenco za diagnostiko
in opravljanje terapij iz tradicionalne
kitajske medicine (TKM). Je članica
največje ameriške dietetične organizacije American Dietetic Association
ter ameriške prehranske organizacije American Nutrition Association.
V centru Holistic svetuje predvsem o vrsti primerne prehrane in
drugih dopolnilih pri alergijah, hormonskem neravnovesju, težavah
z zanositvijo in neplodnostjo, ščitničnih obolenjih, perimenopavzi in
menopavzi, rakavih obolenjih, različnih vnetjih, pomanjkanju energije,
oslabljenem imunskem sistemu, povišani ravni holesterola, sladkorja ...
»Ljudem svetujem, katero testiranje
– kri, urin, TKM … – bi bilo zanje
najbolj priporočljivo. Pri tem sodelujemo z različnimi specialisti in zdravniki, saj gresta medicina in prehrana
z roko v roki,« poudari Dimičeva, ki
jo je v prehranske vode zaneslo zaradi
lastnih, zlasti hormonskih težav. Ko
je v Las Vegasu spoznala zdravnico
naturopatinjo, se ji je odprl nov svet:
z njeno pomočjo je iz drugega zornega kota izvedela, kaj je bolezen, zakaj
nastane in da je treba, če se želimo resnično pozdraviti, odstraniti vzroke.
»Ni lepšega občutka, ko ti nekdo pove,
da se lahko bolje počutiš že samo zaradi spremenjene prehrane in načina
življenja,« pove danes. Pri njej je bilo
tako že po mesecu dni upoštevanja
navodil. Potem se je najprej vpisala
na osnovni tečaj nutricionistike, nato
program za prehranskega terapevta,
to pa še vedno nadgrajuje z različnimi seminarji in tečaji v povezavi prehrana-hormoni po ZDA in Evropi.
Med drugim sodeluje pri raziskavah
neodvisnih laboratorijev (na primer
Helfgott Research Instituta), svoje
znanje pa še dopolnjuje z izobraževanjem na NCNM (National College of
Natural Medicine v Oregonu, ZDA).
»Moj recept za zdravo prehranjevanje je, da smo individualna bitja, zato
neko živilo nikoli ne more biti zdravilno oziroma dobro za vsakogar. Vse
je odvisno od stanja naših hormonov,
zgradbe celic in mogočega pomanjkanja hranil ali pa že razvitih obolenj,«
pravi. »Po prilagoditvi prehrane in
morebitni uvedbi prehranskih dopolnil se izboljšanje vedno pokaže,«
zatrjuje Dimičeva, odslej na voljo
tudi Nedelovim bralcem. Več na: holistic.si. J. Z. G.
Prihodnjič: Izidor Gašperlin
32
OdnOsi
nedelja, 8. februarja 2015
[email protected]
Kamilice ali ne?
Natura in kultura
Matjaž Mastnak
besedilo in fotografija
Potnika sta imela avstrijski potni
list. Če bi pristala na Dunaju ali kje
drugje v Avstriji, bi se sprehodila
mimo carinikov. Kat v Avstriji ni
prepovedan, lahko ga poseduješ in
uživaš. Poleg tega sta imela izvozno
deklaracijo in sta zelenje prijavila.
Ker sta v EU vstopila v Sloveniji, sta
stopila v govno. Slovenska oblast
uvršča kat med »rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih
lahko povzroči njihova zloraba, in
se ne uporabljajo v medicini«.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) o katu meni, da lahko
njegova zloraba povzroči zmerno
fiziološko odvisnost, a manjšo kot
tobak in alkohol. Zanimivo, ne?
Tobak in alkohol sta v Sloveniji legalno naprodaj in polnita proračun
z lepimi davki. Zakaj je kat prepovedan? Ker ni obdavčen? Ker »ni
uporaben v medicini« in ga zato
ne prodajajo farmacevtski zaslužkarji? Tiste združbe, ki ne poslujejo
na podlagi pogodb, ampak danih
zavez, za kat itak niso zainteresirane, ker je bolj pokvarljiv od svežih
jagod.
Istega januarja se je v radijskih
poročilih pojavila samostojna vest,
da je predsednik države izrazil sožalje ob smrti saudskega kralja. Da
ne bo pomote: v vesti ni nastopal
predsednik iz spominskih almanahov in dupleric, globoko sožalje je
izrazil čisto pravi predsednik ZDA.
ZDA in Saudsko Arabijo družijo številne skupne vrednote, ena manj
krvavih je prepoved kata oziroma
njegove učinkovine. V Saudski Arabiji vam naložijo 50 gorkih s palico,
če vas najdejo s to packarijo v ustih.
Zato se hodijo saudski državljani s
katom radostit v Jemen. Ni lahko
biti musliman.
Kako je po Evropi?
Glede prepovedi kata je torej Slovenija pridna učenka ZDA in Nemčije,
kjer je kat prepovedan. Leta 2012 so
ga prepovedali na Nizozemskem, kar
je vzbudilo močan revolt med somalsko skupnostjo, češ da je to napad na
njihovo identiteto. Somalci, Jemenci
in Etiopijci so najbolj predani uživanju kata, med njimi ni družabnega
dogodka brez njega. Tudi tisti Avstrijec, ki ga je prijela slovenska oblast z
dvajset kilogrami »robe« v prtljagi, je
po rodu Somalec in je bil menda namenjen naravnost na družinsko poroko, na kateri kat pač »mora biti«. Si
predstavljate slovensko svatbo brez
alkohola? Somalci si svoje ne brez
kata. In še brez kruljenja in bruhanja
mine.
Lani poleti so po dolgih razpravah prepovedali kat v Veliki Britaniji. Uvoz 40 ton kata na mesec, za
katerega po ugotovitvah svetovalnega odbora za zlorabo drog ni bilo
dokaza, da bi bil povezan s kriminalnim podzemljem, se je ustavil.
Kmetje v zahodni Afriki, ki so dotlej
od te legalne trgovine živeli, so ostali
brez trga. Priseljenci pa brez precej
nedolžnega nasladila. Običajna posledica takšnih prepovedi je, da se trgovina izmakne nadzoru in davkom
in zdrkne v svet kriminala.
Zelo zanimiva je bila argumentacija, zakaj je bilo treba kat v kolonialnih maticah prepovedati. Ker zavira
integracijo tujcev v družbo! Mrhe se
družijo se med sabo, žvečijo kat in
cele ure nič ne delajo. Sodobni kapitalizem je ustvaril družbo atomiziranih posameznikov, ki se ukvarjajo
s služenjem denarja, služenjem denarja in služenjem denarja, da lahko
plačujejo dolgove, »delajo na sebi« in
po spletu naročajo abotnosti. Možje, ki popoldne tri ure katajo, se v
ta krasni novi svet ne vklapljajo. So
nekoristni, ker ne delajo in premalo
trošijo. Družijo se, kar je že samo po
sebi videti grozno. Poleg tega se družijo brez 120 dB hrupa, ki je standard
zapadnjaške družabnosti. Katajo in
govorijo in se v tišini med seboj celo
slišijo, se pravi, da komunicirajo.
Groza, lahko se celo kaj zmenijo!
Foto Shutterstock
Kat je brez dvoma škodljiv.
Denimo za tista dva potnika, ki
sta januarja z njim v potovalkah
pripotovala na brniško letališče, od tam pa so ju prepeljali
za rešetke. Trdo sta pristala
ob dejstvu, da povsod v EU ne
veljajo isti zakoni.
Svetovalnica
Otrok naj ve,
kdo je glavni
Spoštovani, sem mamica osemletnega fantka. Doma se ves čas prepiramo,
ker noče pospravljati svoje sobe. Včasih mu moram reči tudi desetkrat. Ne
pomaga ne vpitje ne prošnje. Na koncu obupam in sama pospravim sobo.
Kaj naj storim?
Ana
Kadar starše na predavanjih vprašam,
ali si želijo samostojnega, delovnega,
vztrajnega in zadovoljnega otroka, vsi
seveda odgovorijo pritrdilno.
Nihče si ne želi razvajenega in nesamostojnega otroka. Pogosto pa nam
manjkajo veščine, kako to doseči. Treba je vedeti, kaj želimo in kako bomo
to dosegli. Žal ni enotnega recepta.
Obstajajo pa nujne osnovne sestavine za uspešno vzgojo: ljubezen, varnost otroka in sprejemanje takšnega,
kot je, naš čas in pozornost, ki mu jo
posvečamo, razumevanje, empatija,
učinkovita komunikacija in – meje.
Brez mej ni zdravih odnosov. Če ni
mej, se ne ve, kdo je glavni v družini.
To mora vsekakor biti starš. In tu je
potrebno zavestno delovanje.
Kot starši moramo vedeti, kaj
želimo in kaj pričakujemo od
otroka. Jasno mora biti, kakšne
so posledice, ko ne upošteva
pravil. Prej ko se zavemo, da je
vzgoja pot, ki se nikoli ne konča, laže bomo sprejemali vsakodnevne izzive na tej poti. Da
družina funkcionira, je nujno,
da otroku postavimo meje. To so jasna
sporočila staršev, kaj želimo od njega.
Biti moramo odločni, jasni, samozavestni, neomajni, konkretni in vztrajni.
Ko želite, da pospravi sobo, vzpostavite
najprej očesni stik, da dobite njegovo
pozornost. Iz druge sobe kričati »pojdi
pospravit sobo« se ne obnese. Če boste
klicali več kot dvakrat in se ne bo odzval, pomeni, da vas ne jemlje resno.
Ko obupate in nazadnje sami pospravite namesto njega, češ »itak bom sama
naredila hitreje in bolj natančno«, ste
mu dali sporočilo: »Saj mi ni treba slišati, kadar mami nekaj vpije, saj potem
to tudi sama naredi.« Vi ste glavni in
otrok mora to vedeti. Nobenega pogajanja. Bodite pa spoštljivi. Način, kako
govorimo z otrokom, je ključen za vaš
odnos z njim. Če boste reagirali nestrpno, bo otrok nestrpen nazaj. Starši
moramo biti zgled dobre komunikacije, zato nikar ne kričite. Otrok potem
kriči nazaj in pogosto se zapletemo v
nepotreben boj za premoč, ki nikomur
ne koristi.
Jasna navodila
Običajna prodajna količina kata v Jemnu je en šopek. Za žvečenje pomulijo
samo mehke listke, poganjke (vejice) zavržejo.
Janja Dermastja,
pedagoginja
[email protected]
Kaj to pomeni? Pospraviti sobo lahko pomeni za vas nekaj drugega kot
za fanta. Jasna navodila so: »Postelji
posteljo, poberi oblačila s tal, pobriši prah, pospravi šolske potrebščine
na svoje mesto.« Govorite z jasnim,
odločnim in neomajnim glasom, da
bo vedel, da mislite resno. Mirno mu
lahko ponudite izbiro, ki je znotraj
vaše zahteve: »Ali boš najprej pospravil posteljo ali pobral oblačila s tal?«
Tako bo imel možnost izbire, ne pa
možnosti izmikanja. Povejte mu tudi,
da boste dali umazana oblačila prat
šele takrat, ko bodo v košu za perilo.
In se tega držite. Bo šel pa v umazanih
v šolo. Naj vas ne skrbi mnenje drugih, češ »umazan pa ne more hoditi
naokoli, le kaj si bodo drugi mislili, da
otroku še operem ne«. Ni pomembno, kaj drugi mislijo, pomembno je,
da naučite otroka, da vsako dejanje
oz. nedejanje prinese posledice. V
Najpogostejše napake,
ki jih delamo starši, so:
stalno nerganje in pridi­
ganje, kritiziranje otro­
kove osebnosti, kričanje.
tem primeru: če ne dam prati oblačil,
mi zmanjka čistih. To je učenje odgovornosti. To je učenje na lastnih napakah in zmotah.
Otrok mora začutiti posledice svoje odločitve. Le tako lahko postane
samostojen in odgovoren. Nikar se
ne ulovite v past, da poleg tega še pridigate. Ne bo pomagalo. Nikar ne razlagajte in se ne zapletite v prepričevanje, kako pomembno je, da je soba
pospravljena, o delovnih navadah in
podobno. Otrok samo pridobiva čas,
če mu uspe še vas zaplesti v pogovor.
To je boj za besedno premoč in je
dosegel svoje: mama »ropota«, jaz se
branim in mi še ni treba pospravljati.
Zato nobenega pregovarjanja.
Vztrajajte. Otrok se bo seveda poskušal upirati. To je njegova naravna
potreba in to je normalno. Ko se upre,
išče mejo. Takrat seveda preizkuša,
ali mislite resno. Otrok, ki ne spoštuje meja ali jih krši, nevede opozarja
starše, naj vztrajajo. In vsakič, ko vas
bo prijelo, da popustite, se spomnite,
da mu ravno z mejo kažete ljubezen.
Zakaj? Ker želi vedeti, pri čem je, in ga
s tem učite odgovornosti. Meje dajejo varnost v odnosu. Takrat ve, kje je
njegovo mesto v družini. Predvsem
bodite pozorni, kako izrečete zahtevo. Besede imajo neverjetno moč. Z
besedami lahko gradimo ali rušimo
otrokovo samopodobo. Če otroka
zmerjamo, da je len, nesramen, nemogoč, ker ne upošteva pravil, mu
sporočamo, da tak, kot je, ni v redu.
Vedno grajajmo dejanje, nikoli osebnosti.
Najpogostejše napake, ki jih delamo starši, so: stalno nerganje in pridiganje, kritiziranje otrokove osebnosti,
kričanje, vzbujanje občutkov krivde,
izgorevanje v imenu otroka. Pogosto
se zgodi, da mame vse postorijo namesto otroka. Zraven pa nergajo in
pridigajo. So utrujene in izmučene.
V resnici postanejo sužnje otroka. Ko
mu naprtijo še občutek krivde za svojo izmučenost, mu v bistvu naredijo
krivico. Izgorevanje v imenu otroka
ni ljubezen. Če imamo otroka zares
radi, ne bomo počeli stvari namesto
njega, saj ga s tem onesposabljamo in
delamo nesamostojnega.
Kar zmore postoriti sam, naj torej
naredi sam. Če ste že v zgodnjem otroštvu popuščali,
imate zdaj več dela z vzpostavljanjem reda. Če delamo
stvari namesto otroka, mu s
tem sporočamo, da mu niti
ne zaupamo, da bo sam dovolj
dobro opravil. Prikrajšamo ga
za občutek zadovoljstva ob
opravljenem delu.
Vse preveč družin se zapleta v vsakodnevne boje zaradi pospravljanja.
Postavite jasna pravila v družini in
se jih potem neomajno držite. Vztrajate. Vsaj mesec dni potrebujemo,
da spremenimo neko navado in jo
nadomestimo z želeno. Torej bodite
vsak dan jasni, konkretni, spoštljivi
in dosledni v svoji zahtevi. Upor bo,
ker mora biti. Toda sčasoma bo videl,
da mislite resno, da ne popuščate, in
upor se bo zmanjšal. Kar povejte mu:
»Od zdaj najprej boš najprej pospravil
sobo, potem pa se boš igral.« Tudi vi
se dosledno držite načrta. V trenutku,
ko boste popustili, boste morali začeti
na novo. Zato bodite potrpežljivi.
Tako kot se mora otrok naučiti, da
vas bo upošteval, se morate vi naučiti
biti neomajni in dosledni. Skupaj bosta na novi poti, ki bo vodila k mirnejšim odnosom v družini.
Po (elektronski) pošti
Vaša vprašanja pričakujemo na
naslovu Nedelo, Dunajska 5,
1509 Ljubljana, s pripisom Za
svetovalnico, ali na elektronskem naslovu svetovalnica@
delo.si. Napišite še, kateremu
svetovalcu je namenjeno vaše
vprašanje.
-) $0, 12) , , (- 1*.0 )
+$2-("$ (, /0( 14.)(' +$2(' 5 1 !. /$120. =(4+)$-)$ 4 * 2$0$, 1$
-(*.+(-$-$' 3A(2(1 )*.2/0 4(1.
0 4-.(55(4(/0(+.=-.125 0 12.)$- 4$,A()()$=$*.2, )'- 4$#$+ # =$+( /.12 2( 3A(2$+)(" ;23#$-2* /$
# &.&(*$(--$,<A(-$1$)$5 #4$+$2(
- )/0$)5 /.1+(+ - .1-.4-(<.+(- 2.
/ 1$#$,- )12 +$2 /.3A$4 + -$,
<A(-. - (,- 5()( ;(<* 4$#-.
, +. /. 14.)$ 1 *.0$-A*., (- !0$5
/ +("$ 5 0 53,$4 -)$, 5 -$,(0-$
- )12-(<*$ #3<$ * 0 )$ - #&0 )$4 + <$5-$-$'-(,#.# 2-(,(5.!0 =$4 -)$, 5 3A$-)$, 3A$-) 1.#.!-(,(
45&.)-(,(/0(12./(# !(+ =$0$<$4 + 1/.0$40 50$#3(-53- )-)$& 1$)$
31/.1.!(+ 5 ,$#( 2.0*.*$01$)$(5
#-$4 4# -10$A$4 + 5-$& 2(4-(,(
/0$/0(A -)( -$.!4+ #.4 -)$, A3
12$4120 '.4((--$,.2(4(0 -.12)./0(
,+ #.12-(*('/ 1$)$4/(1 + - -.4
<23#()(-/0(#.!(+ "$02(@* 2 5 /0 *
2(* -$40.+(-&4(12(A-$& /0.&0 ,(
0 -) 85 '(/-.5.(-". "' $0) ,$ # -)$- 10$A -( .#4(1- .#2$& *#.)$ +(* )(, 2$,4$A.#
2$& * *.0 5,(<+) -1 , 0 5,(<+) 1 14.). &+ 4. /0$#
41$, / ./2(,(12(A-. 5 2.
1$ )$ /0$# +$2., #-( /0$"$)
+ =$.#+.A(+ # /312(1+3=!.
/0.%$1.0("$ (- /.1*31( 10$A.
1 ,.12.)-.
;$-A30)3 /0( 0 -)3 )$
- -.&$/.12 4(+ ,!("(.5-.
/.(,$-.4 -$-2$05 * *.
4.12-.=(4+)$-)$.#0 30 (-5# )1$
4 -)$-(' /0()$2-. ./0$,+)$-(' /0.
12.0('(5,$-)3)$).12 0<(*(1$)(,5 2(* /0(45&.)(.20."(*((, ).2 *<-$
(-#03& A-$120 '.4$ +(3A-$2$= 4$
,+ #.12-(*(*(2$=*.(50 5().* 0)('
2$=( .#0 1+( *( )(, %.!()$ +( 12(1*$
.2$=3)$).=(4+)$-)$/.+$&2$& /.0 5
+(A-('<.+ '/0$# 4 .0$<(24 '#(+$,
*(1$- )/.&.12$)$/.) 4+) )./0(45&.)(
(-(5.!0 =$4 -)3!2$,4.#(,.2(
4 "()1*$ #$+ 4-("$ 5 !0$5/.1$+-$ (-
2(12$ *( 14.). 10$A. +( 1 ,.5 4$12 4
=(4+)$-)3<$(<A$).$0(, -$,<A(-.
4 *04( (54 ) <$ 2$A )$ -$,<A(-$ - 0 5+(A-('12./-) '9/.#)$2-(*(0$
"(,.*(!(0 #(.'0 -(+((-/(+(+(14.)$
5- -)$ /.1+.4-$ -$,<A(-$ )$ 4A 1(' #.4.+) # 5&.+) *+$/$2 ,. (- 1$
'*0 2( 23#( 1 , 8 1/$2 8 .&0.,-.
- 3A(,7
2. * *. * *.4.12-. =(4(,.
/0 4()$!(124$- - < -.20 -) 1 ,.
/.#.! 9 .20.* 4/+(4 ).41(+)3#)$
.*.+(-)$& /.#+ &(2$& .!+(*3)$
-$*.5&.#!..1$!((-).4+$A$11 !.
4.#0 1+.#.!.$)5&.#!(A$/0 4)$
+ '*. #$1203*2(4- .12 ) ,. ,.A
-.54$12(.+(*.+)3#$,1$/.-3#().
#.!0$/0(+.=-.12( )('-$(5*.0(12().
*$01$=$4- /0$)/0$/0(A ).# -$!.
(52$& -(A)$4"(/ 1$203#(,.5 1/0$,$,!./0$/0(A -)23* )(-5# )
0$2$*+.12)$/.,$,!- 5&.+)2.+(*.
# 4$,.* *.1$- -)..#5(4 ,.(-
0 4-..#5(4)$2(12(*(& + '*.1/0$
,$-(,.?+.4$* 5-$*$4012$0$&0$
1().40-$,.#.2(12$& 20 4, 2(A-$& #.&.#* 8- /0(,$0*.1$)$/.) 4(+
120 ' /0$# +$2$-)$, 8 (- <$ *.0 *
- 5 ) # 1/0$,$-( .#5(4 1$ 1..A( 1
A3124(/.14.)$./0.12(2$,3* 01$
,3)$5&.#(+.7$0*.2/.3# 0) +)3
#)$2$=*..#/3<A ,.9,$2-.12!(2(
10$A$-)$# 5- <1/0$)$2(.!.)$10$A.
(--$10$A.$010$A )$(5!(0 )$/.2
(-/0."$15 2.+ '*.41+$'$0-(1(23 "()(0$A$,.# )$41 * 124 05 -$* )
#.!0 $= 4 )$ +$ 4 2$, # =$+(,.
+)3#)$=$2 *.)4$#$2(5 * ))$2.#.
!0.*.1.A3124$-(0 504 -(/ )$<$
2.+(*.2$=$-A$-$-$'-./.- 4+) ).
-$& 2(4-$ 45.0"$ 4$#$-) 1$ ,$-) ).+$+(*(8#03&<$%#03&/ 02-$0 +(
1+3=! :82$= 4$/ .12 ) ).
2$'-(* ,(*+($-21 ,(-2.
0 5,$0., '(20. !0$5 4$A+$2-(' 2$
0 /()3&.2.4(* )& .4(0 .2$.0()(
1. - ,0$A 41( 4(0( (- 5- -) 4
- 1+$(51$!$)(',.0 ,./.2$&-(2(
* 0- #$+ 4-(" '1*.-*0$2-(,(4 ) ,( 23#( /.A-$,. )3#( 1/.#!3) ,.54/0 < -)(5 * )A$1 -$12.0().
5 * ) /.- 4+) ). #.+.A$-. - / *.
* ) # )$). .*.+("( ,.A 1 2$, *.
1$4# ).53- -)(,&+ 1.4.,*(- ,
/.&.12. 1/.0.A ). , 01(* ) -$& 2(4
-$& 8# -$5- ,.-$5,.0$,.
;$ '3)$ )$ A$ - , 2. 1/.0.A ). - <(
-.20 -)(&+ 1.4(1 )1$/.2$,5 4(0 ,. .# 5-.20 )7 - )$ *.2 /0 4(
1.&.4.0-(" /0( .#/0 4+) -)3 2$& 5$+.31/$<$-94.).0$ +-.12- ,0$A
3124 0) ,.114.)(,(,(1+(,(?$- ,
/.#5 4$12&.4.0(# -(A-$,.0$!(2(
!.+)$ /.2$, /0(+.=-.12(, 5 /0$,.
/.24(#(,.1 ,.<$1+ !.(-1$- ,
2. 23#( #.& ) / /.$-.12 4+)$-. /.4$# -. 1/0$,$-(,. 14.
) /0$/0(A -) 1$ .10$#.2.A(,. - /.5(2(4-.8.1$!( +(14$238(-2 *.
0$/0.&0 ,(0 ,. 14.). 0$ +-.12 .+)
*. - ,0$A .5 4$<A ,. -$& 2(4-$
4$#$-)1*$ 45.0"$ !.+) 1,. /.5.0-(
- -)$(-4$#-., -))('/.- 4+) ,.
1 )1$A$# +)$!.+)5 4$# ,.# - ,
<*.#3)$).1$)$1*0 2* .#4(1-..#
*&!-)./&+.'05-!5!1/%/%./+'-&!)!
((!
,+07!1*&!)%3,+#+1+-+1../-5%%*
+!"!!(""!
%&'%3+,3+1*&!) -06!%*.)'+/))%3(057%('+/*&+(&/!61*+
)" (+)!
+ '*.2 *./.5(2(4-.#$+3)$,.
1$,.0 ,.*.2=$.,$-)$-.- 3A(
2(.#/3<A 2(- / *$81 ,(,1$!((-
#03&(, 5+ 12( / .20.*., /0 4( *.
/0$(#$4 * 4/0 < -)$, . 45&.)( 9?$
1.12 0<(.#/02(#.2$& # .20.*- 0$#( - / *. (- -)$&.4$& -$31/$' -$)$,+)$)..1$!-.& - 3A().# 1.
- / *$ #$+ =(4+)$-) # & (, ).
*+)3! 2$,3 0 #( $-# 0 - )
!. - / * 23#( +$*"() $
#-. ,.0 ,. /.4$# 2( # )$
!(+.#$) -)$2(12.*(-(!(+.4
0$#3-$/ .1$!-.12-23#(
1("$0,.0 ,.!(2(/.5.0-(- 2. * ) &.4.0(,. 1 ) !$1$#$
+ '*.3!() ). +(/.45#(&-$).
5#03=3)$). +( 0 5#03=3)$).
?$ #.!( 1+ !. ."$-. ,3 )$
5 2.- ,$12.# & &0 ) ,.
6$-1(
!(+6 20$! 0$A(
60$, +. 1( 1$ 3A(+6 1
A(,$0& (55.4$,.# + '*.5 #$4.
(5!.+)< . /0(#$). 2$= 4$ 5+ 12( 4
<.+()$2./0 4(20$-32$*# 1$1*3/ )
31$#$,. (- 5 A-$,. 2* 2( 4$5( 0
#(,- ,0$A# 1$45&.) 5 A-$*.1.
2$= 4$-*.1,./.#120$1.,5 0 #(1+3=!$.20.*/ 1(2$-(, ,.41.
/0 4(". # ,3 2. 23#( /.4$,. 1,.23#(,(3203)$-(# 5# )-(/0 4(
20$-32$* )1$- )/0$).! 3,(0(4 - 2./ 1$4,(03/.&.4.0(4 0 4)$
# .20.*4(#(# 1,.23#(12 0<(+ '
- 1 1 ,( (5!(0 ,. +( !.,. 10$A-(
+( =024$ +( !.,. 2 0- +( +( !.,.
*2(4-(52(12$& * 0(, ,.+ '*.
41 *#. -$* ) - 0$#( 41 * (, 14.)$
1/.1.!-.12((-/.2$-"( +$7
.# -$*#. *( -(, 5 &.2.4+)$-('
.1-.4-(', 2$0( +-('0 5,$0(-2$=
*. - '0 -( .20.*$ 1$ 2$=*. 2.+ =( 1
2$,* )<$+$# !(1(+ '*./0(4.<A(+
2 *<-.14$2.4 -)$ $0, 12)$4 *(
,$##03&(,0 5,(<+) 23#(# !(/.
-3#(+ /.,.A.20.*.,(-12 0<$,4
.*4(03/0.)$*2 .20124.4+.4$-()(
$- *..#&.4 0) 23#(+)3#$,*(1.4
12(1*( 9$#-. )(' - )/0$) 4/0 < ,
5 * )4=(4+)$-)3/ 1.'4 +$=-( )
42(12$,20$-32*3(, ).(--$A$1 -(, ). *. 5 A$-) ,. 23#( #$
+ 4-("$ 5 (1* +"$ 5 /.1+(24$ $1# -(, ). 1+3=!$ (, ). / ,.0$!(2(
+)3!$A$& / 02-$0) !4+ # ).-$*(
)$5(** *<-.#03&.4$<A(-.+ 1(A
-('1+3=!)$= +4$#-., -)5 2.1$
)$20$! 4/0 < 2(4A$,)$A+.4$*#.
!$0 .5(0., .#+(A$- (- 5 A$2( 2 ,
$#-.)$20$! (1* 2(/+31$?$-(1,.
/0$4$A 5 '2$4-( (- 1$ 0$1 .10$#.2.
A(,.- 2(12.* 0(, ,.)$2.5$+.
#.!0.(5'.#(<A$1 )- ,/0(+.=-.12(
(-+)3#)$*(- ,/., & ).* 01 ,(
.# 1$!$ /0(' ) ). - /.2 1 * # -
/.1+3< ,./.#.!-$5&.#!$.31/$
'37
*. 4 1+ !( *.=( 2.0$) -$/./.+-( 1 )
1$12$,3A(* *.0$ &(0 2((-)$23#(
#. 1 ,$& 1$!$ , -) 120.& 20$1 )$
0$1,.0(+$" +$5 2.*$0,3# )$,.
,.A12$,# =$+(,.41$- #5(0 2(
0$4$+(*(/$0%$*"(.-(12(1,.1/+.'
=$-1*$$A*0 2!(1$,.0 +$1/0.12(2(
1(/.-.4(2(# )$41$40$#32 *.*.2
)$42(12$,20$-32*3A$/0 4/$0(+.-(
5+(* -.?$!(1(5- +$0$A(
6.# -$1
1$, !(+ 13/$0 , , / 5 2. , +.
1+ !< &.1/.#(-) )$ 41$$-. !.,
/ )320( /.1/0 4(+ 6 !( !0$,$ .#/ #+.* 01 ,..#1$!$ *.)$23#(1
/.1/0 4+) -)$, .20.<*(' 1.! /0 < ,1$* ),(!.A$520(#$1$2+$2/.
,$,!-$)<$
# 1$,$.20.*1/.,(-) /.2$,* *.1$,-$-$'-.2$A- 0(+ - ) /.1/0 4( 1.!. +( /. #.!0(' .#
-.1('$4$# 2.-$/.,$-(# + '*.
/.A-$41$* 0'.A$ .20.<*$1.!$1.
/ A-)('.4/0.12.0*)$0-(20$! # )$
41$2(/(2./70 5,(<+) $0, 12)$4 4/0 < -)$*)$)$,$) *.)$20$! -$' 2( 2$A- 0(2( '*0 2( / -$ /.#
/(0 2( +$-.!$ .#&.4 0) # )$ 5&+$#
- )!.+)<( 9?$ 1,. 1 ,( #$+.4-( .#
&.4.0-((-(, ,.-$*$"(+)$.20.*2.
2 *. +( 2 *. /0$45 ,$ 41$$-. )$
20$! 4#03=(-(/.12 4(2(/0 4(+ *#.
)$.#&.4.0$-5 * 2$0.&.1/.#(-)1*.
./0 4(+. /0( A$,$0 )$ 20$! 3/.<2$
4 2( # - ,$12. .20.* -$ #$+ ,.
-(A$1 0* 0=$5,.0$1 ,.+$&2$& (, A$ & 4*+)3A(,. 4 /.12 4+) -)$
/0 4(+ (- & /.4 !(,. # 1 , /.4$
* 2$0. ./0 4(+. - ) !. -)$&.4 #.+
=-.12 .!A32$* # & 3/.<2$4 ,.
(- # -$ &0$ +$ 3* 5 . 1( ./0 4(+.
(5!$0$1 ,#.!(,.'*0 2(.0.#)$5 /0$/0(A$4 -)$ * # 0 =$+( (51(+)$4 2(
6 )1(1(2.1 ,(5!0 +60(2$,,.0 ,. 4520 ) 2( *$0 A$ !.,. /./312(+(
!./.1*3< +4$#-.4$A 5 A$2*3)$
- /.0-.1$/ #.+&.0.A-..!0$123)$
*$0.20.*4$# ,(1+(,.0$1-.$/ 20$! ,$)$/0$"$)>$*1(!(+-.0 5<(0) 2(1 ).20."('(20.0 12$).?$)('=$+().
*0<(2(,.0 ,.- )/0$)0 5,(1+(2(
+(
)$=$2.+(*.- /0$#.4 +# ,3-(4$A
4(55(4 +(/ &0$0$15&.+)5 20,.7
2$,/0(,$03./.5 0) 1$5.20.*.,
-(* 0-$5 /+$2 ),.4(&0.,.A(9$0
*.5 A-$,.5-)(,0 5/0 4+) 2((-/.
&.)$4 2( 3&.#-.12( 5&.+) /0(#.!(4 A 1(-,32 *.<$4$#-.-(20$! - /0(,$05 /.,(4 +-.*.0(2.0$! )$
!(2() 1$-*0 2$*(-.#+.A$-<$!.+)$
/ & )$ 1/.,-(2( - -$* ) /.5(2(4
-$& /.2$, *. !. #$+. ./0 4+)$-.
!.,. <+( /.2$, 4$- 1$ "0*+) +(
- * 4A3-$# !(- 1,.0(+.# - <
#$+.<$A * 1*0 2* & ./.5.0(2(- - &0 #. .! 5 #.4.+)124( .! 31/$'3
)$&.4$,31/$'37
,$ #$+ ,. /.&.12. - / *.
*$0 =$+(,. 41$ - 0$#(2( 1 ,$ 8 *$0
# )$ !.+)<$ (- '(20$)<$ 8 (- #$+ ,.
- ,$12..20.* /$28=$+(,.(,$2(
- #5.0,3#(1$- ,41$!(0 #((-
12 -2(-- '(20.9*.#$+ ,.- ,$
12.-)('"$+./(<$,.#., A$- +.&$
+(0$%$0 2$)(,/.450.A ,.4$+(* -
1*. <*.#. 1 ) .20.* 1/+.' -(, /0(
+.=-.12(# !(#.=(4$+31/$' *.)$
+ '*.1/+.'10$A$-A$-(*.+(-$#.=(
4(.!A32* 5 #.4.+)124 1 )1$<$-(
*.+(-(5 -(A/.203#(+3#(1 ,(1,.
- )!.+)5 #.4.+)-(2 *0 2*.4+.=(,.
4$+(*.203# (-1 ,(-$* )#.1$=$,.
-(0$17
$-# 01$5#(# 1.# -# - <-)$
<.+$ 5 12 4+)$-$ 2 *. # 5 '2$4 ).
/0$"$) 1.#$+.4 -) (- 4*+)3A$4 -) 12 0<$4- 0 50$#-(12./-)(4$A(-., &'!+ !+
+#+
$
"!!+
"
* "
)" +
+&#! )
!!"+
"!!!
+
%"!
(+ (!+"(+(")
()*."#((&8'%( .)(%#5
'&".'#-,(*#+)(&(8#(/,(
#'.#'#(,*($'+&(+,(#'(+,
$*/!,.')(." 24(%*+/!
,. .'( .8 ( (,*($ (/"*(&
%*-6"''"&)*.+&
/,($*&+,*5""'(,*($"'".8
)*."! ('(+(. +# 8%# &'#
8+ )*6"."#( +$-)# 5(% ) #"!
,$( '$$( )*"+"%" + .8 *-
6"#( 8 %&( '&+,( (,*($
+ ' ,( '." "/$(*"58 "' /8'
)(/'#,-".(*+%"("/+.(#
'-+)! $*"."," *- .+ ) +
'/'//*,"-"+,*5"+.5(%"
)*)( (+,()*",(6-##(',&$#
.++/!,.('#"!(."!(,*($5
.8#( 5$(( ) )(./*(8#( + $*"/"
,"*'#& .+! )(.)*$
,*'*#.
-8",%#.3"+(.+")()(%'"(,*($
&(*.","*/%"8'')$*/%"8
'"!%#-",()*,"*,"++,*5"+
+)*5.,"$$5'(*.''#""%(
(%#-+,*/'(,*5"6%)*)( (+,(
6"#((')$$")*./)*."/
."*"/'#"!"/'#"!(. )( %'
+.,
&'"#("&(*%".+"%,"
.)*"(,*($.*+'"")+&(*
(' +& )(,*-"," "' ' '/'#
,-"-,*","0
)(/*#5''((')$.(
'(+- (,*("1+,*5" 2 %.'"!
-8'# )( (+,( )(-*"& &(
*#( -)(5,.," (,*($(. "(*",&
$,*" '&*8 /!,.#( #
'%( '*#' ,$(# )( )*"!(-
"/5(%+#6.%"$($*,)($/
%( '$,*" (%# -'$"('"*#(
/.8*(+(,*($.*'"/5(% +,*5" )( (+,( ,$(# ')&( /
.)*5'#" $$( # "%( %" # ("%
$$(('($##'(. 3()(
'." %&( /*" (8-,$ (
(.(*'(+,"$*+&("%",(%"$(8+
'*/' +$*" '+ 6%"&( &- )(
& ,"8#.+,"+$",()(8'&(
'*('(/,((,*($)( (+,(.)*5
$#&-+),,6"&('#&)8'
+&&(.","/ (%#5(%*#+##5
.'( '5 (,*($ $" "& +.(# /
'"&'# !("# )*"#,%# 3 ' 8
.""&( ,$*, ' 6%" (.(*","
&-#&(&"*-"&"+" 6%"&(
)()*"!(-"/+%-6''+'&
*+'%#-"('.%#,".+ $*+
#( #%(.+%-6""',(.+$'
,*($.5(%")86"."*- (6".%#'#
.+(6".,(&(*)*&%,"/,((
)*"!(- (&(. )(,*-# +)*(+,"
,. "' )(8",$ # + +,"+'"&( $
'#&-.)(+,%#""',$*,)($%)
,#&( .8* +&( '&*8 .+" (%#
*/*&'#'""',-"(,*("+%6
()*#(0
(,"."# / -8'# # +"*
)( +! *&+,#. (."+'
,-" ( +& */.(#' / (,*(
$24+,+&%,'"$"+(5)(%'"
&(,"."# + *" -8"#( .+ #"& #
'(.()*"(+&(+,%,'"$"!)
*6(%#//-''#(&(,"."#($"
#( +)(-# ,-" '5 5(%+$" +"+,&
/8'#( + (' (,*(" + )( (
+,( -8"#( )*.+& /*" +,*5.
(/'# . '#+,'"5$" /" /8'#(
.*'(,","+,*5)*"8&*.*+,'"$"
)(+,##(.'()(&&'#5"/8
'+,-"*/.(#$*","8' &"5%#
'# (/(*'( ()/-##( $*","/"*#(
)(,/+,*#5"!37+,*5"*/-&
&( # ,( '*.' / ' -)(*
)*(," '& (+'( )(,& *&(
%!$( ($# &"*'( +$(/" ,( -*'(
((#"'+$(+)-*,,$('
8("8#'(/(,*($"+),'#&(0
(,(.(#,(%!$(,6$)*"/$-
5'# 8-+,.(& /%+," ' ,".'"&
# .'( ,* ," )*(+,(* +# +
#"! % ,$( %!$( (+.(("&( 27
+&(#/'"+")-+,"&(","#/'"/
)%#"&(+'$&"'+"/$*"8"&(.
.,-%"++)*(+,"&((($+*+$"
.*8"%'("&('+)(5,%#"."(
,"+, $" '+ # */#/"% *. ,$(
)&(*&(,-"*- "&)-+,","
"/*/"#( .+ 8-+,. "' . ,"+,& ,*
'-,$- '"$$(* */)*.%#," / '#"&"
*#)(8$,"'."!,&"'
5%)(,&+%!$(.&"*-)( (.(
*"&( ' '"$* )(/'# /*" , ' )+,-#&( +% .+," (*&(
+"()-+,","+"*+.+%'"*.
'+($(%"+*+'&'*"$)
)(,&)+#,6$(()*,"+.,-
%"$('*"&(6+,&8+".+$
' )(.&( / $# +&( !.%6'"
'" ,* +&( )()(%'" #
.+.*-',('+*+)(&"*"
,$5'"$(,+&(+&(.*-,(
%"$( . ,& ,*'-,$- /&(*&( /8,$- '& ,( -, ' "," ,-# &(6 '" )(,*-##( '#&'# &
+'"+)*#&#('$"'(../(
*-"-8'##'."'(,*($
+&(*/*6&"'*'(.+$'
-8",".+#($*,&-)*"
.$*"0
!52,-67,+(;(40/48;,95;(40>(89(7C,1(15359/;/7(9/59751(>(:E,40,
1(156589(;/9/3,0,7,C,;(40,86575;>;7894/1/7(>:3,;(40,+,25;(40(
5975C1/.35D-(45;@+,2(;4/*>(59751,:E,40,:E,40(E:89;,4(/49,
2/-,4*(65>/9/;4(8(3565+5)(>(5+7(82,7,*/87,E/+(15567589/3
8;5)5+45D/;/35);2(+5;(40,0,>,4,154?/194(153:4/1(*/0(/4>(89(
75894/1,89/81(5):65150/9;/855E(40,889(7(40,3;25-(89(7/.89(7C,;
67/;>-50/;4:15;(40(,73(890(81:6(0>4,1+(405;7.:4815C65794/*5
7/-/95(4-,7.52*/4359/;(9570,37/890(453;,153>(E,40(9:+/
675-7(368/.525C1,67/67(;,>(C65794/1,*/20/8567535*/0(C6579(159
4(E/4(>+7(;,-(67,D/;20(40(67589,-(E(8(359/;/7(40,59751:86,C45
:812(0,;(40,C6579(/4C52,9,765+657(89(7C,;67/9,3