SVETOVALNICA
KRIZA SREDNJIH LET
Foto: David Lotrič
Ste stari približno 40, 45 ali 50 let? Vas vedno bolj grabijo malodušje, žalost ali
preprosto brezup? Razmišljate, kam so šli mladost, napeta koža, čvrste ritnice in
obraz brez gub? Če ste odgovorili pritrdilno, ste skoraj gotovo v krizi srednjih let.
Smešno, kajne, kako se v življenju
posameznika vse dogaja ciklično. Najprej
imamo pri približno treh do petih letih
majhno ali prvo pubertetico. Ko te trmice
nekako prebrodimo, pademo v veliko
puberteto, kjer nas razmetavajo hormoni
in iščemo svoje mesto pod soncem. Ko se
nam zdi, da smo ga našli, da smo se umirili
glede poklicnega življenja, služenja denarja,
spoznali bodočega partnerja ali partnerico,
ki postane oče oziroma mati naših otrok, in
ko je videti, da imamo končno pravico se
malo umiriti, nas udari kriza srednjih let.
Priznani strokovnjaki in raziskovalci
pravijo, da prizadene tako moške kot
ženske, čeprav so pogostejši simptomi pri
moških, nekateri so se celo že spremenili
v dovtipe v smislu: gospod začne počasi
siveti, pa si mora omisliti hud in drag avto
ter blondinko na sovoznikovem sedežu, pa
četudi ima isti gospod doma družinico –
ženo in odraščajoče otroke, ki bi ga zdaj še
najbolj potrebovali.
Ja, to je le eden od številnih stereotipov, ki
so se 'navili' okoli pojma krize srednjih let.
Vsekakor udari tudi dame, ko si začnejo
kupovati še posebej bogate kremice za
gubice, ko začnejo razmišljati o liftingu,
botoksu in zumbi. Kriza srednjih let je
posledica zavedanja, da je mladost izzvenela
in da se približujemo drugi polovici
življenja, za katero pa ne vemo, kaj prinaša,
razen uvelosti, starosti, bolezni in soočanj
s tem, da nikoli več ne bomo mladi. Vse
to seveda še pridno podpihujejo oglasi, ki
sporočajo, da edino, kar resnično šteje, sta
mladost in napetost.
Štirideseta do petdeseta leta prinašajo prvo
življenjsko 'inventuro', ko se posameznik
vpraša, kaj vse je že doživel v življenju, kaj je
dosegel, kakšen status ima v smislu družine,
obžaluje izgubljene priložnosti, ko mu je žal
za mladostniškimi ideali, ki večinoma niso
bili doseženi ali pa delno oziroma drugače,
kot smo si zamišljali, ko smo bili mladi.
Mladost si zato poskušamo v teh zadnjih
naivnih mislih povrniti s povečano telesno
48 LISA 13/2012
aktivnostjo, da se nam spet koža napne,
diete so seveda stalnica, barvati si začnemo
osivele lase, kar velja za ženske in moške.
No, pri moških to velja le za tiste, ki
medtem še niso izgubili svojih las. Človeka
se začne polaščati občutek manjvrednosti,
nemoči, malodušnosti in krivde, da ni
pograbil priložnosti, ki so se mu ponujale.
Tudi hormoni začnejo igrati svoj ples, ki je
spet popolnoma drugačen, kot je bil kdaj
prej. Ženske v tem obdobju preidemo v
menopavzo, kar
spet povzroči
da je skozi svoje odraslo življenje živel v
zavesti občutka svoje vrednosti, empatije do
soljudi, ljubezni do sebe in do svoje družine,
bližnjih in prijateljev. Ko negujemo svojo
socialno mrežo, s tem krepimo pozitivna
sporočila od nam pomembnih ljudi, obdani
smo z ljubeznijo in razumevanjem svoje
družine, otrok in prijateljev. Svetujem, da se
ne vdamo malodušju, temveč pogledamo
na drugo polovico življenja z optimizmom
in radovednostjo. Bodite prepričani, da se
bo obrestovalo.
Več o zgoraj napisanem si lahko preberete tudi na socialnem omrežju
www.facebook.com/Svetovalnica. Če bi radi kaj vprašali, lahko svoja
vprašanja pošljete na: [email protected]. Avtorica prispevka je socialna
pedagoginja Melita Kuhar Pucko, ki vodi projekt Svetovalnica,
www.svetovalnica.si, predhodno naročanje na tel. št. 031 44 86 90.
neprijetne posledice in vse skupaj se nam
velikokrat zdi odveč.
Da ne omenim odraščajočih otrok, ki
znajo biti zelo kritični in zahtevni do
svojih staršev, ti pa so v svoji krizi srednjih
let tudi sami zmedeni in se ne znajdejo
najbolje – pa imamo sklenjen krog, ki nas
ne spusti iz primeža razdražljivosti, kregov,
nerazumevanja, očitkov in negativnih silnic.
Vseeno pa se moramo zavedati, da je
kriza srednjih let, tako kot vse druge krize,
minljiva in da si lahko človek pomaga s tem,
Strokovnjakinja
za partnerske
odnose in
vzgojo otrok
Melita Kuhar
Pucko