Odsev 31, leto 8 - Občina Mokronog
glasilo Občine Mokronog - Trebelno, marec 2015, leto IX 31 Iz vsebine: Regijska proslava ob dnevu Civilne zaščite Občina Mokronog-Trebelno prvič praznovala 2 4 Iz prve roke 8 Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno 9 Osebno dopolnilno delo po novem 10 Medobčinsko redarstvo pričelo z delovanjem 10 Občani lahko predlagajo kritične točke za nadzor prometa 11 Vas zanima turizem v zidanicah? 12 Osmi marec 12 90 let Frančiške Peterle z Drečjega Vrha 17 Najboljši kruh spekla Marija Lamovšek 20 Ocenjevanje vin v vinski gorici Bitovska gora Osvežili znanje prve pomoči Štatenberške gasilke pometle s konkurenco 21 23 24 Drobtinice iz vrtca Mokronožci 25 Starši prostovoljci 26 »Vsaka ljubezen je pesem« 27 Zimska šola v naravi 28 Uspešno z nami do vašega cilja 29 S srčno igro do zmage 30 Projekt šah v mirnski dolini uspeva 30 Program Svit v zdravstveni regiji Novo mesto v letu 2014 31 2 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno Regijska proslava ob dnevu Civilne zaščite Pozdravljeni! Domišljam si, da je z imenovanjem uredniškega odbora, v katerem je le eno novo ime, nova občinska vlada (ki tudi ni kaj dosti spremenjena) pozitivno ocenila naše dosedanjo delo. Upam, da tako mislijo tudi bralci. V počastitev svetovnega dneva Civilne zaščite, ki ga praznujemo 1. marca, je bila v Črnomlju regijska proslava za Dolenjsko in Belo krajino. Na slovesnosti sta prisotne pozdravila črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič ter poveljnik štaba Civilne zaščite Dolenjske in hkrati vodja Izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Novo mesto Klemen Gorše. Slavnostni govornik je bil član štaba Civilne zaščite RS in vodja sektorja za operativo na Upravi RS za zaščito in reševanje Stanislav Lotrič. Vsi so poudarili pomen Civilne zaščite in njenih požrtvovalnih članov. V lanskem letu so za svoje delo porabili kar 195.000 reševalnih dni. Zelo so se izkazali v akcijah po žledu in neurjih. Pomagali so tudi na Hrvaškem v Srbiji in Bosni in Hercegovini. Kot je dejal Lotrič, se ob takšnih dogodkih šele zavedo, kako velika je moč solidarnosti. Na slovesnosti v Črnomlju so za dolgoletno vestno in požrtvovalno delo na področju zaščite, reševanja in pomoči podelili 4 bronaste znake Civilne zaščite, med katerimi sta bila tudi dva prejemnika iz naše občine, in sicer župan Anton Maver in Elizabeta Žlajpah. Podeljenih je bilo tudi 49 Bronastih znakov Civilne zaščite za posebno enkratno dejanje, med katerimi je bil tudi Jože Krivic iz Trebelnega in PGD Mokronog. Podeljeni pa so bili tudi Srebrne znake, ki so jih prejeli Jože Starešinič, PGD Mokro Polje in Klemen Gorše. Zlate znake pa so si prislužili Anton Banovec, Klub za podvodne aktivnosti Novo mesto ter Gasilske zveze Metlika, Novo mesto in Trebnje za 60 let delovanja. Mojca Pekolj V tretji številki Odseva sem „jamral“: časopis mora nekdo napisati, če ne, ga ni. V profesionalni časopisni hiši se ve kdo, kje, kaj, kako in zakaj. Tam ljudje živijo od tega in se morajo truditi tudi, če se jim ravno takrat ne ljubi. Časopis pač mora k bralcu natančno na določen dan, če že ne kar določeno uro. Drugače gre bralec drugam. Pri Odsevu so težave predvsem z – KDO. Uredniški odbor je v precejšnji meri odvisen od vseh vrst poštnih nabiralnikov in mobi nagovarjanja. In ti gre včasih malo na hec, čeprav s priokusom vložene kumarice, ko ne moreš razumeti, da na primer nekemu društvu, ki mesec in več pripravlja nek dogodek, zmanjka energije za poročilo, članek, vestičko. Situacija se je od takrat bistveno spremenila. Tudi za to hvala vsem, ki dopisujete. Gremo naprej! V tej številki smo uvedli novo rubriko IZ PRVE ROKE. Prepričani smo, da bo zaživela s koristnimi posledicami. Urednik Punčki na naslovnici je ime ANJA, fotografirala pa je Alenka Lamovšek. OBČINA MOKRONOG-TREBELNO Pod Gradom 2 SI-8230 Mokronog Tel: 07/ 34-98-260 Fax: 07/34-98-269 Spletna stran: www.mokronog-trebelno.si [email protected] OBČINSKI SVET: • Alojz KOCJAN • Elizabeta ŽLAJPAH • Janez BREGANT • Gregor ŠKOPORC • Franc GLUŠIČ • • • • • • Ana VENE Marko KOSTREVC Milica KOROŠEC Marjan STARIČ Franc DRAGAN Rafael ERŽEN UPRAVA: §direktorica OU: Mojca PEKOLJ, 07/34 98 262 §sprejemna pisarna: Jožica SAMIDE, 07/34 98 260 §splošna služba: Marija SITAR, 07/34 98 270 §pravna služba: Saša HAHN, 07/34 98 268 §finance in kmetijstvo: Marijana JEREB, 07/34 98 263 §komunala in infrastruktura: Vlado VIDAKOVIČ, 07/34 98 265 §okolje in prostor: Mateja PODGORŠEK, 07/34 98 264 §družbene dejavnosti: Mateja VRABEC, 07/34 98 266 SKUPNA OBČINSKA UPRAVA MIRNSKA DOLINA: • Brigita KALČIČ, 07/34 98 267, [email protected] • Vinko RIBIČ, 07/34 98 271 • David KOSTAJNŠEK, 07/34 98 271 3 leto IX., številka 31, marec 2015 Nagovor na svečani akademiji Spoštovani občani, drage občanke, kolegi župani in županja sosednjih občin, kolega načelnik pobratene Občine Gračišće, spoštovani vsi ostali gostje, gospe in gospodje… Marec je mesec prebujanja in je mesec pozornosti. Zaznamujejo ga prvi pomladni dan in vrsta praznikov, posvečenih obema spoloma. Mi smo dodali praznik Občine Mokronog-Trebelno. Grb in zastava sta simbola, praznik pa krona vsega. Danes ga praznujemo prvič. Če je Mokronog v prvi polovici 20. stoletja veljal za industrijsko središče Mirnske doline in se je lahko pohvalil s 14-timi gostilnami, osmimi trgovinami in sodnijo, se je leta 1958 z izgradnjo hitre ceste Ljubljana–Zagreb in priključitvijo občini Trebnje zgodba o uspehu končala. Občasno slišimo razprave o prevelikem številu občin, da smo občine predrage, da se bo z izgradnjo osnovne infrastrukture poslanstvo občin končalo. Osebno menim, da so predraga ministrstva in njihovo zbirokratizirano delovanje. Trdim da v nekdanji skupni občini ne bi bili deležni niti približno takega razvoja, ker to enostavno ne bi bilo niti mogoče. Ko smo se pred leti odločali za samostojno pot, smo verjeli, da je to tista pot, ki bo prinesla našim občanom boljše razmere za življenje krati pa bomo zmogli nadoknaditi zamujeno. Nismo se zmotili. S posluhom za malega človeka, za celostni razvoj občine in s sodelovanjem s sosednjimi občinami smo v dobrih osmih letih uresničili marsikatero željo. Upravičeno lahko ugotovimo, da se je kakovost življenja izboljšala, napredek je prepoznan. To se med drugim kaže tudi v tem, da vse več mladih ostaja ali pa se vrača domov, vključenost otrok v predšolsko varstvo se je povzpela nad 80%, kar je nad slovenskim povprečjem, število rojstev se povečuje. Zaradi številnih naložb, o katerih smo odločali sami, se občina v primerjavi s preteklostjo hitreje in tudi celovito razvija. Pohvalimo se lahko z obnovljenim trškim jedrom, obnovo in izgradnjo vodovodnih sistemov, novim vrtcem, športno dvorano in športnim parkom ter večnamenskim domom Trebelno. Energetsko smo sanirali osnovno šolo in to občinsko stavbo, prenovili čistilno napravo in kar nekaj kilometrov javnih poti, ves čas pa podpiramo gasilsko, kulturno, turistično, športno in rekreativno dejavnost ter odgovorno socialno delovanje, s posebno pozornostjo do pomoči potrebnih. Dobro nam uspeva tudi vstop v medobčinsko integracijo znotraj mirnske in temeniške doline. Največji – finančno in organizacijsko gledano – projekt je bila izgradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. V vseh občinah konzorcija smo projekt uspešno zaključili leta 2013 in večina gospodinjstev danes že uporablja optični internet in druge storitve, ki jih omrežje omogoča. Gospodarski potencial občine so naši samostojni podjetniki in družbe z omejeno odgovornostjo. Največji zaposlovalci so podjetja: SEP, ki naj bi do konca leta povečal proizvodnjo za skoraj tretjino, Dorema, Deu, Mesna industrija Mokronog, Monter Kocjan in Vini. Posebno zgodbo o uspehu pa piše M TOM. 17 delavcev, kolikor jih je trenutno zaposlenih, je na »pogorišču« propadlega TOM-a uspelo ohraniti proizvodnjo kakovostnih sedežnih garnitur. Še več, z veliko vloženega truda in lastnih finančnih sredstev so postali lastniki proizvodnih prostorov in si tako ustvarili nove možnosti za širitev in razvoj. Zadovoljni smo, da M TOM ostaja v Mokronogu, in ponosni na vse poslovne subjekte in kmete, ki v občini delujejo, začnejo na novo ali pa širijo svojo dejavnost. Imamo 624 delovnih mest in 8,7-odstotno stopnjo brezposelnosti, kar je pod slovenskim povprečjem. V prihodnje pa bomo v gospodarstvo in podjetništvo vlagali še več. Tako v novi poslovno-obrtni coni kot tudi povsod tam, kjer bosta interes in prostorske možnosti. Imamo jasno vizijo in dobro začrtan razvojni program. Želimo pa si zagotoviti tudi pogoje za razvoj turizma v občini in širše v Mirnski dolini. V lokalnih skupnostih imamo veliko potreb in želja. A časi so slabi. V občinski proračun bo iz naslova povprečnine in sredstev za investicije letos priteklo 100.000 EUR manj denarja kot lani, v primerjavi z letom 2011 pa kar 300.000 EUR manj. Toda na perifernih območjih nikoli ni bilo lahko in tega smo vajeni. Zato verjamemo, da bo že prihodnje leto boljše. Občina Mokronog-Trebelno se je prilagodila državni pogači. Predloga proračunov za letošnje in prihodnje leto sta bila prvič že obravnavana in verjamem, da ju bo občinski svet na svoji naslednji seji tudi sprejel. Še naprej se bomo trudili za vzpostavitev novih pogojev za razvoj gospodarstva in podjetništva. V načrtu je tudi energetska sanacija zdravstvene postaje Mokronog in podružnične šole na Trebelnem. Strokovno in finančno pa bomo podpirali tudi projekte s področja kulture, kulturne dediščine, turizma, športa, društvenih dejavnosti in sociale. Skratka: gledati moramo naprej, z dvignjeno glavo in ponosom. Vztrajnost, trdo delo, velika mera samozavesti, medsebojno spoštovanje, zaupanje v delo drugih, sodelovanje in ponos na to, kar imamo, so garant, da lahko skupaj dosežemo še veliko več. Dolžnost vodstva občine z županom na čelu je, da po svojih najboljših močeh ustvarjamo pogoje za delo in kvalitetno življenje občanov ter za uspešen razvoj in napredek občine. To pa vsekakor ne bi bilo možno brez enotnosti in zavzetosti občinskega sveta in njegovih odborov ter učinkovitosti in strokovnosti občinske uprave. Pohvale vredno pa je tudi delo zaposlenih v izobraževalnih ustanovah, predvsem pa številnih prostovoljcev v naših društvih, ki s svojim delom na različnih področjih in na svojstven način prispevajo k razvoju občine in skrbijo za dobrobit občanov. Vsem hvala za vaše sodelovanje in vaš prispevek. Na koncu pa se naj zahvalim in iskreno čestitam vam, ki ste vsak na svoj način pomembno pripomogli k razvoju naše občine. Spoštovani nagrajenci - ponosen sem in hvaležen, da živimo in delamo skupaj. In želim si, da bi še naprej skupaj pisali nove, uspešne zgodbe in z voljo in pogumom širili dober glas o Občini Mokronog-Trebelno. Spoštovani občani in občanke, dragi prijatelji! Želim vam prijetno in ponosno prvo praznovanje praznika Občine Mokronog-Trebelno. Anton Maver, župan 4 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno Praznik Občine Mokronog-Trebelno 14. marca 2006 je začel veljati Zakon o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, s katerim je bila ustanovljena tudi Občina Mokronog-Trebelno. Zato je 14. marec praznik Občine Mokronog-Trebelno. In v petek, 13. marca 2015, je bila prva svečana akademija, na kateri je župan podelil listino, dve priznanji in naziv častni občan. Stane častni škrat Mokronožec z Lošč Nepričakovano, kot je pri škratih Mokronožcih navada, so se med svečano akademijo pojavili na odru, na stol posadili Staneta in ga razglasili za Častnega škrata Mokronožca z Lošč. Kot znamenje škratovske časti je dobil trstiko, za srčno moč pa stekleničko zeliščnega eliksirja. Za glasbeno ogrlico slovesnemu dogodku so poskrbeli gostje iz Medvod, ki so sicer stari znanci mokronoškega odra. Najbolj znani slovenski orgličar Marjan Urbanija je nastopil s sinom Rokom in prijateljem Jožetom Teranom. Sejmarji so prinesli duh po enem najbolj prepoznavnih dogodkov v občini – festivalu (ah), te orglice tudi med obiskovalce prireditve ob prvem praznovanju občinskega praznika. Prireditev je povezovala Petra Krnc, za presenečenje pa so poskrbeli škratje Mokronožci, ki so častnemu občanu in njihovemu očetu Stanetu Pečku podelili še izjemno redek in zaslužen naziv častnega škrata Lošč. Fotografije: Urban Gabrijel 5 leto IX., številka 31, marec 2015 Listino Občine Mokronog-Trebelno za leto 2015 prejme kolektiv podjetja M TOM, tovarna oblazinjenega pohištva d.o.o. V imenu podjetja priznanje prevzema direktor Damjan Burger. 7. februarja leta 2011 je skupina nekdanjih zaposlenih v mokronoškem podjetju Tom, nadaljujejo začrtano pot. Lani so se začela pogajanja z Družbo za upravljanje terjatev bank za odkup prostorov in po večmesečnem trudu in z izjemno vztrajnostjo in gorečnostjo je podjetju uspelo – podpisali so pogodbo in že vplačali tudi prvi obrok kupnine. Zaposleni – danes jih je redno in pogodbeno skupaj 17 – se zavedajo, da ne bo enostavno poplačati kredita, ki je bil potreben za nakup prostorov, a vedo, da bodo – kot pravijo – grizli zase. Župan Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver podeljuje listino Občine Mokronog-Trebelno kolektivu podjetja M-Tom za izjemno požrtvovalno predanost in trud pri nakupu lastnih prostorov, s tem pa ohranitev podjetja in nadaljevanje gospodarske dejavnosti v Mokronogu. Priznanje Občine Mokronog-Trebelno prejme Anton Cvetan. ki so imeli znanje, sposobnost in voljo delati dobre, kakovostne in konkurenčne sedežne garniture, ustanovila podjetje M Tom. Njihova želja je bila predstaviti se z inovativno ponudbo, z ustreznimi vgradnimi materiali in s poudarkom na ekologiji. Deset najboljših šivilj, tapetnikov in močan razvojno-tehnološki oddelek nekdanjega velikega proizvajalca sedežnih garnitur je na podlagi pogodbe s stečajno upraviteljico podjetja Tom najprej rešilo problem vplačanih avansov za sedežne garniture in podkrbelo, da so imeli naročniki kljub stečaju Toma zgodaj spomladi istega leta sedežne garniture doma. M Tom je relativno majhno podjetje, ki se prav zato lahko izjemno hitro prilagaja potrebam na trgu in individualnim željam kupcev. Od začetka delovanja novega podjetja so bili najemniki prostorov prejšnjega Toma, delovne razmere niso bile najboljše, a zaradi tesne povezanosti med zaposlenimi, ki so tudi solastniki podjetja, in jasnega cilja delati tisto, kar znajo in so pri tem dobri, četudi malo drugačni, vztrajajo in Anton Cvetan je lani praznoval svoj 60. rojstni dan. Vse življenje je zapisan Trebelnemu, kjer si je ustvaril družino in bil vrsto let aktiven član tako sveta nekdanje krajevne skupnosti kot tamkajšnjih društev. Čeprav uspešen podjetnik, lastnik Mesarstva Cvetan, je kljub delu vedno našel čas za soobčane in lokalno skupnost. Dva mandata je bil predsednik sveta Krajevne skupnosti Trebelno in bil ves čas izjemno dejaven in razvojno naravnan. Po njegovi zaslugi se je dokončal odkup zemljišča za mrliško vežico, ki mu je sledila tudi njega izgradnja. Bil je pobudnik nakupov plugov za pluženje cest, zavzemal se je za obnovo makadamskih cest in njihovo asfaltiranje, pomagal je pri obnovi cerkva in pokopališča. Ves čas je bil aktiven tudi na društvenem področju. Zagovarjal je razvoj prostovoljnih gasilskih društev Štatenberk, Trebelno in Velika Strmica, aktivno sodeloval pri gradnji lovske koče in bil pobudnik večletnega srečanja krajanov. Kot predsednik takratne krajevne skupnosti je bil zagovornik ustanovitve občine Mokronog-Trebelno, prepričan pa je tudi v pomembnost preboja in izgradnje novega odseka ceste v Radni vasi. Posebej pomemben pa je njegov prispevek pri izgradnji večnamenskega doma na Trebelnem. Bil je pobudnik za nakup zemljišča za njegovo izgradnjo, pri tem pa se je aktivno vključeval v dogovore z lastniki in odkup tudi izpelja. Ves čas je bil tesno vpet v samo gradnjo in tudi zaradi njegovih prizadevanj je bil dom 29. maja 2010 predan namenu in je do danes gostil že vrsto odmevnih prireditev, ki so jih občani dobro sprejeli, gasilci pa so v njem dobili prostor za svojo dejavnost. Anton CVETAN prejme Priznanje Občine Mokronog-Trebelno za dolgoletno delo v krajevni skupnosti in na društvenem področju, predvsem pa za neprecenljiv prispevek pri vodenju postopkov za gradnjo Večnamenskega doma na Trebelnem. Priznanje Občine Mokronog-Trebelno prejme Klavdio Peterca. Klavdio Peterca je v Mokronog prišel leta 2000, ko je 1. avgusta prevzel vodenje župnije Mokronog. Otroštvo je preživel v Brezovici pri Ljubljani, na dan žena pa je praznoval svoj 45. rojstni dan. Svoje poslanstvo je odkril v sledenju duhovniškemu poklicu, v katerega je bil posvečen 29.0 junija leta 1996 v Ljubljani. Svoje delo je začel v župniji Žiri, nadaljeval v Šmartnem pri Litiji, skoraj 15 let pa deluje v župniji Mokronog. Kot duhovnik aktivno skrbi za obnovo cerkva in ostalih sakralnih objektov v župniji. Za kulturno dediščino naših krajev skrbi predano, ob pomoči župljanov in tudi občine. 6 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno Naziv ČASTNI OBČAN Občine Mokronog-Trebelno prejme STANISLAV PEČEK. V tem času je bilo vsaj manjše obnove deležnih deset cerkva v župniji: Žalostne Matere božje na Žalostni Gori, sv. Ane na Brezovici, sv. Križa na Belem Griču, sv. Martina V Slepšku, sv. Miklavža v Martinji vasi, sv. Roka v Hrastovici, Marije vnebovzete na Svetem vrhu, sv. Jošta v Gorenjih Laknicah, sv. Florijana na Šeginkah in sv. Tilna v Mokronogu. Za nemoteno opravljanje duhovniškega poslanstva je pomembna tudi obnova župnišča, kjer je med drugim urejena tudi t. i. Grozdetova dvorana, ki lahko sprejme 70 ljudi in je prostor druženja in izmenjave mnenj ter srečevanj župljanov ob različnih priložnostih. Pomemben prispevek daje tudi sicer tradicionalnim verskim obredom in posebnim priložnostim, kot so krsti, obhajila, birme, poroke, letna srečanja starejših, njegova izbrana misel spremlja vernike tudi ob zadnjem slovesu. Že drugi mandat je tudi dekan dekanije Trebnje. Plod njegovih prizadevanj bo ostal v župniji tudi potem, ko bo prišel čas odhoda na novo delovno mesto, v novo župnijo, med druge ljudi. Klavdio PETERCA prejme Priznanje Občine Mokronog-Trebelno za požrtvovalnost in delo na področju humanitarne dejavnosti, predvsem pri sistematični obnovi in ohranjanju sakralne kulturne dediščine v župniji Mokronog. Stanislav Peček je med ljudmi poznan preprosto kot Stane. Rodil se je 29. oktobra leta 1937 v Rovtah nad Logatcem, njegova družina je Mokronog prišla po vojni leta 1946. Po nižji gimnaziji se je leta 1953 vpisal v Vojaško glasbeno šolo in do leta 1964 služboval v vojaškem orkestru v makedonski Strumici, potem pa se je vrnil v Slovenijo. Glasbi je zapisan vse življenje – poučeval je harmoniko, klavir in glasbeno teorijo, bil je eden prvih, ki se je poglabljal v zborovsko petje. Skoraj dve desetletji, do upokojitve leta 1992, je bil kot strokovni delavec na področju kulture oziroma tajnik Občinske kulturne skupnosti Trebnje nepogrešljiv soustvarjalec kulturnega dogajanja v Mirnsko-Temeniški dolini, po njegovi zaslugi pa so se takrat tudi šole seznanile z vrhunskimi umetniki naše domovine. Ljubiteljska kultura mu je zlezla pod kožo. Je neusahljiv vir idej, s katerimi te kraje riše na slovenski kulturni zemljevid in spodbuja ljudi okoli sebe k uresničevanju zamisli. Stane je dolgoletni »prenašalec« pevskega znanja tako na mlajše, denimo otroke v šolah, kot tudi na starejše, organizirane in združene v številnih odraslih pevskih zborih. Je avtor spevoiger, s katerimi je glas o Mokronogu ponesel izven Slovenije, je idejni oče Slovenskega Kljukca ter natečaja za najboljšo laž in soustvarjalec mokronoških Kresnih noči. Je idejni oče, mentor, tekstopisec in soavtor lutkovne dejavnosti v kraju, ki v zadnjih letih temelji na sodobni mitologiji o Mokronožcih, katere avtor je prav Stane. V Mokronogu je pomemben tudi njegov prispevek pri urejanju glasila – tako prej Mokronajzar kot danes Odsev izhajata pod budnim uredniškim očesom človeka z dolgoletnimi izkušnjami in brez dlake na jeziku. Svojo evropsko širino je izkazal kot idejni vodja in dolgoletni scenarist vsakoletnega Tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični in kot idejni oče festivala »(ah)«, TE ORGLICE, s katerim malo glasbilo postavlja na koncertne odre in predstavlja Mokronog tako v Sloveniji kot v tujini kot edinstvenega prijatelja temu nekdaj ljudskemu glasbilu. Vrednost njegovega dela so prepoznali že večkrat. Tako je leta 1988 prejel Odličje Svobode s srebrnim listom Zveze kul- turnih organizacij Slovenije za dejavno spodbujanje kulturnega življenja, leta 1996 Golievo priznanje Zveze kulturnih organizacij občine Trebnje za življenjsko delo na področju kulture, leta 2000 Plaketo tabora slovenskih pevskih zborov za več kot dvajsetletno vodenje programske komisije in pisanje scenarijev za zaključno prireditev, leto kasneje Častni znak svobode Republike Slovenije za široko aktivnost na najrazličnejših področjih kulture na Dolenjskem in drugod, leta 2002 Srebrno plakete Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za dolgoletno in uspešno delo na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ter leta 2003 Zlato plaketo ZZB NOB Slovenije za ohranjanje spoštljivega spomina na narodno osvobodilni boj in gojitev partizanske pesmi. Od leta 2012 je tudi list Rastoče knjige Temeniške in Mirnske doline. Stanislav Peček prejme naziv častni občan Občine Mokronog-Trebelno za posebne zasluge in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture, kjer se je zapisal kot pomemben (so)ustvarjalec številnih dogodkov na različnih področjih ljubiteljske kulture v slovenskem prostoru in širše. Z avtorskimi literarnimi deli, še posebej dragoceni so »Mokronožci«, je dosegel prepoznavnost Mokronoga in širše Mirnske doline, saj njegovo delo utripa z velikim spoštovanjem do teh krajev. Pomemben je tudi njegov prispevek pri urejanju občinskega glasila, je idejni vodja prireditve Slovenski Kljukec, soustvarjalec magične Kresne noči, idejni oče mednarodnega festivala »(ah), TE ORGLICE«, s svojim znanjem, izkušnjami in ubrano besedo je ključni človek vsakoletnega Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. 7 leto IX., številka 31, marec 2015 Tudi Občina Mokronog-Trebelno del projekta Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji P rojekt Mreža postajališč za avtodome je vseslovenski projekt, v katerem je poleg nosilne občine Mirna že skoraj 50 partnerjev, torej občin, ki si želijo na svojem območju z lastnimi ali zasebnimi sredstvi urediti postajališče za avtodome. Pobuda se je rodila na Mirni, kjer je bila junija lani predstavitev in v začetku decembra podpis pogodb. Občine se projektu pridružujejo tudi letos. Še poebej od- mevna je bila prva predstavitev v tujini. Na januarskem sejmu CMT v Stuttgartu, ki velja za enega največjih evropskih sejmov za turizem in prosti čas, je mreža na razstavnem prostoru v okviru znamke mein Platz pripravila tudi t. im. Slovenski dan. Tistega dne so seem obiskali tudi nekateri predstavniki partnerev v projektu, ki so si naslednji dan ogledali še postajališče Alpencamp am Wank v Garmisch-Partenkirchnu, kjer so iz prve roke dobili informacije o navadah predvsem nemških popotnikov z avtodomi. Po nekaterih ocenah Slovenijo letno prečka približno 90 tisoč avtodomov. Cilj projekta je zaustaviti del teh popotnikov in prepričati tudi druge, da je k nam vredno priti. Partnerji bodo pod enotno tržno znamko tako doma kot v tujini promovirali Slovenijo, predvsem pa lokalno turistično ponudbo skozi oči popotnika z avtodomom. V okviru projekta sledi analiza stanja, med katero bodo popisali mikrolokacije postajališč. To bo izhodišče za pripravo časovne in finančne konstrukcije projekta, s katerim želijo partnerji pod enotno tržno znamke tako doma kot v tujini promovirati Slovenijo, predvsem pa lokalno turistično ponudbo skozi oči popotnika z avtodomom. Da bi se popotniki z avtodomom v Sloveniji počutili dobrodošle in da bi pri nas doživeli kaj drugačnega bo v okviru projekta v prihodnjih treh letih v vsaj 50 slovenskih občinah vsaj eno standardizirano postajališče za avtodome z informacijsko tablo z namigi za izlet. Prva standardizirana postajališča za avtodome bodo vključena v mrežo že do konca letošnjega leta. Projekt je bil sicer 10. marca na Bledu na 9. srečanju občin in županov Slovenije predstavljen kot eden od treh primerov dobre prakse. besedilo in foto: P.K. Dopisujte v Odsev 8 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno je rubrika, kjer bodo občani lahko dobili odgovore na vprašanja, ki zadevajo skupnost ali posameznika v njej. Vprašanja pošiljajte na naslov urednistvo. [email protected] ali na poštni naslov uredništva: ODSEV, Pod gradom 2, 8230 Mokronog s pripisom: IZ PRVE ROKE. Vprašanja morajo biti podpisana in opremljena z naslovom. Na uredništvo naj prispejo vsaj en mesec pred rokom za ostale prispevke, za naslednjo številko torej do 7. maja. Vprašanja bodo objavljena skupaj z odgovorom. V tej številki jih je postavil urednik Stane Peček. 1. Do kdaj še semafor na Smetovšču? 2. Kaj se, če se, dogaja z mokronoškim gradom? ODGOVORA 1. Do kdaj še semafor na Smetovšču ? Občina Mokronog-Trebelno je, poleg osebnega obiska župana na sedežu Direkcije RS za ceste in telefonskih razgovorov z nadzorno službo, ki skrbi za regionalno cesto, poslala tudi dva dopisa na Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcijo RS za ceste v zvezi predmetne problematike, in sicer 16. 10. 2014 in 17. 11. 2014. Na podlagi navedenega smo 3. 12. 2014 prejeli dopis – odgovor Ministrstva za infrastrukturo, Direkcije RS za ceste, ki ga prilagamo. (glej spodaj) Občinska uprava Vlado Vidakovič 2. Kaj se, če se, dogaja z mokronoškim gradom? Ja, kaj se dogaja? Hmm ... Pred našimi očmi ga zob časa vse bolj in vse hitreje »razjeda«. To se dogaja. Vsake toliko časa se na cesto pred stavbo upravno kulturnega središča, pred stanovanjsko stavbo Abinovih ali na parkirni prostor nasproti stare pošte, skotali manjši ali večji kamen ali več kamnov hkrati. Brežine okoli gradu se zaraščajo z grmovjem, trnjem … Ruševine mokronoškega gradu in njeno ožje območje v skupni površini 8.094 m² je v lasti Sama Kalina in Salome Pašič. Občina je, kar se gradu tiče, v stiku s hčerko lastnice, ki je pooblaščena za upravljanje materine lastnine. V letu 2013 so med Občino in pooblaščenko tekli celo pogovori v smeri odprodaje oziroma odkupa ruševin gradu in zemljišča okoli njih. Po prvih srečanjih je bilo razumeti, da bi bila izhodiščna cena nepremičnine cena, ki jo ima v svojih evidencah Geodetska uprava RS. Po nekaj tedenskem premoru je Občina prejela od pooblaščenke pisno obvestilo, da zanje GURS-ova cenitev ni uporabljiva niti za izhodišče pogajanj o ceni in da bodo s prodajo počakali na boljše čase. V letu 2013 sta lastnika na pobudo Občine in preko pooblaščene skrbnice poskrbela za posek dreves, ki so nevarno visela po brežini. Posekana so bila vsa tista in samo tista drevesa, za katero je dal soglasje predstavnik Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo mesto. Dela je izvajal gozdar, ki tudi sicer skrbi za gozdove, ki so v lasti Salome Pašič in Sama Kalina. Novembra 2014 je vodja medobčinskega inšpektorata, inšpektorica Brigita Kalčič, iz anonimne prijave ugotovila, da se z grajske parcele ruši kamenje ostankov gradu in se kotali po brežini navzdol na občinsko cesto in do stanovanjskih objektov. Inšpektorica je hkrati zaznala neposredno nevarnost za cestni promet, za udeležence v njem, kot tudi za stanovalce, ki živijo ob vznožju grajskih parcel. Anonimno prijavo in svoje ugotovitve je v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku odstopila v nadaljnje reševanje Republiki Sloveniji, Ministrstvu za okolje in prostor, inšpektoratu za promet, energetiko in prostor, gradbeni inšpekciji Novo mesto. Januarja letos /19. 1. 2015/ je gradbeni inšpektorat RS za okolje in prostor, OE Novo mesto, izdal po uradni dolžnosti, na podlagi Zakona o graditvi objektov, lastnikoma obravnavane nepremičnine, ODLOČBO, s katero ugotavlja, da razpadajoči zidovi ogrožajo varnost prometa, mimoidočih na javni asfaltni cesti, življenje ljudi in sosednje objekte. Iz vsebine odločbe izhajajo tri bistvene odločitve, in sicer: – se prepoveduje uporaba zemljišča, na katerem stojijo razpadajoči ostanki kamnitega zidu gradu Mokronog; – morata lastnika nepremičnine na svoje stroške v roku 30-ih dni po prejemu odločbe z mrežo zaščititi razpadajoče kamnite zidove ostankov gradu oz. na drug način preprečiti rušenje kamna; – morata lastnika v skladu s predhodno pridobljenim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine v roku enega leta izvesti nujna vzdrževalna dela na ostankih kamnitega zidu. Februarja letos (19. 2. 2015) si je pooblaščenka lastnikov ogledala celotno problematično grajsko območje, skupaj s predstavnikom podjetja, ki bo izvajala mrežno zaščito razpadajočega obzidja. Mrežna zaščita grajskih ruševin naj bi se izvajala v naslednjih tednih. Osebno upam in si želim, da bo zaščita razpadajočega zidu oz. kotalečega in drsečega kamenja res izvedena čimprej. Toliko o mokronoškem gradu zaenkrat. Anton Maver, župan 9 leto IX., številka 31, marec 2015 Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno se je sestal na svoji tretji redni seji, natančneje 11. februarja 2015. Na dnevnem redu redne seje je bilo 10 točk. Prisotnih je bilo 10 članic in članov Občinskega sveta Občine Mokronog-Trebelno, 1 član je bil opravičeno odsoten. 1.Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno je za predsednico Nadzornega odbora imenoval Polono Ajdič, Ornuška vas 2, 8231 Trebelno. 2.Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava Predloga »Odloka o proračunu Občine Mokronog-Trebelno za leto 2015 in 2016«. Občina Mokronog-Trebelno je trenutno v obdobju začasnega financiranja (januar – marec), saj proračun za leto 2015 še ni sprejet. Pripravljeni proračun odraža oceno prihodkov in odhodkov na podlagi realizacije v preteklem letu ob upoštevanju načrtov, projektov za leto 2015 in 2016. Glede na to, da s strani države še ni dokončnega dogovora o višini povprečnine, ki jo občine prejemamo, je predlog proračuna pripravljen na podlagi trenutno znanih informacij. Pripravljeno gradivo so temeljito obravnavali vsi štirje pristojni odbori. Občinski svet je sprejel sledeče SKLEPE: Sprejme se predlog Odloka o proračunu Občine Mokronog-Trebelno za leto 2015. Sprejme se predlog Odloka o proračunu Občine Mokronog-Trebelno za leto 2016. O predlogu proračuna za leto 2015 in 2016 se skladno s sprejetim poslovnikom Občinskega sveta opravi 15 dnevna javna razprava. Občinski svet soglaša, da Občina Mokronog-Trebelno, do izteka pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice za projekt vrtec in koncesijske pogodbe za športno dvorano ne bo uporabila enakih instrumentov za financiranje novih investicij, ki bi bremenile prevzemanje dolgoročnih obveznosti občine. 3.V nadaljevanju seje se je Občinski svet seznanil s Sklepom o začasnem financiranju Občine Mokronog-Trebelno v obdobju januar – marec 2015 in z Navodilom o notranjih kontrolah in odgovornostih pri izplačilih in o prevzemanju obveznosti in evidentiranju predobremenitev proračuna Občine Mokronog-Trebelno. S sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Mokronog-Trebelno v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2015. Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece, če v tem času proračun ni sprejet, se obdobje lahko podaljša na predlog župana s sklepom Občinskega sveta. Sklep o začasnem financiranju Občine Mokronog-Trebelno v obdobju januar-marec 2015 je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 91/2014, z dne 18.12.2014. Na podlagi veljavnega Pravilnika o usmeritvah za usklajeno delovanje notranjega nadzora javnih financ (UL RS, št. 72/02) je župan sprejel dopolnjeno Navodilo o notranjih kontrolah in odgovornostih pri izplačilih in o prevzemanju obveznosti in evidentiranju predobremenitev proračuna Občine Mokronog-Trebelno, v katerem je bilo potrebno, glede na zahtevo Računskega sodišča, dodati točko X. – Ustanovitev stavbne pravice. Glede na to, da se je s 1.1.2015 prešlo na elektronsko računovodstvo (prejemanje računov, izdaja), se je v Navodilu o notranjih kontrolah in odgovornostih pri izplačilih in o prevzemanju obveznosti in evidentiranju predobremenitev proračuna Občine Mokronog-Trebelno popravilo in dopolnilo besedilo tudi s tem. 4.Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno je sprejel Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave Mirnska dolina. Sprememba obloka se nanaša samo na razširitev imena, in sicer v »Skupno občinsko upravo Mirnske in Temeniške doline.« 5.Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno je sprejel Pravilnik o plačilu avtorskih honorarjev in nadomestilu za delo odgovornega urednika, namestnika odgovornega urednika, lektorja in članov Uredniškega odbora glasila »ODSEV«. S sprejetim pravilnikom se določa plačilo avtorjev na njihovih delih, določa avtorske honorarje odgovornega urednika, namestnika odgovornega urednika, lektorja in članov Uredniškega odbora občinskega glasila »ODSEV« ter pravila in cenik objavljanja komercialnega oglaševanja v glasilu »Odsev, skladno z veljavno zakonodajo. Nekoliko se znižujejo honorarji in poenostavljajo se merila za izračun honorarja za tekstovne prispevke, določena v 7. členu pravilnika. 6.Občinski svet je obravnaval točko: »Seznanitev občinskega sveta o težavah z uvedbo digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na železniškem omrežju«. Občinski svet se je seznanil z zgodovino projekta in s težavami na njem ter predvsem s stanjem v zvezi z izbiro mikrolokacije v območju železniške postaje Mokronog. Na tem območju je namreč nosilec projekta MzIP predlagal eno lokacijo, ki je v neposredni bližini naselja, okoliški prebivalci pa drugo, ta je locirana bolj SV in je uravnoteženo oddaljena od stanovanjskih objektov, na občini pa opozarjajo na vidik neusklajenosti predlaganih lokacij z načrtovano gospodarsko cono Puščava. Nosilec projekta tudi zahteva, da Občine plačajo stroške prestavitve mikrolokacije, kar pa občine zavračajo z argumenti, da niso bile pravočasno pozvane v dialog, poleg tega pa da je projekt šele v načrtovalski fazi in s tem tudi ni moč govoriti o dodatnih stroških izvedbe. OS je bil predstavljena nova alternativna varianta, ki so jo z občine predlagali nosilcu projekta, to je severno in pravokotno od mikrolokacije, in jo predlagajo okoliški prebivalci, nahaja pa se med občinsko cesto ter železniško progo. OS je na sami seji prejel dodatno gradivo oz. dopolnitev pripravljenega gradiva, kajti dne 11.2.2015 je občina s strani Ministrstva za infrastrukturo prejela odgovor k novim predlogom alternativnih mikrolokacij bazne postaje v območju železniške postaje Mokronog. Njihova strokovna predloga sta, »da sta bila kot strokovno ustrezna dva predloga, in sicer: predlog mikrolokacije označen kot »scenarij C« ter predlog mikrolokacije, označen kot »mikrolokacija 2«. Oba predloga sta tudi primerljiva s projektirano lokacijo bazne postaje, tako glede pogojev izvedbe kot glede vplivov na okolje, pri čemer slednji, v primeru obeh alternativnih lokacij, tako kot v primeru projektirane lokacije, ostanejo močno pod zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi.« Po razpravi je OS sprejel naslednje SKLEPE: Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno sprejme kot primerno lokacijo za postavitev GSM-R bazne postaje na območju železniške postaje Mokronog, mikrolokacijo »C«, pod oznako »RBP 81.06 Šentrupert«. Občina ne prevzema nobenih stroškov postavitve RBP 81.06 Šentrupert oziroma spremembe mikrolokacije iz »B« na »C«. Občina zahteva od investitorja pravno zagotovilo, da na antenske stolpe ne bo dovolil vgradnje anten drugih operaterjev. 7.Na ravni države je sprejet Nacionalni program za kulturo, po vzoru oziroma smernicah le-tega pa je posamezna lokalna skupnost pripravila svoj lokalni program, tako tudi naša Občina. Priprave na oblikovanje strateškega dokumenta so se začele že spomladi 2014, aktivno sodelovanje vseh strokovnih služb občin Mirna, Mokronog-Trebelno, Šentrupert in Trebnje ter JSKD, OI Trebnje, pa je potekalo od avgusta 2014 do januarja 2015. Dokument predstavlja pregled kulturnega dogajanja ter načrtovanje kulturne politike, smernice, cilje za obdobje 2015-2018. Pripravljeni dokument je bil tudi v javni razpravi, mnenja, pripombe, predloge, dopolnitve ipd. pa je bilo mogoče podati do 26. januarja 2015. Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno je tako sprejel Lokalni program za kulturo Občine Mokronog-Trebelno 2015-2018. 8.DZ RS je aprila 2013 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-20120, ki je temeljni programski dokument Slovenije na področju socialnega varstva za obdobje do leta 2020. V nadaljevanju so bili organizirani regijski posveti, kjer so se opredelile prioritete na socialnem področju za posamezno regijo do leta 2016. V tej regijski koordinacijski skupini je sodelovala tudi Občina Mokronog-Trebelno. SKLEP: Občinski svet se je seznanil s Povzetkom regijskega izvedbenega načrta na področju socialnega varstva 2014-2016 za jugovzhodno statistično regijo. 10 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno Osebno dopolnilno delo po novem Pogoj za opravljanje osebnega dopolnilnega dela je vnaprej pridobljena vrednotnica. Posameznik, ki želi opravljati osebno dopolnilno delo (ODD), ga mora pred pričetkom opravljanja priglasiti na AJPES-u, in sicer prek spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti. Pogoj za opravljanje ODD je vnaprej pridobljena vrednotnica, ki jo je mogoče kupiti na upravni enoti. Dela, ki jih posameznik lahko opravlja kot osebno dopolnilno delo, so navedena v dveh skupinah, in sicer pod točko A in pod točko B v prilogi Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu. V določenih primerih mora vrednotnico pridobiti naročnik, v določenih pa sam izvajalec ODD. Naročnik dela, ki je lahko le fizična oseba, mora sam pridobiti vrednotnico, ki se mora glasiti na ime izvajalca ODD, kadar bo le-ta zanj opravljal dela, ki so navedena pod točko A priloge pravilnika. To so: občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin, občasna pomoč pri kmetijskih delih, občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego, občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti, občasno prevajanje ali lektoriranje, občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih in občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali. Vrednotnico mora naročnik za posameznega izvajalca ODD plačati za vsak koledarski mesec posebej. V primeru, ko posameznik večkrat na mesec npr. čisti stanovanje pri istem naročniku, naročnik kupi eno vrednotnico. Če pa posameznik večkrat na mesec čisti stanovanje pri različnih naročnikih, mora vsak naročnik zanj kupiti vrednotnico. Sam izvajalec ODD pa mora pridobiti vrednotnico takrat, ko bo opravljal dela za večinoma neznane naročnike. Ta dela so navedena pod točko B priloge pravilnika: izdelovanje in prodajanje izdelkov domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost in ki niso namenjeni zaužitju, izdelovanje in prodajanje izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, nabiranje in prodajanje gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni oblik ter mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja le-tega. V teh primerih izvajalec del kupi le eno vrednotnico za koledarski mesec, v katerem opravlja delo. Cena vrednotnica je določena v višini 9 EUR, in sicer je 7 EUR namenjenih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in 2 EUR za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. S plačilom vrednotnice bosta naročnik in izvajalec poskrbela za zakonito naročilo in izvedbo dela, izvajalec pa bo imel s tem tudi večjo socialno varnost. Izvajalec ODD mora za vsako opravljeno delo ali prodajo izdati račun, katerega kopijo mora hraniti deset let. O doseženih prihodkih pa je dolžan polletno poročati finančni upravi, in sicer najkasneje do desetega v mesecu po preteku polletnega obdobja (do 10. julija v tekočem koledarskem letu za prvo polletje tekočega koledarskega leta oziroma do 10. januarja v naslednjem koledarskem letu za drugo polletje preteklega koledarskega leta). Prihodek iz naslova ODD v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu. Izvajalec ODD mora vse svoje dosežene dohodke iz naslova opravljanja ODD napovedati pri finančni upravi za odmero akontacije dohodnine. Napoved mora vložiti najpozneje do 10. v mesecu za dohodke, dosežene v preteklem mesecu. V petnajstih dneh od dneva vložitve napovedi davčni organ izvajalcu ODD izda odločbo o višini akontacije dohodnine. Dohodki iz ODD se izvajalcu vštevajo med dohodke za odmero dohodnine na letni ravni. Osebe, ki so imele na dan 1. 1. 2015 priglašeno ODD po starem sistemu, se morajo ponovno priglasiti za opravljanje ODD po novem sistemu najpozneje do 30. 6. 2015, če želijo še naprej opravljati ODD. Do ponovne priglasitve pa lahko navedene osebe to delo opravljajo pod pogoji in na način, veljaven na dan 31. decembra 2014. Jerneja Dragan Medobčinsko redarstvo pričelo z delovanjem V okviru skupne občinske uprave, ki izvaja za občine Mirnsko-Temeniške doline naloge inšpekcije in redarstva, bo z mesecem februarjem pričelo delovati medobčinsko redarstvo. Naloge medobčinskega redarstva bodo usmerjene zlasti v preprečevanje nepravilnosti na področju cestnega prometa, javnega reda in miru, varstva okolja, občinskih cest ter naravne in kulturne dediščine. In kakšne so pristojnosti občinskega redarja? Občinski redar ima pri svojem delu naslednja pooblastila: opozorilo, ustna odredba, ugotavljanje istovetnosti, varnostni pregled osebe, zaseg predmetov, zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja, uporaba fizične sile, uporaba prisilnih sredstev. Cilj delovanja redarstva bo vsekakor delovati v preventivnem duhu in prispevati v sodelovanju s policijo, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, z upravljavci in vzdrževalci cest k čim večji stopnji javne varnosti za vse občane. Občani lahko podajo svoje pobude ali posredujejo svoje težave redarski službi v času uradnih ur organa ali na tel. št. (07) 34 98 267 ali preko elektronske pošte [email protected]. Medobčinski inšpektorat in redarstvo 11 leto IX., številka 31, marec 2015 Občani lahko predlagajo kritične točke za nadzor prometa Medobčinski inšpektorat in redarstvo je prejelo več klicev občanov o prekoračenih hitrostih, ki se najpogosteje nanašajo na naselja. Prav tako nas občani tudi opozarjajo o nevarnih odsekih, o nepreglednosti zaradi živih mej oz. o drugih posegih na cestah ali ob njih. Če tudi Vi menite, da prihaja na določenem cestnem odseku do težav zaradi prekoračene hitrosti ali zaradi drugih nepravilnosti, ki ovirajo ali ogrožajo promet, nam to lahko povsem anonimno sporočite preko povezave, objavljene na spletni strani občine ali neposredno na telefon (07) 34 98 267 ali preko elektronske pošte [email protected]. Vsak Vaš predlog bomo skrbno pretehtali in v okviru naših pristojnosti tudi odreagirali. Zagotovimo skupaj varnost v cestnem prometu! Medobčinski inšpektorat in redarstvo Pospravljanje pasjih iztrebkov dolžnost lastnikov živali S strani občanov smo bili opozorjeni na malomarno ravnanje lastnikov psov, ki za svojimi ljubljenčki ne pospravljajo pasjih iztrebkov z zelenih in drugih javnih površin. Zakon o zaščiti živali med drugim pravi, da je lastnik dolžan skrbeti zanj, da ne naredi škode drugim – ne ljudem ne živalim ali okolju – in da pravilnik o zaščiti hišne živali določa minimalne pogoje, da žival živi v sožitju s človekom. To pa tudi vključuje dolžnost lastnikov glede pospravljanja iztrebkov. Prisotnost pasjih iztrebkov, kot navaja stroka, ne pomeni samo estetskega problema, temveč lahko pomeni tudi zdravstveno nevarnost, zlasti za majhne otroke, pri katerih se lahko zgodi, da pasji iztrebek primejo in si ga nehote zanesejo na obraz in v usta. Epidemiologi navajajo, da so v pasjih iztrebkih lahko različni povzročitelji nalezljivih bolezni, kot so pasje gliste in pasje trakulje. Povzročitelji oziroma njihova jajčeca, ki so lahko v pasjih iztrebkih, v zunanjem okolju živijo več let in tako predstavljajo tveganje za okužbo. Vse lastnike psov prosimo, da upoštevajo širšo okolico in da vestno pospravljajo iztrebke svojih ljubljenčkov. Urejenost in čistoča javnih in drugih površin so pomembni za kakovost življenja vseh občanov in sta obenem prvi vtis za obiskovalce te občine. Medobčinski inšpektorat in redarstvo Vabilo na elektronski vnos zbirne vloge 2015 V letu 2015 poteka oddaja zbirnih vlog preko elektronskega vnosa, ki se bo izvajal na izpostavi KSS v Trebnjem, Temeniška pot 1, 8210 Trebnje od 2. marca do 6. maja 2015. Na vnos vlagatelje vabimo po abecednem vrstnem redu vasi od A-Ž. PRED PRIHODOM NA VNOSOM PREVERITE: • GERK-e, (prevzem ali oddaja površin) ter uskladite rabo kmetijskih zemljišč z dejansko rabo v naravi. UE Trebnje ali UE NM za območje Žužemberka. • ZAHTEVE ZELENE KOMPONENTE (kmetije nad 10 ha njivskih površin – diverzifikacija kmetijskih rastlin - lahko prva kultura zavzema največ 75%, druga pa 25 % njivske površine, kmetije nad 15 ha njivskih površin morajo izpolnjevati tudi zahteve površin z ekološkim pomenom (površine v prahi, setev rastlin ki vežejo dušik, dosevki, posevki 2 vrst rastlin). PLAČILA ZELENE KOMPONENTE DOBIJO VSE KMETIJE, ZAHTEVE IZ NJE PA IZPOLNJUJEJO SAMO KMETIJE NAD 10 OZ. 15HA NJIVSKIH POVRŠIN. • KMETIJE VKLJUČENE V KOPOP program in EKOLOŠKE kmetije, morajo pred oddajo zbirne vloge imeti v aplikacijo vnešen program aktivnosti (analize tal, gnojilne načrte v primeru gnojenja z mineralnimi gnojili, sestavljen 5 letni kolobar – ukrep Poljedelstvo in zelenjadarstvo). Vključevanje v ukrepe KOPOP bo možno tudi v letu 2016. S SEBOJ PRINESITE: • ZBIRNO VLOGO 2014 • BANČNO KARTICO, GSM ŠTEVILKO in naslov E- POŠTE • Podatke o POSEJANIH KULTURAH NA NJIVAH • V PRIMERU KOPOP PROGRAMA – PAS - UŠESNE ŠT. ŽIVALI PROSIMO VAS, DA SI ZA VABLJENI TERMIN VZAMETE ČAS IN SE DRŽITE ROKOV. BREZ TEHTNEGA RAZLOGA VAS NE BOMO PRESTAVLJALI OZ. VAM BOMO LAHKO ZAGOTOVILI VNOS PO REDNEM ROKU - to je po 7. 5. 2015. VSAK ZAMUDNI DAN PREDSTAVLJA 3% znižanje plačil za plačilne pravice in 1% znižanjem plačil za ostale vloge (KOPOP, EK, OMD) na delovni dan. KGZS-Zavod NM izpostava Trebnje Ana Moder, vodja izpostave 12 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno Vas zanima turizem v zidanicah? Turizem v zidanicah je priložnost tudi za Mirnsko dolino V dvorani Upravno-kulturnega središča Mokronog so se konec januarja zbrali številni lastniki zidanic v Mirnski dolini, ki so želeli slišati, kaj prinaša ponekod že dobro poznan projekt Turizem v zidanicah. Okroglo mizo je spodbudila Občina Mokronog-Trebelno. „Občine znotraj Mirnske doline vse resneje razmišljamo o blagovni znamki Mirnska dolina. O tem bomo v prihodnjih letih govorili vse več. Okrogla miza pa je namenjena razvoju turizma v zidanicah. Začetki so. Ti so pozitivni in med ljudmi dobro sprejeti. Želimo naprej. Želimo, da bi se v ta projekt vključilo čim več naših občanov oziroma lastnikov zidanic znotraj Mirnske doline,“ pravi župan Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver. Na območju občine Mokronog-Trebelno imamo 25 vinogradniških območij, ki pokrivajo 400 hektarjev površin oziroma 5,5 odstotka občine. Z okroglo mizo so želeli spodbuditi razmišljanje o tem, da zidanice lahko ponudijo turistom v sklopu konzorcija Turizem v zidanicah. Na okrogli mizi, na kateri so sodelovali poleg Mateje Podgoršek še Matjaž Pavlin, predsednika obeh občinskih vinogradni- ških društev Toni Bulc in Anton Kotnik ter predsednik turističnega društva Jernej Mauko, dr. Marko Koščak, cvičkova Osmi marec je mednarodni praznik žensk. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. o8. marca 1857 so se delavke v tekstilnih tovarnah v New Yorku uprle nečloveškim delovnim pogojem. Dve leti kasneje so ustanovile prvi delavski sindikat. oLeta 1897 je začel izhajati ženski časopis Slovenka, prvo žensko društvo je bilo ustanovljeno leto kasneje. o17. novembra 1906 je časopis Slovenec pisal: Priznavamo, da je med ženskami mnogo takih, kateri imajo razum in interes za javne zadeve baš tako kakor mnogi moški, poklicani k volitvam. Toda mi sodimo, da je ženska v prvi vrsti ustvarjena za rodbino, to glavno podstavo vsakemu zdravemu državnem in družbenem organizmu. In rodbina, obitelj bi trpela škodo, ako se tja zanese politični razspor. Kako bi izgledalo v rodbinskem krogu, ako bi moški in žena bila na- Mokronožci v Kočevju Natančno pred desetletjem je Brigita Tekavčič iz Kočevja po literarni predlogi Staneta Pečka naredila lutke, Gašperja, Miho in Niboltežarja, za predstavo Predpražnik. Kasneje se jim je pridružil še Čakec, po likovni zamisli Jelke Godec Schmidt, in princesa Maja Žibert in eden od član konzorcija Jože Krivic, so poudarjali, da je turizem v zidanicah avtentičen turistični produkt prihodnosti tako zaradi svoje trajnostne naravnanosti kot tudi zaradi odličnosti ter izjemne okolice, naravne in kulturne dediščine okolja, v katerem je vzpostavljen. Razpravljavci so se zavedali, da je za mnoge prva ovira pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja, kasneje pa administracija. „Okrogla miza ni bila enkratni dogodek. Prisotnim smo ponudili pomoč pri vključevanju v konzorcij Turizem v zidanicah. Najprej bomo evidentirali interes v naši okolici, potem pa bosta zainteresirane posameznike obiskala projektant in nekdo iz konzorcija. Oba strokovnjaka bosta podala neko oceno tako v smislu stroškov kot tudi vsebinskih korakov, kako do sodelovanja v konzorciju,“ zagotavlja višja svetovalka za okolje in prostor na Občini Mokronog-Trebelno Mateja Podgoršek. Zainteresirani za vključitev v konzorcij Turizem v zidanicah lahko svojo željo sporočijo ali na novomeški Kompas, ki je poooblaščeni tržnik konzorcija, ali Podgorškovi ([email protected], 07 3498264) v Mokronog do konca aprila 2015. sprotnega političnega mišljenja ter oba poklicana, izraz dati svojim političnim nazorom na volišču. oIstega leta je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala iz filozofije na graški univerzi. oOsmega marca 1908 se je na ulicah New Yorka zbralo 15 tisoč žensk in zahtevalo krajše delovne ure, boljšo plačo in volilne pravice. oLeta 1910 je bil na mednarodni socialistični konferenci v Kopenhagnu sprejet predlog nemške feministke in socialistke Clare Zetkin za priznanje mednarodnega praznika žensk. Namenili so ga počastitvi boja za ženske pravice, vključujoč volilno pravico. oPrvi mednarodni dan žena so na Slovenskem praznovali leta 1913. Od takrat so ženske v boju za enakopravnost prehodile dolgo pot in večino pravic dobile po letu 1945. oLeta 2015 sta prijazni mokronoški cvetličarni ob tem prazniku prodali nekaj več rdečih nageljnov. s. p. od tedaj so v Mirnski dolini kar prepoznaven škratovski tim v raznoterih situacijah. Na povabilo Brigite so 2. februarja gostovali na njenem večeru Dotik zvoka v Mestni kavarni v Kočevju. Seveda brez Mokrih tačk, Polonce, Polone, Bojane in Andreje, sploh ne bi hoteli pred ljudi. leto IX., številka 31, marec 2015 Kulturni praznik in vrednot, je odnos do narave in skrb zanjo. Želeti je, da bi kultura postala predmet kritičnega razmišljanja in presoj in se znala in zmogla obvarovati pred kritikarstvom in škanNagovor Janeza Mejača na prireditvi v Trebnjem dali, ki včasih presežejo mejo dobrega okusa. Želeti je, da bi začela na vseh svojih poljih bolj žlahtno komunicirati in ne 8. 2. 2015 toliko politizirati, ne toliko taktizirati ampak pometati tudi pred svojimi pragovi in izpod preprog, kjer se je nabralo kar Spoštovani župani občin Trebnje, Mirna, Mokronog-Trebelno preveč kulturnega prahu. Samo tako bo postala naša kultura in Šentrupert, zares vidna, upoštevana, spoštovana in samo tako jo bomo cenjeni gostje, gospe in gospodje, dragi pr'jatli in vsi, ki v srcu »dobro mislijo« … in jih kultura res začutili tudi v naših srcih. – v najširšem pomenu besede – navdihuje, polni in bogati, pa Trdno verjamem, da se bo dobro pisalo kulturi, ko bo zares postala način našega življenja in bo tudi ob manjšem finančtudi vznemirja in nemalokrat bolj ali manj upravičeno jezi. nem kolaču zmogla zadovoljiti mnoge človeške potrebe po Počaščen in kar malo vznemirjen prihajam med vas z željo, da vsem tistem, kar nas lahko nagovori v jeziku lepega, dobrega ples besed, ki sem vam jih namenil, za nekaj trenutkov obarva in plemenitega. V takšnem ozračju tudi ne bo nevarnosti, da naša življenja praznično, saj je življenje brez praznikov prazno. Čez ramo desetletij se oziram v čas, ko sem dirjal po prašnih bi visoka, profesionalna kultura zviška in pogosto kar malce cestah Mokronoga, se veselil in žalostil in sanjal o belem svetu. posmehljivo zrla dol na ljubiteljsko kulturo in bo znala iz poTa čas me je bogato obdaril s spomini na mnoge nepozabne zabe obuditi dejstvo, da je prav ljubiteljska kultura valilnica dogodke, ki bi jim danes rekli kulturni. Kratkohlačnika me profesionalnih umetnikov, in se tega ne sramovati. Če komu, je najbolj očarala predstava Divji lovec v mokronoškem So- potem gre ob kulturnem prazniku ljubiteljski kulturi iskrena kolskem domu, pevci in godbeniki so v meni budili občutek zahvala in priznanje za večanje dostopnosti kulturnih dobrin, za ritem, domača vzgoja in predvsem zgled staršev pa sta me višanje kakovosti življenja v lokalnih skupnostih in spodbukar uspešno prepričala, da »zdrav duh v zdravem telesu« ni janje ter oživljanje žlahtnega druženja in medgeneracijskega le prazna socialistična parola. sožitja. Tudi naša Dolenjska si za svojo bogato razvejano Odšel sem zdoma, iskal »svoj« prostor v večjih mestih, na kulturo zasluži vse čestitke. večjih odrih življenja in umetnosti. A vsako vračanje domov Dolenjska v meni živi v mnogih podobah. V podobi rastoče je bilo nekakšno hvaležno romanje k Dolenjski, ki mi je dala knjige, čaru kresnih noči, likovnih samorastnikov, kozolcev in več, kot sem ji lahko vrnil. Poskušam se kdaj pa kdaj vsaj malo morda najbolj v podobah speče lepotice. Bil je privilegij, lahko oddolžiti tej moji Dolenjski in primakniti kakšen kamenček v bi rekel nekakšna milost, poznati profesorja Marka Marina in mozaik njenega bogatega kulturnega delovanja, ki me vedno besedovati z njim. Njegove sanje, želje, vizija in trdo delo so znova očara in potrjuje v misli, da je vredno biti zavezan kul- obudili spečo lepotico. Bil je pol stoletja dolg boj z ruševinaturi, v kateri je Prešeren nazdravljal »edinosti, sreči, spravi« . mi gradu Mirna, znal za ta boj navdušiti mnoge in zagotovo V teh dneh bomo poslušali in brali modre in manj modre v kraju, ki ga ni na nobenem zemljevidu, v kraju, kamor je misli o kulturi, ki da je »ključna nosilka družbenih in go- januarja letos odpotoval, zdaj počiva v zasluženem miru. spodarskih sprememb«; o kulturi, na kateri vse stoji in vse Ne kalimo njegovega miru, bodimo spoštljivi do speče lepopade; o kulturi, ki nas je naredila in nas ohranja kot narod tice, ki jo je obudil, dovolimo si nalesti se od spoštovanega, … Predvsem v slovenski intelektualni eliti vlada mnenje, da dragega nam Marka Marina žlahtnega humorja, neustavljive Slovenijo definira prav njena kultura. A upal bi si glasneje volje, trdega dela, odrekanj v korist skupnega dobrega, izjemne pritrditi tistim iz manj »elitnih« kulturnih krogov, ki so pre- širine duha in predvsem njegove srčne kulture. pričani, da nobene države, in Slovenija ni nobena izjema, ne Naj nas ne le v prazničnih dneh navdihuje in navdušuje definira samo kultura. Definirajo jo vsi civilizacijski dosežki, Prešernova brezčasna umetnost, njegova svobodomiselnost ki so zdaj na udaru, vključno z izobraževanjem, zdravstvom, s in domoljubje in naj nam nikoli ne bo žal časa za žlahtno socialno pravičnostjo in nenazadnje srčno kulturo, ki v zavesti prešerno praznovanje. Ja, brez praznikov so naša življenja žal ne tako redkih pomeni nekaj staromodnega, patetičnega prazna. Naj tudi naš kulturni praznik okrepi željo in moč za preseganje samozadostnih kulturnih vrtičkov, čeravno in uporabnega le kot nekakšen lepotni dodatek. A je v svojem bistvu prav srčna kultura nekaj, kar odganja zgledno obdelanih, a žal ograjenimi z visokimi ograjami, da neprijaznost, pa za Slovence tako značilno zavist in privo- ne rečem zaplankanimi. ščljivost, in deluje brezplačno kot nekakšen čudežni napoj Slovenska kulturna krajina v primerjavi s katerokoli soseščino proti sovražnosti, izključevanjem vseh vrst, nepoštenosti in še fascinira po obsegu produkcije, raznovrstnostjo obstoječih mnogim nečednostim človeka. Prav srčna kultura nas dela bolj izrazov in poetik, manj pa – predvsem na poljih profesionalne človeške. Opogumlja in krepi nas za beg pred ravnodušnostjo kulture in umetnosti – z ambicioznostjo in s tisto vrhunskoin vseenostjo. Boj za preživetje srčne kulture je morda prav stjo, ki bi nas pogosteje uvrstila na svetovni kulturni zemljevid. zato eden tistih, v katerem je smiselno in vredno sodelovati. Svetle izjeme, ki se jim lahko globoko priklonimo, so se nanj Kultura ni samo duhovna dogodivščina ob prebiranju znane prebile pogosto z zelo skromnimi finančnimi sredstvi, zato in priznane literature, ogleda te ali one predstave, koncerta, pa s toliko več resničnega ustvarjalnega naboja in trdega dela. razstave … Kultura so tudi vse oblike sporočanja, medseboj- Zaželimo si s Prešernom, da »edinost, sreča, sprava k nam naj nega sporazumevanja in medčloveških odnosov, odzivanja nazaj se vrnejo«. na probleme vsega človeštva. Kultura je spoštovanje tradicije Prešerno praznujmo! 13 14 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno »Starejši pridejo obujati spomine in povedo kakšno svojo zgodbo, ki jo z veseljem prenašam naprej« Stari predmeti in z njimi običaji počasi izginjajo. Vendar ne povsem. Najdejo se še ljudje, ki predmete, na katere jih vežejo osebne zgodbe in prigode, ne zavržejo in postavijo v koprive. Človek z velikim občutkom za stara kmečka orodja in pripomočke je nedvomno Stane Florjančič iz Štatenberka, ki svojo muzejsko zbirko dejansko dopolnjuje od leta 2004 in do sedaj šteje preko 3000 predmetov. Poleg redne službe in kmečkega muzeja je Stane vsestranski ljubitelj starin, svoje znanje o starih običajih pa je demonstriral na Kmetijski šoli Grm, sodeluje pa tudi z etnografskim društvom Draga pri Šentrupertu. Seje ajdo, jo zmelje v svojem mlinu, izdeluje inovativne stroje, svoje poznavanje zgodovine pa brez zadržkov deli z drugimi. Tokrat tudi z bralci Odseva. Začniva na začetku. Tam v letu 2004, ko se je vse skupaj z idejo muzeja pričelo. Kje se je vse skupaj sprva razvijalo? V kevdru se je ponavadi veliko dogajalo. In ravno v kevdru sem začel shranjevali stare predmete, ki so bili še ohranjeni pri nas na kmetiji. Šel sem tudi okrog in ko sem videl predmete, sem jih kar vzel. Vendar ne z namenom, da bi šla zbirka tako daleč, kot je to danes. Samo kletni prostor, da bo za sorodnike, sodelavce in prijatelje, ki pridejo na obisk, ter da se predmeti ohranijo za naše zanamce. V zimskem času, ko so kmetje doma, pa sem šel malo pofirbcati okrog in naletel na razne stvari. Starejši so mi dali tudi zgodbo, kako so se ti predmeti uporabljali. So vam tudi drugi na obiskih podajali ideje, katere predmete iskati? V naši vasi je Judežev stric tisti, ki mi je rekel, da bi moral iskati lončen kotel. Sploh nisem vedel, da obstaja, kaj šele, kako izgleda. Dal mi je sliko iz koledarja in po tisti sliki sem ga iskal in tudi dobil. Tako sem te predmete zbral, ampak samo za v kletni prostor. Na enem obisku se je skupaj z trebevskimi vinogradniki oglasil tudi Jože Povšič in mi povedal, da ve za vojaško kuhinjo. Pri sebi sem si dejal: »Ne ne, samo kletni prostor«. Vendarle je muzejska zbirka več kot prerastla kletni prostor. Vojaška kuhinja je danes delujoča za vinogradniško turistično društvo, videli pa smo jo lahko tudi v povorki trebanjskega koša. Kako ste jo obnovili? Kuhinja je bila odkupljena od Romov iz Hudej, ampak v takem stanju, da »bog pomagaj«. Povšič je izrazil željo, da bi se v vojaški kuhinji tudi kuhalo. Kotel je bil ves prevrtan, uničen, vratic ni imel, kolesa so bila zdrobljena. Vendar nisem rekel, ne ja, ne ne. In je ostala pri meni, tako da sem začel iskati kolesa. Našel sem jih v Cerkljah na Gorenjskem na odpadu. Bila so originalna, vendar sem z zvijačo rekel, da jih bo potrebno predelati, da sem zbil ceno. Sicer sem podobno kuhinjo našel tudi na območju Celja, kjer smo dognali, da ima poleg treh kotlov za kuhanje na zadnjem delu, še shrambo za meso in druge kuharske pripomočke na sprednjem delu. Marsikatere predmete je potrebno dodelat, ali iz drugega vzet in prestavit. Meni ni tuje ne železo, ne les, tako da sem kuhinjo kmalu skombiniral skupaj. Ste pri iskanju predmetov za kmečki muzej naleteli tudi na neodobravanja? Ko sem šel okrog do ljudi, striktno iz trebelskega konca, sem naletel na odpor. Na gluha ušesa, češ da sem prekupčevalec. Da bom za majhne denarje, ali zastonj dobil in nato prodal. Ko je bilo že posneto in v javnosti, so videli, da je res, kar sem govoril. Nekateri so se šele po tem odločili, rekoč, da so se morali doma zmenit. Ker so odlašali, sem v tem času ponavadi že dobil željeni predmet drugje. Stvar je bila zapletena. Marsikomu predmet, ki je družinska last, veliko pomeni, spet drugim ne. Nekateri bi jo oddal, drugi ne. Vendar je vaš kmečki muzej zaživel. Še več – zbirko ste razširili še z mlinom. 15 leto IX., številka 31, marec 2015 Res je. Prosil sem Jakletovega strica, ki je bil takoj za to. Od njega sem vzel kopijo ter naredil manjši mlin. Sva tudi skupaj mlela, ker ko nekaj vidiš in probaš, je čisto drugače, kot pa če se en sam uči. Mlini so šli nekoliko v pozabo. Na Radulji jih je bilo samo na trebevskem koncu osem in dve žagi. Kolegica iz Mokronoga me je prosila, da bi ji piro zmlel, vendar ta potrebuje še luščilec. Tako da sem na podlagi starih primerov naredil tudi to. Na novo. Ljudje vedno strmimo k nečemu več. Manjka v vaši bogati zbirki kakšen predmet, ki bi si ga še želeli imeti? Če se navežem na predmete, ki jih imam, bi želel razširiti zbirko o pridelavi žit. Imam vse od najstarejše, ko so na roke mlatili, potem gempelj, bencinski in elektro motor. Problem je prostor, da bi bilo vse postavljeno. Sam postopek mletja imam, manjka mi postopek od njive naprej, o mlačenju. V glavi sem imel, da bi dal sosedu pod kozolec. Samo ne, ne moremo. V zbirko ste vložili veliko truda, pa tudi denarja. So vam ljudje predmete podarili, ali ste vse morali odkupiti? Če bi šel počasneje, bi cenovno bolje prišel čez. Šel sem na večji korak, da bilo več, zato je tudi cena večja. Stari predmeti držijo ceno. Jaz imam čez tri tisoč predmetov. Če bi rekel, da je bil eden predmet samo en evro, je to že tritisoč evrov. So tudi predmeti, za katere sem dal 1000 evrov samo za eno stvar. Če hočeš imeti predmet, ki je iskana roba, moraš kupiti. Predmeti so 70 odstotkov iz Trebelnega. Kar pa se ni ohranilo, je 30 odstotkov iz cele Slovenije. 3–4 odstotkov je podarjenih predmetov, drugo je odkupljeno. Predmete sem moral še očistiti, impregnirati, da kovina ne rjavi, ter les ne napadejo črvi. Prostore je bilo treba preurediti, da je smisel. Muzej je iz leta v leto bolj obiskan. Katerih obiskovalcev ste najbolj veseli? Imel sem pomislek, ko so me obiskali najmlajši, od prvega do tretjega razreda, da jih ne bo zanimalo. Vendar četudi so kaj videli prvič, so vprašali. Starejši pridejo obujati spomine, pri ogledu muzeja pa povedo tudi kakšno svojo zgodbo, ki jih jaz potem prenašam naprej. Prihajajo tudi tujci, predvsem iz Avstrije in Hrvaške. Na uho mi prišlo, da ste velik inovator. Kako je s tem? Naredil sem tudi stroje, ki jih imam spodaj v delavnici. Na primer trak za brušenje miz. Niti ga nisem videl, pa sem ga naredil. Hobl mašino sem predelal v debelinko, ki funkcionira. Zase pravim, da sem len človek, zato sem prešel na izdelavo stojev. Rojen sem bil na kmetiji, kjer smo morali kositi in grabiti za frišno. Nekje v glavi sem imel, da bi moral biti en stroj, ki to delo olajšal. Začel sem nabavljati stvari in v enem letu stroj naredil, ki še danes spredaj kosi, zadaj zgrabljuje. Nisem ga nikjer videl, samo zamisel zasnoval v glavi. Vsi vaši ohranjeni predmeti še delujejo, mar ne? Večina za nežne roke še funkcionira. Stroj za izdelavo naramnic je bil v takem stanju, da ga je bilo najbolje narediti na novo. Ljudje si lažje predstavljajo, če vidijo stvar delovati. Zato sem idejo o muzeju nadrgajeval do te mere, da vse fukncionira. Tudi konjsko kosilnico smo na kmečkih igrah prikazali. Mi včasih kdo reče, da ne smem vsega povedati. Pa vendar, če je to nekdo meni povedal in mi pokazal, tudi jaz rad delim to znanje naprej, da se ohrani. Dragica Ribič Foto: D. R. Vabilo Lutkovna skupina MOKRE TAČKE vabi na ogled avtorske lutkovne predstave za odrasle z naslovom NE REŽI KURI PERUTI, ki bo v petek, 27. 3. 2015, ob 19. uri v Kulturno-upravnem središču v Mokronogu. Igrajo: Andreja Oštir, Bojana Gregorčič, Manja Tišlar, Polona Kralj Zupančič, Polonca Bartolj, Erika Udovč in Tomaž Kotar Predavanja v Krajevni knjižnici Mokronog Dalja Mali nam je, 12. februarja, predavala o kvantni medicini. Ste vedeli, da je človek kot celota eno samo energijsko polje, polno različnih informacij in vibracij? To energijsko polje je odvisno od konstantnih svežih pritokov čistih izvornih energij, ki prihajajo do nas skozi energijsko mrežo, imenovano elektromagnetno polje. Sodoben način življenja ruši ta energijski sistem, kvantna ali energijska medicina pa lahko obnovi porušeno stanje. Si želite spremeniti svoj mali košček zemlje v rodoviten vrt? Potem nas obiščite in prisluhnite pionirki permakulture Jožefi Habjan, v četrtek, 26. marca, ob 19.00 na strokovnem predavanju o permakulturnem vrtu. Mesec marec pa je tudi čas, ko zaključujemo dva zelo pomembna bralna projekta. Za vse naše mlajše bralce, ki sodelujejo v projektu Jurčkov nahrbtnik prirejamo zanimiv zaključek z Gledališčem FRU-FRU. Vse sodelujoče pa čaka tudi presenečenje. Odrasli bralci, ki sodelujejo v bralni znački Bralna potepanja »Ona piše«, nas bo obiskala Saša Pavček. Zaključek bo, 10. aprila, ob 19.00, v Osrednji knjižnici Trebnje. Lepo povabljeni v knjižnico. Simona Pavc, Knjižnica Pavla Golie Trebnje 16 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno Ah te orglice, popiham jim na dušo, milo zazvene. Rudi Stopar 16. mednarodni festival „(ah), TE ORGLICE“ je preprosto navdušil. Najprej 27. februarja v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem s koncertom Dua Romance iz Francije in s cvetovi haikujev trebanjskih osnovnošolcev in Rudija Stoparja, kiparja in pesnika iz Sevnice, ki je za to japonsko pesniško posebnost dobil nagrado na samem izvoru. Zgodba se je nadaljevala naslednji dan v Mokronogu. Že dopoldne je skupina 23 orgličarjev/ustnih harmonikarjev srkala znanje v ateljeju virtuoza Antoina Le Rouxa na temo: Kako igrati blues. Popoldansko ogrlico so nanizali solisti Edvard Žagar (Ankaran), Janez Gašperin (Medvode), Jože Mrgole (Kranj), Dobre Solev (Makedonija/Lj), Silvo Kokol (Maribor), Janez Keržič in Silvo Girandon (Domžale), Anton Jagodič (Bizeljsko), Marjan Dirnbek (Zagreb), Marjan Kamber, Dragan Brzoja in Mile Nimac (vsi iz Zadra), Iztok Bergant (Škofja Loka) Janko Mlakar in Grega Kampjut, (Ljubljana), skupina Tečajniki iz Železnikov in podmladek Sorških orgličarjev iz Sore. Večerni mozaik so ustvarile skupine Sorški orgličarji, Alojz Peterle s harmonikarjem Zoranom Zorkom, svetovnim prvakom v neprekinjenem igranju na harmoniko (35 ur in 32 minut), Edo in Marin Širol, Davor Terzić in Kraljevićki starčići (vsi iz Gračišća), Trio Klančakovi godci (oče in dva sinova iz Metlike), Oto Nemanič in Preloški muzikanti (Vinica), Sejmarji (Mengeš), Poljanski orgličarji, Pelikan (Boštanj), Blueharp&Kečua, Duo Taja in Jernej (ustna harmonika v družbi harfe). Posebej omenimo zaključni šopek, Ravelov Bolero, ki ga je prav za to priložnost priredil skladatelj in umetniški vodja festivala Vladimir Hrovat. Zaigrali so ga Sorarmonica (Pirniče), Poljanski orgličarji, osnovnošolci iz Pirnič in skupina, ki se je igranja na ustno harmoniko učila na seminarju v podružnici šoli na Tre- 17 leto IX., številka 31, marec 2015 belnem med zimskimi počitnicami: osnovnošolke Iva Žalec, Neža Starič, Kristina Sinur, Angela Žužek, Laura Pungerčar in odrasli Ana Klemenčič, Egidij Cimerman ter Anton Derganc. Poslušalci so na obeh revijah lahko uživali v pestri paleti glasbenih vsebin, od preproste ljudske viže, narodno zabavne uspešnice in popevke, do bluesa in klasike. Obe reviji je spremljala strokovna komisija Vladimir Hrovat, Tatjana Mihelčič Gregorčič in Miro Božič. Splošna ugotovitev je, da se je kakovost igranja, tudi zaradi festivalskih prireditev, izredno dvignila, s tem tudi kakovost samega festivala. Razveseljiv in opazen je pritok mladih iz delavnic Vladimirja Hrovata in Marjana Urbanije. In kot vedno, za zaključek jagoda na torti. Tokrat koncert pariškega Dua Romance, ki ga sestavljata izjemni francoski orgličar Antoine le Roux in japonska pianistka in orgličarka Nami Miyata. Opisati njun nastop? Morda takole: V polno Skupaj 60 let Decembra 2014 sta praznovala 60 let poroke Slavka in Ivan Vovk iz Hrastovice. Ob tem dogodku sta zbrala okrog sebe vse tri generacije svojih potomcev. Vsem še vnaprej želimo dobrega zdravja in še veliko skupnih druženj. Ivan je malo pred tem jubilejem praznoval tudi 84. rojstni dan, Slavka (saj ne bo zamerila, če izdamo!) pa enainosemdeseti. V zakonu sta se jima rodili dve hčeri, Bojana, poročena Majcen in Branka, poročena Kržič. Največje veselje jima naredijo obiski vnukinj, ko s seboj pripeljeta že tri pravnuke. Ivan Vovk je bil vrsto let predsednik Krajevne skupnosti Mokronog. V eni naslednjih številk Odseva bomo z njim obudili spomine na te čase. dvorano se je kot gejša spustila japonska melodija, na prstih zaplesala na kodrih francoskega šansona, skočila v poskočni ritem madžarskega čardaša in kot čmrlj odletela v srčiko cveta. Svet je vendar lep! Ja, Mokronog je bil zadnjo soboto v februarju res prestolnica orgličarjev/ustnih harmonikarjev. Z veseljem sta to z odra povedala tudi domači župan Anton Maver in župan Gračišća Ivan Mijandrušić, medtem ko je župan občine Mirna, Dušan Skerbiš, temu pritrjeval v dvorani. Festival so omogočili Občina Mokronog-Trebelno, SEP d. o. o. Mokronog, Kmetijska zadruga Trebnje in Klub Odbojka na mivki Mokronog, kot organizatorji pa se podpisujejo KUD Emil Adamič Mokronog, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Trebnje, Zveza kulturnih društev in Glasbena šola Trebnje. 90 let Frančiške Peterle z Drečjega Vrha 9. marca je na svojem domu praznovala častitljivih 90 let gospa Frančiška Peterle. Z obiskom smo jo počastili župan Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver s sodelavko Matejo Vrabec, predstavnici KO RK Čužnja vas Marija Gregorčič in Alojzija Sinur in ji zaželeli še veliko zdravja, predvsem pa dobrih medsosedskih odnosov in toplega ognjišča. 18 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno Božična harmonija na Trebelnem Pevke DPŽ Tavžentroža Trebelno so, zdaj že lanski božič, tamkajšno župnijsko cerkev preplavile z božičnimi pesmimi. Kot je sedaj že v njihovi navadi, so skupaj z gosti in učenci Podružnične šole Trebelno organizirale božični koncert, ki je bil že šesti zapovrstjo. Trebevske Tavžentrože, ki delujejo znotraj istoimenskega društva podeželskih žena, sestavlja 15 pevk, ki jih je zborovodkinja Gabrijela Cedilnik pod svoje vodstvo prevzela dva meseca pred prvim božičnim koncertom. Cedilnikova je tudi umetniški vodja koncerta, s svojo požrtvovalnostjo pa poskrbi, da po končanem koncertu nihče ne ostane ravnodušen. Tokratni koncert so s svojimi solističnimi nastopi obogatili Ivica Kocjan Anderlič, ki je obenem na nastop pripravljala in vodila tudi pevce s podružnične šole Trebelno, Matej Dragan, Rok Kocjan in Jernej Žagar, ki sicer študira petje v nemškem Mannheimu. Zbrane, ki so napolnili trebevsko župnijsko cerkev, je nagovoril tudi domači župan Anton Maver, ki je vsem zaželel veliko medsebojnega razumevanja ter veliko zdravja. Združenje borcev NOB Trebnje in OO borcev za vrednote NOB bo v sodelovanju z občino Mokronog-Trebelno ter OŠ Mokronog v petek, 8. 5. 2015, ob 10.00 uri v avli Upravno kulturnega središča Mokronog odprla razstavo v počastitev 70. obletnice zmage nad nacizmom in fašizmom ter se tako pridružila množičnemu praznovanju te obletnice po celi državi. Razstava bo trajala do 15. 5. 2015, ko bo predvajan še slovenski celovečerni film »V DOLINI MIRU«, katerega avtor glasbe je Novomeščan Marjan Kozina. Z razstavo, ki bo premična, bomo v mesecu maju in juniju na-Trebelno Anton Maver. daljevali tudi v drugih občinah Mirnske in Temeniške doline. Na zboru smo ocenili, da smo v preteklem letu uspešno izvedli načrtovani program in sprejeli načrt za tekoče leto. Letos Slovenija praznuje 70. obletnico osvoboditve izpod nacifašističnega vojaškega škornja, enega najsvetlejših dogodkov naše zgodovine. Člani OO borcev za vrednote NOB Mokronog-Trebelno smo Udeleževali se bomo spominskih dogodkov in jih tudi sami prvega marca imeli zbor članov, ki so se ga udeležili tudi še organizirali. Med drugim načrtujemo v maju razstavo na temo živeči partizani iz domače Gubčeve in XII. Slovenske narodno osvoboditev, junija pa bomo organizirali že tradicionalni oriosvobodilne udarne brigade, med temi generala Lado Kocjan entacijski pohod Po poteh Gubčeve brigade. Nadaljevali bomo in Mirko Mirtič, letošnja prejemnika visokega ruskega odli- tudi z urejanjem grobišč in drugih spominskih obeležij. Seveda kovanja za zasluge v II. svetovni vojni. Oba sta pohvalila delo bo naša posebna skrb, kot do sedaj, namenjena pomlajevanju organizacije in kritično ocenila razmere v družbi. Temu se je organizacije. Mišo Hrovat v svojem nagovoru pridružil tudi župan Občine Mokronog- Borci sprejeli letni program Prispevke pošljite po elektronski pošti na naslov: [email protected] do sobote, 6. junija 2015 leto IX., številka 31, marec 2015 Jesensko ličkanje na Logu Mesec gruden naravi in ljudem zapoveduje počitek. Zemlja je ubogljiva. Zmrznjena v grudah leži po njivah in se pripravlja na novo daritev. Ljudje ubogamo manj. Gruden nas ne prepriča več, divjamo z nezmanjšano paro, čeprav so dnevi še vedno kratki in mrzli in čeprav še vedno drži pregovor: “Gruden – malo vljuden!” Vseeno je to čas veselja in čas, ko se staro leto poslavlja. Tudi na Logu se je vse postorilo, skoraj vse umirilo. Po jesenski dobri letini smo vaščani v mesecu vinotoku zopet ličkali. Letos smo se dogovorili z Antonom (po domače Jarkočkom) iz Ostrožnika. Na dveh njivah smo vaščani in drugi polomili koruzo, jo speljali z lesenimi vozovi in konjsko ter oslovsko vprego pod kozolec na Zoretovi domačiji. Tam je ličkalo okoli 200 ljudi. Da nam je delo hitreje šlo od rok, sta pripomogla tudi župana obeh občin, g. Rupert Gole in g. Anton Maver, mirnski pa se žal ni uspel pridružiti, prispeval pa je drugače. Brez pridnih kmečkih žena tudi tokrat ni šlo. Ličkarje so dobesedno razvajale z domačimi dobrotami, ena pa je s seboj pripeljala dobršen del šentrupertske godbe. Tudi fotoaparata vajena roka naše vsakoletne ličkarice Alenke ni manjkala. Dogodek je z živahnimi vižami barval še ženski pevski zbor Zimzelen z Mirne, z zborovodjem Stanetom Pečkom, in duo iz mengeškega ansambla Sejmarji. V sodelovanju z Deželo kozolcev iz Šentruperta smo kasneje zličkano koruzo obesili tudi v okna (štante) kozolca v Šentrupertu. Vsekakor bi se rad zahvalil tudi turističnemu društvu, ki je s svojo odlično ekipo kuharjev in kuharice spražila prvovrsten krompir. Ej, kako je teknil ob pečenem odojku in bograču naših lovcev! Lepo, res lepo je videti ljudi vesele in zadovoljne, res lepo je biti del družbe, ki živi in se veseli svojih bližnjih, prijateljev, sosedov in soljudi. Upam, da smo Antonu, ki sam kmetuje na kmetiji, pomagali in prihranili kako uro dela in kapljico znoja. Hvala vsem tudi v njegovem imenu. Franc Glušič, foto Alenka Lamovšek 19 20 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno Najboljši kruh spekla Marija Lamovšek Društvo podeželskih žena TAVŽENTROŽA je lansko leto praznovalo 40 let delovanja. Ob tem jubileju je bila izdana knjiga z naslovom »Ženska mora znati vse«. Združuje 360 članic iz občin Trebnje, Mirna in Mokronog-Trebelno. Uspešna rez potomke stare trte Sobota, zadnji dan meseca februarja letos je bila kot nalašč primerna za dela v vinogradu. V vrhu nad Ostrožnikom, na posestvu pri Emi in Toniju od leta 2011 raste potomka najstarejše vinske trte na svetu, poleg nje pa še njene tri hčere. Skrbnik trte je, kot vsa leta do sedaj povabil na to zahtevno vinogradniško opravilo nekaj prijateljev in članov društva, ki so prišli opraviti rez. Povabilu sta se odzvala tudi župan občine, g.Tone Maver in 16. cvičkova princesa Maja Žibert, vnukinja najstarejšega in častnega člana društva vinogradnikov Mokronog, g. Franca Žiberta. Ob tem prijetnem, toda zahtevnem opravilu je stekla beseda tudi v čas, ko so bile vse štiri trte posajene. G. Franc Žibert se je spomnil, kako sta s takratno vinsko kraljico Slovenije Martino Baškovič strokovno posadila eno od hčera stare trte. Minulo jesen je štiriletna trta rodila prvič. Pridelek je bil kar obilen, štirinajst lepo dozorelih grozdov iz katerih je priteklo deset litrov mošta. Minuli mesec smo po končanem kletarjenju natočili 30 stekleničk vina žametne črnine. Letos bodo rodile vse štiri trte od katerih pričakujemo še več žlahtne kapljice. Seveda ob dosti toplejšem poletju kot je bilo v preteklem letu. Po končani rezi, je gospodinja vse zbrane povabila na malico. Skrbnik trte Toni Bulc Marija Lamovšek ob podelitvi priznanja. Članice organizirajo predavanja na temo okolju prijazno kmetovanje, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, organizirajo tečaje o predelavi mleka, peke kruha na tradicionalni način, predelave mesa, vzgoje rastlin, računalništva … Skratka, zajemajo teme, ki jih vsaka ženska potrebuje pri opravljanju svojega poslanstva. Prav tako organizirajo društveno ocenjevanje in razstavo kruha. Tako je letos izvedlo 20. 2. 2015 že četrto ocenjevanje kruha. Članice so v ocenitev prinesle vzorce kruha iz različnih vrst žit. Po društvenem pravilniku za ocenjevanje je kruh opredeljen v 6 kategorij, in sicer: pšenični kruh, rženi kruh, kruh iz drugih krušnih žit, mešani kruh, kruh posebnih vrst in praznični kruh. Od 47 različnih vzorcev, ki jih je ocenjevala 3-članska komisija, je bil pšenični kruh Marije Lamovšek iz občine Mokronog-Trebelno ocenjen z največ točkami, za kar je prejela zlato priznanje. Navdušena je bila tudi strokovna komisija pod vodstvom Elizabete Vrščaj, ker je bilo veliko kruha pečenega v krušni peči. Ocenjevala je različne lastnosti kruhov – tako zunanji videz in samo obliko kruha kot tudi vonj in okus skorje in sredice. Ocenjeni kruh so članice postavile na ogled na razstavi 21. 2. 2015 v prostorih Galaksije v Trebnjem. Namen tovrstnega ocenjevanja je, da se članice preizkusijo v peki kruha. Tako sodelujejo tudi na državnem tekmovanju v peki kruha in pletenic. Ob vsem tem pa je ne nazadnje pomembno tudi druženje. 031/611 538 041/514 233 POGREBNA SLUŽBA NOVAK, Sašo Novak s.p., Stara cesta 12, Straža Besedilo: Anica Maraž Foto: Anja Kužnik Bivše podjetje upokojenke SONJE NOVAK 21 leto IX., številka 31, marec 2015 Ocenjevanje vin v vinski gorici Bitovska gora V začetku februarja letošnjega leta so se vinogradniki vinske gorice Bitovska gora zbrali na dvanajstem zaporednem srečanju vinogradnikov te vinske gorice. Kot vsako dosedanje leto, so tudi tokrat razglasili najboljša pridelana vina letnika 2014. Zbranih je bilo manj vzorcev vin kot po navadi, in sicer 24 vzorcev različnih vin. Največ je bilo prejetih vzorcev cvička, dolenjskega belega vina, žametne črnine ter frankinje. Manj pa je bilo sortnih vin. Kot vedno pa je bil posebne pozornosti deležen cviček, saj dobi vinogradnik najboljšega letnika naziv »kralj cvička«. Ocenjevalci vin so si bili enotni, da so vsa vina v vinski gorici Bitovska gora zelo dobra, če že ne odlična. K temu je pritrdilo tudi dejstvo, da sta najvišjo oceno med cvički dobila kar dva vzorca. Bitovska gora bo tako letošnje leto imela kralja in kraljico cvička. To pa sta vinogradnika Roman Pucelj in Brigita Verščaj. Druženje se je po razglasitvi rezultatov kot običajno nadaljevalo ob pogostitvi, za katero je bil zadolžen izbrani vinogradnik. Za veselo vzdušje pa je med drugim poskrbela tudi harmonika, ki na takem srečanju nikakor ne sme manjkati. Vsi zbrani so si bili enotni, da se tovrstna druženja nadaljujejo tudi v prihodnje, da se vsaj enkrat na leto skupno poveselijo, si izmenjajo izkušnje ter ohranjajo prijateljske vezi. Jerneja Dragan 26. kresna noč V Turističnem društvu Mokronog smo že začeli z organizacijskimi pripravami na letošnjo Kresno noč. Želimo si, da bi bila to ponovno prireditev vseh občanov Občine Mokronog-Trebelno, zato vas vabimo, da se nam zainteresirani pridružite na sestanku, kjer bomo sooblikovali program in dejavnosti mokronoške Kresne noči. Sestanek bo v četrtek, 2. 4. 2015, ob 18. uri v avli Upravno-kulturnega središča Mokronog. Vljudno vabljeni! Turistično društvo Mokronog Zbor članov Turističnega društva Mokronog Po slabem letu od izvolitve novega vodstva je Turistično društvo Mokronog 7. 2. 2015 imelo redni letni zbor članov. Našemu povabilu se je odzval tudi predsednik Turistične zveze Dolenjske in Bele krajine, g. Jože Barbo, kot gostje so prisostvovali tudi predsedniki nekaterih drugih društev Občine Mokronog-Trebelno. Ponovno se nam je pridružilo nekaj novih mladih članov. Na zboru članov so bila podana in sprejeta vsa poročila za leto 2014 in predstavljen in potrjen program dela za letošnje leto. Zbor članov je ugotovil, da je naše društvo uspešno izvedlo vse prireditve in projekte v letu 2014. Naj izpostavimo naše letošnje največje prireditve: Otroško pustovanje, Kresna noč, Svetovni festival praženega krompirja in Vorančeva pot. Druženje smo nadaljevali v prijetnem klepetu, kjer smo nizali različne ideje in predloge. Na tem mestu vabimo vse, ki bi v prihodnje želeli soustvarjati dogodke in projekte našega društva, da se nam pridružijo. Kontakt: [email protected] ali 031 868 230. Turistično društvo Mokronog Srečanje Tavžentrož V marcu, na pragu pomladi, imamo ženske kar dva praznika. Prvega smo Tavžentrože praznovale v Mirni vasi pri LAMOVŠKU. Najprej smo imele predavanje na temo DEMENCA. Dr. Marija Petek Šter nam je razložila vse o tej bolezni, ki se vse bolj pojavlja pri starejših. Poučila nas je kako ravnati z takšnim bolnikom in nam nanizala še veliko koristnih nasvetov v zvezi z to težavo. Enourno predavanje nam je kar prehitro minilo, saj ima ta zdravnica odličen dar za predavanje. Čutile smo, da za svoj poklic in za bolnike daje del svojega srca. Ker ni hotela za to predavanje vzeti niti centa plačila, se ji še enkrat iskreno zahvaljujemo. V nadaljevanju večera nas je ga. Marija Marinček spomnila o pomenu žensk in mater v današnji družbi. Smo pomemben del nje, a se tega premalo zavedamo. Po dobri večerji, smo se ob zvokih harmonike veselo zavrtele in skupaj zapele. Vodstvo društva je poskrbelo, da smo domov poleg lepih vtisov odnesle tudi vsaka svojo rožico kot majhno pozornost za naš praznik. V imenu DPŽ Tavžentrož, Mimi Kos 22 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno Občni zbor Govedorejskega društva Trebnje Člani Govedorejskega društva Trebnje smo se zbrali v soboto 31.1.2015 v Galaksiji na rednem občnem zboru društva. Obravnavali smo realizacijo plana za leto 2014 in sprejeli program dela za leto 2015.Na občnem zboru smo podelili tudi priznanje rejcema za rejske uspehe v svojih rejah. Priznanje sta prejela rejca: • KUŽNIK Alojzij za najvišjo povprečno mlečnost 9.695 kg mleka pri ČB pasmi in 7.708 kg mleka pri rjavi pasmi na območju UE Trebnje v letu 2014 • JAKI Stanko za kravo ABINO za prirejenih 85.429 kg mleka v življenjski dobi Na občnem zboru je ga. Ana Moder iz KGZNM izpostave Trebnje predstavila novosti pri neposrednih plačilih za leto 2015, predstavitev proizvodnega programa podjetja Agrossat pa je podal g. Andrej Vencelj. Besedo so dobili tudi naši povabljeni gosti in sicer: g. Cveto Zupančič, predsednik KGZS g. Jože Simončič, direktor KGZ Novo mesto, Andrej Kastelic, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje KGZ NM, g. Ludvik Jerman, direktor KZ Trebnje ga. Ana Moder, vodja izpostave KGZ NM Trebnje. UO GD Trebnje Seja Poveljstva Gasilske zveze Slovenije v Mokronogu V torek, 24.2.2015, je v prostorih PGD Mokronog potekala seja Poveljstva Gasilske zveze Slovenije, ki ga sestavljajo poveljniki sedemnajstih slovenskih gasilskih regij in poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek. Sodelujoči so se najprej seznanili s poročilom o delu zveze v letu 2014, ključne točke nadaljevanja seje pa so bile tipizacija nekatere gasilske opreme, sprejem pravil za tekmovanje gasilskih dvojic in potrjevanje napredovanj v najvišje gasilske čine. Poveljnik GZS Franci Petek je v izjavi za medije pohvalil vse gasilce za njihovo delo in pripravljenost pomagati drugim, pri tem pa se mu zdi zelo pomembno, da so gasilci dobro sprejeti tako v lokalni skupnosti kot tudi s strani svojih delodajalcev. Večina gasilcev je namreč prostovoljcev, ki na intervencijah v svojem Gasilci z Belega Griča Zadnjo sobotno popoldne v februarju smo gasilci PGD Sveti Križ organizirali 66. občni zbor na katerem smo izvedli pregled aktivnosti v letu 2014 in potrdili program dela v letu 2015. Obiskali so nas kolegi gasilci iz sosednjih društev PGD Volčje Njive in Sveti Rok ter društev OGP M-T; PGD Mokronog, Trebelno, Velika Strmica in Štatenberk in že šesto leto zapored tudi predstavniki pobratenega društva DVD Gračišće iz Istre. V aprilu bomo v sodelovanju z ZD Trebnje organizirali tečaj »PRVI POMAGALEC«, kjer se pridobi znanje o temeljnih postopkih oživljanja z uporabo AED. Tečaj traja 2 uri in je povsem brezplačen. Vabimo vas, da se prijavite na pgdsvetikriz@gmail. com ali pisno na naslov društva. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Aleš Zupančič, predsednik Poveljstvo GZS in povabljeni gostje službenem času v mnogo primerih ne morejo posredovati, saj ne smejo zapuščati delovnih mest. Ta problem bi bilo potrebno po besedah Francija Petka urediti tako, da bi lahko tudi prostovoljni gasilci vsak trenutek priskočili na pomoč ljudem v stiski. 23 leto IX., številka 31, marec 2015 Aktivnosti PGD Mokronog Januar 4.1. – Redna mesečna društvena vaja 7.2. – Prevzem nove opreme z naslova požarne takse (tlačne cevi, ribiški škornji, zaščitne rokavice, podkape in ročne svetilke) 24.1. – Mladinski občni zbor PGD Mokronog 24.1. – Občni zbor PGD Mokronog Februar 1.2. – Redna mesečna društvena vaja 13.2. – Začetek aktivnih priprav pionirjev in mladincev na kviz gasilske mladine 21.2. – Čistilna akcija gasilskega doma, vozil, opreme in okolice 21.2. – Udeležba na pogrebu, kjer smo se poslovili od dolgoletnega člana Mira Gorenca 24.2. – Seja poveljstva Gasilske zveze Slovenije v prostorih PGD Mokronog 26.2. – Seja upravnega in nadzornega odbora PGD Mokronog 28.2. – Tekmovanje v kvizu gasilske mladine GZ Trebnje (pionirji – 1.mesto, mladinci I – 3. mesto, mladinci II – 2. mesto) 28.2. – Prvo tekmovanje v spajanju sesalnega voda za pokal dolenjske regije v Mokronogu (člani – 9. mesto) Marec 1.3. - Obiskali smo člana Obštetar Alojza v socialno varstvenem zavodu Ponikve, Videm-Dobrepolje. 1.3. – Redna mesečna društvena vaja 7.3. – Občni zbor mladine Gasilske zveze Trebnje v prostorih PGD Mokronog 7.3. – Drugo tekmovanje v spajanju sesalnega voda za pokal dolenjske regije v Orehovici Osvežili znanje prve pomoči Znanja o prvi pomoči ni nikoli dovolj, zato so v okviru društvenih operativnih vaj v PGD Štatenberk pripravili srečanje na to temo. Osvežili so znanje, ki ga je sleherni voznik pridobil v času opravljanja vozniškega izpita in pride vsakomur prav tako doma, v službi, v prometu kot tudi na intervencijah. Bolničarki omenjenega društva, Branka Zore Cvetan in Ana Ajdič, sta zbrane seznanili z opremo, ki jo imajo v gasilskih vozilih, Utrinek z društvene vaje, kjer smo osvežili znanje šoferjev vozil. Alojz Obštetar, ki je dolgoletni član PGD Mokronog, je bil našega obiska resnično vesel. pravilnim nudenjem prve pomoči, oskrbo ran oz. krvavitev ter prikazali Heimlichov in Routkov prijem. Prikazali sta tudi temeljne postopke oživljanja ter uporabo defibrilatorja, ki ga najdemo na Trebelnem v večnamenskem domu. Obnovitev znanja je za gasilce bistvenega pomena, česar se zavedajo tudi štatenberški gasilci. Ti vsako prvo nedeljo v mesecu organizirajo društveno vajo, z upanjem, da bi bilo intervencij čim manj. Do sedaj so preizkušali gašenje s peno ter opravljali z opremo, ki jo imajo v vozilu GVV-1. D. R. Foto: Dragica Ribič 24 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno Štatenberške gasilke pometle s konkurenco Zadnjo februarsko soboto so štatenberške gasilke zopet dokazale, kako spretne in neustrašne gasilke so. V Stranski vasi, kjer je potekalo pokalno tekmovanje, so brez kazenskih točk in zanesljivo ugnale konkurenco, ter zasedle prvo mesto. Po najvišjem mestu pa so posegle tudi v Mokronogu, kjer se je isti dan odvijala prva tekma letošnje zimske lige, prav tako v spajanju sesalnega voda. Sodelovalo je 38 ekip iz prostovoljnih društev dolenjske regije, pri čemer so med članicami A slavile Štatenberčanke, med člani A pa Hmeljčani. Med članicami A iz našega območja ni bilo drugih tekmovalk, med člani A so 8. mesto zasedli PGD Trebelno, 9. mesto PGD Mokronog, 19. mesto PGD Velika Strmica, 21. mesto PGD Štatenberk ter 23. mesto druga ekipa iz PGD Trebelno. Teden dni pozneje je v Orehovici potekala še druga tekma v zimski ligi v SSV. Štatenberške gasilke so se brez kazenskih točk OŠ MOKRONOG, VRTEC MOKRONOŽCI vabi k vpisu predšolskih otrok v 1. in 2. starostno obdobje v starosti od 11 mesecev do vstopa v šolo s pričetkom 1. septembra 2015. Vpis bo od 1. 4. do 10. 4. 2015. Pri izpolnjevanju vloge za vpis se boste lahko odločili med vpisom v oddelek vrtca Mokronožci v Mokronogu ali vpisom v oddelek na Trebelnem. Obrazce za vpis boste dobili v tajništvu šole ali na spletni strani OŠ Mokronog – www.osmokronog.si. Izpolnjene obrazce morate v času vpisa vrniti osebno ali po pošti na naslov: OŠ Mokronog, vrtec Mokronožci, Gubčeva cesta 4, 8230 Mokronog. Vpisni list morate izpolniti tudi vsi, ki ste že oddali prošnjo in ustrezate navedenim pogojem, ter starši, katerih vloge za sprejem so bile v lanskem letu zavrnjene in so njihovi otroci ostali na čakalnem seznamu. Če imate priporočilo centra za socialno delo, ga priložite k vlogi. Z veseljem pričakujemo vašo vlogo. Zvonka Kostrevc, ravnateljica in z najboljšim časom povzpele na prvo mesto in osvojile tudi prehodni pokal. Hitre in vrle gasilke pred poletnimi pokalnimi tekmovanji čaka še ena tekma v SSV, in sicer v Gabrju. Dragica Ribič Foto: D. R. Obvestilo o izboru šolskih glasil v okviru Roševih dnevov 2015 Komisija (prof. Miha Mohor, urednik, pisec in slavist, ter Barbara Rigler, odgovorna urednica revije Mentor) je v sredo, 10. februarja 2015, pregledala vsa prispela šolska literarna glasila. Na naš razpis se je odzvalo 33 osnovnih šol in 6 gimnazij oz. srednješolskih centrov. Prejeli smo 53 različnih literarnih publikacij, ki so nastajale med osnovnošolci, in 6 glasil z literarno ustvarjalnostjo dijakov. Pri izbiranju smo bili pozorni na posamezne šolske literarne liste in posebne literarne dosežke. Večina glasil dosega razveseljiv kvalitetni nivo, pri najboljših glasilih se v ozadju vidijo metode in oblike sodobnega pouka - rezultati ne pridejo sami od sebe. Kriteriji, ki so nas vodili pri izbiranju šolskih literarnih glasil, so: pestrost književnih zvrsti in vrst (rezultat kvalitetnega pouka besedilnih vrst in dela v delavnici ustvarjalnega pisanja), pregledna urejenost lista, pristnost otroškega/dijaškega izraza, jezikovna skrbnost, likovna in grafična podoba lista, učinkovito organiziran uredniški odbor, obvezni podatki v kolofonu, lektoriranje in navsezadnje ekološka utemeljenost izdajanja glasil na fizičnem papirju …. Vse prispele publikacije smo ocenjevali tudi po izvirnosti zamisli in uresničenju zastavljenih ciljev. Nagrada za celoten literarni projekt šole, ki spodbuja mlade ustvarjalce k pisanju daljših literarnih besedil (letna naročnina na revijo Mentor 2015 in 5 slikanic Svetlolasa kraljica za mlade avtorje): Z DOMIŠLJIJO NA POTEP Šola: OŠ Mokronog Mentorica Vesna Magovec Regent Knjige mladih avtorjev: Petra Pavlin: Prekletstvo žužkov; Tim Gregorčič: Prijateljstvo rešuje; Lan Dvornik: Pričakovana ugrabitev; Tina Rejc: Nesreča je lahko tudi sreča; Nina Starič: Pobeg z razlogom Utemeljitev: Pet devetošolcev je v okviru triletnega osnovnošolskega projekta pod mentorskim vodstvom pisalo povesti. Nastajale so iz njihovih bralnih izkušenj, to je iz mladinske literature, ki jim je všeč, in jih nadgrajevali s svojo domišljijo in življenjskimi spoznanji. Tematsko se pnejo od najstniških zgodb o odraščanju, šolskih prigod do kriminalk in fantastike. Pri pisanju te relativno dolge proze so pokazali, da dobro obvladujejo zapletanje in razpletanje svoje pripovedi, oblikovanje značajev in slikanje književnega prostora ter da imajo občutek za jezik. Tako dolga besedila namreč zahtevajo vsestransko jezikovno znanje, a tudi vztrajnost in prizadevnost mladih piscev. Pri tem ima nedvomno veliko zaslugo mentorica, da je ta mala knjižna zbirka sploh zagledala luč sveta, pa tudi vodstvo šole. Edino pomanjkljivost projekta petih knjig vidimo v tem, da mentor in otroci niso imeli besede tudi pri knjižnem oblikovanju. 25 leto IX., številka 31, marec 2015 Drobtinice iz vrtca Mokronožci ZIMSKI POHOD ODDELKA PLANETI prehrana za moje zdravo otroštvo. Skupaj so pripravili sladoled po receptu iz knjige Njami, v kateri je ga. Jerneja zbrala precej zdravih in okusnih obrokov za malčke. Sladoled je bil otrokom zelo všeč, saj je pošel v nekaj minutah. Vsi že težko čakajo, kaj bodo pripravili naslednjič. SMUČANJE V VRTCU V oddelku Planeti so komaj čakali in nato v začetku februarja le dočakali sneg, da so se lahko podali ven in se preizkusili na smučeh. Najprej so spoznali potrebno opremo V sredo, 28. 1. 2015, so se v lepem zimsko-hladnem in sončnem jutru odpravili na pohod. Pot jih je vodila skozi Martinjo vas pri Mokronogu do Puščave in nato do Slepška, kjer so z velikim navdušenjem odprli nahrbtnike in pomalicali. Po dobri malici so nadaljevali pot in se, malo utrujeni, a še vedno z veliko energije, vrnili v vrtec. DELAVNICA ZELENJAVA JE KUL V torek, 20. 1. 2015, sta oddelek Planeti obiskali promotorki GIZ Slovenska zelenjava, ki izvaja evropski projekt Sveže in naravno. V oddelku sta izvedli delavnico Zelenjava je kul, kjer so otroci prepoznavali in spoznavali različne vrste sveže zelenjave. Po ogledu raznolikih kreacij iz zelenjave so se domišljiji prepustili tudi otroci. Vneto so sestavljali in kreirali najrazličnejše figure, ki pa so jih na koncu z užitkom tudi pojedli. PRIPRAVILI SMO SI SLADOLED Oddelek Planeti je obiskala ga. Jerneja Dreža, s katero sodelujejo v projektu Gibanje in in smuči, nato pa se pogumno lotili izziva, s katerim so se vsi uspešno spopadli. TRALALA, HOPSASA, PUSTNE SMO ŠEME … Na pustni torek je v našem vrtcu vladalo posebno vzdušje. Namesto otrok so v vrtec prišle pustne šeme, ki so širile smeh in dobro voljo. Medtem ko so se otroci in vzgojiteljice oddelkov Zmajčki in Planeti v povorki sprehodili po Mokronogu, so naši najmlajši rajali v prostorih našega vrtca. Maškare so s pesmijo razveseljevale ljudi in preganjale zimo. NASTOP ŠKRATKOVEGA ZBORČKA Otroci Škratovega pevskega zborčka Vrtca Mokronožci so se 24. 2. 2015 predstavili na 6. koncertu pevskih zborčkov Osnovne šole Mokronog, ki je potekal v Kulturnem domu Mokronog. Zapeli so tri pesmi, in sicer ljudsko Sinička se je usedla, Pikapolonca in Nikoli slabe volje. Kljub temu da je bil to njihov prvi javni nastop, so pesmi zapeli zbrano in z veliko dobre volje, zaradi česar jih je občinstvo nagradilo z bučnim ploskanjem. Zanje je bila to dragocena izkušnja, saj se bodo 20. 3. 2015 z istim programom predstavili na Reviji pevskih zborov v Šentrupertu. BABICA OLGA NA OBISKU V torek, 3. 3. 2015, nas je v oddelku Zmajčki obiskala ga. Olga, babica ene izmed deklic našega oddelka. Otrokom je predstavila poklic učitelja. Navdušila DRSANJE IN OGLED ŽELEZNIŠKE POSTAJE SEVNICA V petek, 13. 2. 2015, so otroci oddelkov Zmajčki, Planeti in starejši otroci oddelka Slončki obiskali Sevnico. Preizkusili so se v drsanju, ki je vse navdušilo. Ogledali so si tudi železniško postajo Sevnica, kjer jim je vodja postaje povedal veliko novega o postaji in vlakih. Videli so tudi parno lokomotivo. Bilo je toliko zanimivega, da je dopoldne res prehitro minilo. je z različnimi igricami, ki so se jih igrali nekoč, ko še niso imeli na voljo toliko pripomočkov, kot jih imamo sedaj. Otroci so v njeni družbi neznansko uživali, druženje pa je minilo, kot bi trenil. PREDSTAVITEV POKLICA V petek, 23. 1. 2015, je otroke iz skupine Klobučki obiskala mamica deklice, da bi 26 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno Dan materinega jezika v Vrtcu Mokronožci predstavila svoje delo v proizvodnji Presad. Otrokom je pokazala, kako v tovarni delajo sok, nektar, marmelado, za konec pa so se posladkali še s sveže narejenim jogurtom. V petek, 6. 3. 2015, je otroke iz skupine Klobučki obiskala Žanova mamica in predstavila poklic medicinske sestre. Skupaj so se igrali vloge pacienta, zdravnika ter pri tem uporabljali raznolike medicinske pripomočke (gaza, obliži, termometer …). Otroci so bili pravi zdravniki. STROKOVNE DELAVKE VRTCA MOKRONOŽCI Starši prostovoljci Enaindvajsetega februarja Slovenci obeležujemo mednarodni dan maternega jezika. Na pobudo Ministrstva za kulturo se je župan, gospod Anton Maver, udeležil poziva k branju in v ta namen v petek, 20. 2. 2015, obiskal otroke Vrtca Mokronožci in jim prebral slovensko pravljico pisateljice Anje Štefan z naslovom Zvonček. Otroci so navdušeno poslušali, saj je župan s svojim pripovedovanjem pritegnil njihovo pozornost. Za njegovo prijetno gesto so se mu zahvalili s prav posebnim darilom. Izdelali so mu sliko s kolažem risbic, na katerih so junaki njihovih najljubših pravljic. Ob koncu so mu zapeli še nekaj pesmic in se poslovili v upanju, da jih župan še večkrat obišče. Prav tako je župan obiskal tudi otroke v oddelku vrtca na Trebelnem in jim v ponedeljek, 23. 2. 2015, prebral pravljico. Vse je popeljal v svet pravljic in lepe pisane besede ter z otroki delil prijetne bralne trenutke. Županu se za oba obiska najlepše zahvaljujemo. Strokovne delavke Vrtca Mokronožci Šolsko leto se je že prevesilo v drugo polovico. Tudi projekt SKK je na OŠ Mokronog v polnem teku. Projekt je v mesecu februarju najbolj zaznamovalo prostovoljstvo. Učenci prostovoljci iz višjih razredov vsak drug teden izvajajo bralne urice na razredni stopnji. Kaj se takrat sploh dogaja? Učenci prostovoljci spoznajo konkretno delo učitelja. Sami izberejo literaturo in obnovijo zgodbico ali pesmico ter z učenci aktivno ustvarjajo. Do sedaj so svoje delo opravili odlično. Prostovoljci pa so bili tudi starši. V 3. razredu sta mamici predstavili svoji karierni poti. Najprej so učenci obiskali cvetličarno Pia in od blizu spoznali poklic cvetličarja/cvetličarke. Preizkusili so se v zavijanju šop- kov, cvetlic in ostalih daril. Obiskala pa jih je tudi dr. Tatjana Pavlin. Ob opisu zdravniškega poklica so se učili zavijanja ran, uporabe različnih pripomočkov in stetoskopa. Gospa Tatjana je zapisala, da se je za sodelovanje odločila zaradi tega, »da sem preko predstavitve svojega poklica lahko otrokom predstavila tudi nekaj vsebin o zdravem načinu življenja ter pozitiven odnos do učenja in dela. V razredu mi je čas izredno hitro minil, saj so učenci z zanimanjem poslušali, spraševali in nasploh sodelovali, še posebno pri praktičnih aktivnostih. Upam, da so tudi oni uživali vsaj pol toliko kot jaz.« K predstavitvi poklica ste lepo vabljeni še ostali. Opis nekaterih drugih dejavnosti si lahko preberete na spletni strani OŠ Mokronog – projekt SKK: http://www.osmokronog.si/index.php/ projekti/skk.html. Vodja SKK: Ksenija Rožman 27 leto IX., številka 31, marec 2015 »Vsaka ljubezen je pesem« V torek popoldan, 24. 2. 2015, smo učenci in učenke Osnovne šole Mokronog in Podružnične šole Trebelno ter otroci obeh vrtcev prepevali na 6. koncertu. Koncert smo poimenovali »Vsaka ljubezen je pesem«. Prireditev je potekala v Kulturno upravnem središču Mokronog. Na njej je nastopilo kar 220 pevk in pevcev. Med nami so bili tudi gostje, in sicer Društvo podeželskih žena Tavžentroža ter pevska skupina Magari. Da je vse lepo zvenelo, so s svojim osebnostnim in glasbeno strokovnim nabojem ter iskrenim navdušenjem omogočile zborovodkinje Tanja Zarabec, Alenka Svenšek, Barbara Dolenc, Jelka Gregorčič Pintar, Ivica Kocjan Anderlič, Gabrijela Cedilnik, ob klavirski spremljavi pa še Saša Božič in ob spremljavi na harmoniki Primož Cedilnik. Ravnateljica Zvonka Kostrevc se je zahvalila vsem zborovodkinjam, pevkam in pevcem ter vsem zbranim v dvorani za dogodek, ki je prebudil posebna občutja in dal krila za nova, prijetna glasbena doživetja. Vlogo voditeljice in voditelja sva odlično opravila Maja Pene in Kristjan Eržen. Maja Pene 28 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno glavne kulturne, zgodovinske in ostale značilnosti mesta. Po ogledu Maribora smo se odpeljali v dom Planinka na Pohorju. Šola v naravi je v osnovi zajela učenje smučanja. Le-to je izvajalo pet učiteljev, ki so učence razdelili glede na predhodno znanje. Od domačih je bil aktiven učitelj Matej. Zimska šola v naravi Učenci šestega in sedmih razredov so bivanje v šoli v Mokronogu za en teden zamenjali s šolo smučanja v domu Planinka na Pohorju. Od doma so se s štirimi učitelji odpravili v zgodnjih urah 2. 3. 2015. Na zbirnem mestu je bilo kljub zgodnji uri zelo živahno. Šofer je poskrbel, da je prtljaga končala varno v avtobusu. Poslovili so se od staršev in avtobus je speljal. Učenci, nasmejani in z velikimi pričakovanji, so se odpeljali novim dogodivščinam naproti. Pot je tekla in hitro smo prispeli v Maribor, drugo največje slovensko mesto. Učitelj Jernej se je odlično pripravil in učencem med sprehodom pokazal Urnik dela je bil kar natrpan. Po zajtrku so se učenci odpeljali na Areh in se tam učili veščin smučanja do enih. Po povratku v dom je sledilo kosilo. Po počitku pa smo izvajali pestre dejavnosti, in sicer nočni pohod pod zvezdami, spoznavanje geografskih, kulturnih, zgodovinskih in gospodarskih značilnosti Pohorja z okolico, kar sva pripravili učiteljici Marija in Mojca. Tako so si učenci lažje predstavljali okolje, v katerem so preživeli teden, ki je zelo drugačen od tistega doma. Svoje znanje so preizkusili v kvizu. Ob tem so imeli orientacijo, miselne igre, spoznali so FIS pravila ob predavanju in ogledu filma, plezanje na umetni steni, namizni tenis in še in še. Skrbeli so za urejenost sob in opravljali dežurstvo v jedilnici. Ob vseh dejavnostih so v prostem času tudi poklepetali in se razvajali na svoj način. Teden bivanja smo zaokrožili v četrtek zvečer s kulturnim programom, ki so ga učenci pripravili v prostem času. Zadnji dan tega živahnega tedna so končali z dopoldanskim smučanjem. Po kosilu so svojo prtljago prenesli do avtobusa in odpeljali smo se proti Mokronogu. Teden je bil zelo pester in zanimiv. Vse skupaj pa je kar prehitro minilo. Marija Zagorc www.avto-vovk.si 0% OBRESTNA MERA* RENAULT CLIO AUTHENTIQUE 1.2 16V + PAKET COOL ŽE ZA 9.990 EUR KLIMATSKA NAPRAVA RADIO MP3 Z BLUETOOTH + USB + AUX Z UPRAVLJALNIKOM OB VOLANU REGULATOR IN OMEJEVALNIK HITROSTI POMOČ PRI SPELJEVANJU V KLANEC LED DNEVNE LUČI RENAULT MEGANE GENERATION dCI 95 ŽE ZA 11.990 EUR KLIMATSKA NAPRAVA ELEKTRIČNI POMIK PREDNJIH STEKEL REGULATOR IN OMEJEVALNIK HITROSTI PROSTOROČNO TELEfONIRANJE BLUETOOTH IN USB PRIKLJUČEK RENAULT CAPTUR RENAULT SCENIC AUTHENTIQUE ENERGY TCe 90 STOP & START + PAKET COOL EXPRESSION 1.6 16V ŽE ZA 13.890 EUR KLIMATSKA NAPRAVA RADIO MP3 Z BLUETOOTH + USB + AUX Z UPRAVLJALNIKOM OB VOLANU REGULATOR IN OMEJEVALNIK HITROSTI POMOČ PRI SPELJEVANJU V KLANEC LED DNEVNE LUČI ŽE ZA 13.990 EUR SAMODEJNA KLIMATSKA NAPRAVA Z LOČENIM URAVNAVANJEM VOZNIK/SOVOZNIK BRISALNIKA S SENZORJEM ZA DEŽ VOLANSKI OBROČ IN ROČICA MENJALNIKA V USNJU ELEKTRIČNI POMIK PREDNJIH IN ZADNJIH STEKEL PORABA PRI MEšANEM CIKLU 3,5 - 7,4 l/100 km. EMISIJE CO2 90 - 174 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Velja ob nakupu preko Renault financiranja. Velja za financiranje do 48 mesecev, za omejene vrednosti financiranja, odvisno od modela. Več informacij na www.renault.si **5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4. in 5. leto ali 100 000 km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu z Renault financiranjem. Akcija velja do konca meseca marca 2015. PODJETNIŠKA ULICA 7, 8210 TREBNJE, TEL: 07 34 81 720, [email protected] ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 08.00 DO 17.00, SOBOTA OD 08.00 DO 12.00 29 leto IX., številka 31, marec 2015 Uspešno z nami do vašega cilja Na Centru za izobraževanje in kulturo (CIK) Trebnje so udeleženci izobraževanja uspešno zaključili usposabljanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) socialni oskrbovalec na domu, kmalu pa bodo opravljali še izpit za pridobitev certifikata. Ker se na našem centru zavedamo pomena praktičnega izobraževanja, že več let sodelujemo z Domom starejših občanov Trebnje, kjer naši udeleženci pridobivajo konkretna znanja in spretnosti za to poklicno usposobljenost. Udeleženka programa Anita Jazbec je povedala: »Terensko delo mi je pokazalo, kako še v današnjih časih nekateri izmed nas živijo in kako potrebujejo pomoč, ki jim je nudena na takšen način. Vsi oskrbovanci in oskrbovanke, Tadej Trinko je desni Karate-DO za vse generacije od lanskega oktobra tudi v Mokronogu, v telovadnici športnega centra, ob ponedeljkih in četrtkih med 16.30 in 17.30 uro. Gospod Matej Trinko, menda sva skoraj soseda? Pred kratkim sem se poročil in se preselil v Mokronog, na Florjansko. Po izobrazbi sem diplomirani inženir elektrotehnike in zaposlen na Srednji šoli Domžale, kjer poučujem strokovne predmete bodoče tehnike računalništva. pri katerih sva bili skupaj z Alenko, spoštujejo njeno delo in se je zelo razveselijo ob njenem vsakodnevnem prihodu, delu, nudenju pomoči, dostave hrane-obroka in nenazadnje njene prijazne in tople besede. Trudila sem se, da bi v tem času zaznala vsako malenkost, ki bi mi prišla prav pri opravljanju dela kot socialne oskrbovalke na domu. Razgibano delo z veliko mero potrpežljivosti, prijaznosti«. Na centru že planiramo novo izvedbo programa v začetku aprila. Ravnokar smo pričeli tudi z usposabljanjem za pridobitev NPK pomočnik kuharja. Udeleženci vneto preizkušajo recepte in pridobivajo kuharske veščine. Glede na povpraševanje v lokalnem okolju bomo v marcu pričeli tudi usposabljanje za pridobitev NPK varuh predšolskih otrok. Program je namenjen vsem, ki želijo opravljati storitev varstva predšolskih otrok na domu, seveda pa za to potrebujejo certifikat. Vabljeni tudi v tečaje, kot so tuji jeziki – nemščina in angleščina, slovenščina za tujce, računalništvo, knjigovodska dela ter tečaje za prosti čas - klekljanje, kvačkanje in šivanje, začetek 19. marca 2015. Več informacij o naših programih najdete na www.ciktrebnje.si oz. lahko pokličete vsak delovni dan na tel. št. 07 34 82 100. Martina Podlesnik in Kristina Jerič Daleč, bi rekel. Tam sem odraščal, pa tudi službe ne gre kar tako pustiti. Malo prej vstajaš, se ustrezno organiziraš in gre. Ob tem najdete še čas za karate? Že kot otrok sem imel veliko hobijev. Bil sem član v Prostovoljnem gasilskem društvu Domžale-mesto, veselilo me je športno streljanje z zračno pištolo, obiskoval sem street workout vadbo, treniral japonske borilne veščine – Shotokan Karateja. Med vsemi je izstopal karate, za kar sta naju z bratom dvojčkom Timotejem navdušila sošolca iz osnovne šole Miha Gavez in Jernej Homar. Dandanes smo vsi učitelji in mojstri karateja ter nosilci črnih pasov. Z nabiranjem znanja in izkušenj sem leta 2001 postal član SKIF državne reprezentance in osvajal medalje tako na domačih kot tujih tleh. Največji uspehi na velikih mednarodnih prvenstvih so usvojeno 5. mesto (v kategoriji prostih borb posameznikov, nad 75kg) in 4. mesto borbe ekipno, na evropskem prvenstvu, ki se je odvijalo na Sardiniji, v Italiji leta 2008, ter 10. mesto posamezno na svetovnem prvenstvu v Grčiji, leta 2009. Leta 2012 sva z dolgoletnim prijateljem Mihom odprla svoj klub v Kamniku in pričela z učenjem te prelepe borilne veščine. In ko ste se preselili v Mokronog, niste mogli iz svoje kože. Tako je. Zakaj ne bi svojega znanja predajal na mlajše in starejše generacije. Oktobra lani sem začel. Trenutno so v skupini štirje člani. Z njihovim pristopom in delom sem zelo zadovoljen. Treningi potekajo dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in četrtkih med 16.30 in 17.30 uro. V kolikor ima kdo željo vaditi borilne veščine, je lepo vabljen. Vrata so odprta vsakomur, skozi celotno koledarsko leto. Komu je sloh namenjen Karate-Do? Karate-Do je namenjen praktično vsem generacijam. Karate je zelo primeren za otroke, kajti njegov strogi moralni kodeks zahteva disciplino in primerno obnašanje. Naš moto se glasi: RED IN DISCIPLINA JE NAŠA VRLINA! Pomaga vznemirjenim otrokom, da sprostijo svojo agresivnost, in boječim otrokom, da razvijajo samozavest. Absolutna kontrola lastnega telesa je eno izmed bistev te veščine, saj je osnovana na spoštovanju sebe in ostalih, tako da se karateistom že od začetka pokaže, da je nasilje prepovedano. Odraslim karate predstavlja sprostitev pred stresom, tako da se dvigne kvaliteta njihovega vsakodnevnega življenja. Torej, vsi prijazno vabljeni. Gospod Tadej, hvala in veliko uspehov. Povejva še, kje zainteresirani dobijo bolj natančne informacije. Dodatne informacije na telefonski številki 041 915 522, na elektronskem naslovu [email protected] ali na facebook profilu Shotokan Karate klub TOUSHI Mokronog. s.p. Utrinek s praktičnega usposabljanja za NPK pomočnik kuharja (foto: M.P.) 30 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno S srčno igro do zmage Odbojkarji SEP-a so v soboto, 28. februarja, v mokronoški športni dvorani odigrali tekme 15. kroga 2. lige, kjer so gostili ekipo KEKOOprema iz Žužemberka. Sepovčki, kot jim rad pravi trener Srečko Starič, so na lestvici dve mesti pred ekipo iz Žužemberka, pa vendar so se v dvoboj z njimi podali previdno in odločno. V prvih dveh nizih so jih dobili s 25:17 in s 25:19. Tretji niz je pripadel gostom, ki so bili boljši s 21:25, nato so spet srčno zaigrali mokronoški odbojkarji in suvereno dobili četrti niz, ter zmagali ta dolenjski derbi. S to zmago in z zmago proti Murexin-u so si fantje odbojkarskega kluba SEP še povečali prednost pred zasledovalci in ostali trdno na 7. mestu lestvice. V marcu jih čakajo še dve tekme, in sicer proti ekipi Črnuče ACH I in odbojkarjem iz Črne na Koroškem, da si zagotovijo še dodatne točke. Njihov obstoj v drugi državni ligi ni več pod vprašajem, saj so fantje z njihovo trdo voljo in zbranostjo do konca tekme, zbrali že zadostno število točk. D. R. Foto: Dragica Ribič Projekt šah v Mirnsko dolino uspeva Ko sem kot popolni prostovoljec pred 12-imi leti začel s šahom na OŠ MIRNA, sem zadevo imenoval projektno, kot sem zgoraj napisal. Nisem o tem govoril, ker nisem vedel, kako bo šlo, kakšen bo odziv. Dobival sem tudi „pomočnike“, naj omenim predvsem Toneta Gorenca, ki je bil zadetek v polno. Pri selitvi knjig za Marka Marina iz Ljubljane sem ugotovil, da stanovalca v stanovanju, iz katerega smo pripeljali ogromno težkih knjig, prihajata na Mirno: Sonja in Cvetko. In Cvetko Jakša je mnogo let na raznih šolah vodil šahovske krožke, delal je tudi individualno z nekaterimi sedaj že znanimi šahisti. Ker sem nekaj pred tem navdušil tudi ravnateljico OŠ Mokronog, da smo ponovno začeli s šahom - pred leti so imeli šah na tej šoli zelo razvit, Jože Hočevar je bil mentor - je bil prihod Cvetka nekaj neverjetnega. On v Mokronogu, jaz na Mirni, Andrej Brcar v Šentrupertu. Se dopolnjujemo, drug drugemu pomagamo. Projekt uspeva, smo prepoznavni tudi širše! Morda bi o samih rezultatih spregovorili ob kakšni drugi priliki! Na ekipnem šahovskem prvenstvu Dolenjske so 10-letnice z Mirne in iz Mokronoga v kategoriji do 12 let „pometle“ s konkurenco. Tudi malo po sreči je za pol točke zmagala Mirna. Nika Tijana Grabnar, Barbara Kocjan, Ana Rajer so igrale za Mokronog, Tjaša Pajek, Jana Kramar, Tija Gazvoda pa za Mirno Tone Kotar Smučarski tečaj Kot se za zimo spodobi, pride čas, ko je nedobudne otroke potrepno natrpati v avtobus ter odpeljati v snežne hribe, na kaj drugega kot na smučarski tečaj. Ta čas je v Mokronogu tokrat prišel že tretje leto zapored in ne zastonj. Število prijavljenih je bilo letos rekordno, kar štiriintrideset mladih smučarjev je tri dni zaposlovalo pet smučarskih učiteljev in ne samo z smučanjem, veliko dela so imeli tudi z obuvanjem smučarskih čevljev, iskanjem rokavic, opravljanjem potreb, eden od učiteljev se je preizkusil celo v ulamljanju v wc saj se je njegov varovanec tja tako uspešno zaklenil, da je z odklepanjem potreboval pomoč… A srečno se je končalo vse, seveda zahvaljujoč dobremu sodelovanju šoferjev, kuharjev, ki so skrbeli za kosilo, učiteljev, organizatorjev iz Mokronoškega športnega društva ter seveda pridnih otrok. Slednji so že na samem začetku tečaja tečaja vedeli povedati, da so najhitrejši smučarji, po treh dneh učenja na smučišču Trije Kralji pa so jim to priznali tudi učitelji. Tečaj se je zaključil nadvse uspešno a atroci so zagreti ter zadovoljni in zagotovo mu bomo priča še kdaj. Tim Kolenc, učitelj smučanja 31 leto IX., številka 31, marec 2015 Program Svit v zdravstveni regiji Novo mesto v letu 2014 Atletski klub VEŽBA vabi na vpis novih članov. Vadba je primerna za otroke in odrasle. Vadba predvidoma poteka ob ponedeljkih in petkih v športni dvorani Mokronog ali zunaj v športnem parku. Prijave zbiramo po telefonu in e-mailu. Za vse dodatne informacije sem vam na voljo: Matej Samide, tel.: 040 301 900, e-mail: [email protected] Lepo vabljeni Državni presejalni program Svit je program, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke. V Sloveniji je bil prvič uveden leta 2009. Vanj se vključuje populacija v starosti od 50 do 69 let. Podatki Registra raka RS kažejo, da se rak debelega črevesa in danke začne izraziteje pojavljati ravno v starosti od 50. leta dalje in je po umrljivosti zaradi raka na tretjem mestu. Program SVIT koordinira in izvaja v sodelovanju s partnerji Nacionalni inštitut za javno zdravje. Zastavljen je kot učinkovito sredstvo za zmanjševanje umrljivosti zaradi raka debelega črevesa in danke, seveda ob pogoju, da se vanj vključi vsaj 70 % vabljene populacije. Odzivnost na program SVIT v Sloveniji se od njegove uvedbe počasi izboljšuje. Zelo pomembno je vključevanje v program vedno, ne glede Karmen Romozi, dr. med. Zdravo je vedeti, Sindrom nemirnih nog Sindrom nemirnih nog (SNN) je nevrološka bolezen, za katero je značilen občutek nemira v mečih, stegnih in stopalih obeh nog. Simptomi se izrazijo ob mirovanju, najpogosteje proti večeru in ponoči. Pogosteje se pojavi pri odraslih, največ v starosti od 50 do 60 let. Kaj povzroča SNN? Sindrom nemirnih nog je posledica pomanjkanja dopamina – prenašalca v centralnem živčevju. Poleg tega lahko SNN povzročajo tudi: • slabokrvnost – pomanjkanja železa, folatov in vitamina B12 • pomanjkanje magnezija • nekatere presnovne bolezni (npr. Parkinsonova bolezen, okvara ledvic, sladkorna bolezen itd.) • varikozni sindrom (razširjenost ven spodnjih udov) • nekatera zdravila (npr. nevroleptiki in antidepresivi) Kako prepoznati SNN? Za SNN je značilno: • občutek nemira, včasih tudi mravljinčenja, tiščanja, bolečin v spodnjem delu nog • neprijetni občutki in siljenje k premikanju nog se pojavlja ali poslabša ob mirovanju • simptomi se omilijo z gibanjem • težave so najbolj izražene proti večeru in ponoči Zaradi motenj spanca so bolniki neprespani in utrujeni. na to ali je nekdo že v njem sodeloval in je bil izvid negativen. Razvoj raka debelega črevesa in danke je namreč počasen proces, ki traja več let, lahko tudi desetletje. Torej, če je bil test na prikrito krvavitev v blatu negativen, potem bo oseba v program zopet povabljena čez dve leti. Le z rednimi pregledi lahko zmanjšamo breme tega raka. Zato še vedno velja, sodelujte v programu Svit, to je program, ki rešuje življenja. Vodja skupine za nenalezljive bolezni Doroteja Kuhar, dr. med., specialistka javnega zdravja Pripravila: Katarina Hočevar, dipl. san. Inž. Kako postavimo diagnozo? Diagnoza SNN se postavi na osnovi značilnih simptomov bolnika. Zdravnik opravi osnovni nevrološki pregled, s čimer izključi prizadetost perifernih živcev (polinevropatijo). Potrebno je opraviti še laboratorijske preiskave krvi, kjer se preveri vrednost sedimentacije, krvna slika, zlasti raven krvnega sladkorja, sečnine in kreatinina, folne kisline in vitamina B12 ter feritina. Kako zdravimo SNN? Ne-farmakološki ukrepi: • zmerna telesna dejavnost • izogibanje alkoholu, nikotinu in kofeinu. • pravilna »spalna higiena« (kar pomeni, da je treba oditi v posteljo ob približno enaki uri, spalnica pa mora biti mirna, običajno nekaj stopinj hladnejša od ostalih prostorov) • izvajanje tehnik sproščanja, ki pomagajo zmanjševati stres Ko je diagnoza postavljena in gre za hujšo obliko bolezni, kar pomeni, da imajo bolniki vsaj trikrat tedensko močno izražene že zgoraj omenjene težave, se zdravnik lahko odloči za uvedbo zdravil. Zdravila prvega izbora so dopaminski agonisti, sicer pa se lahko uporabljajo tudi različne kombinacije drugih zdravil. Pri vseh bolnikih s SNN in pomanjkanjem železa je potrebno železo nadomeščati, v prvi vrsti peroralno, lahko pa tudi intravensko. Kaj lahko storimo sami? Upoštevanje svetovanih ne-farmakoloških ukrepov je bistven del zdravljenja SNN. Ali ste vedeli? SNN se zaradi presnovnih vzrokov lahko poslabša v nosečnosti, zlasti v zadnjem trimesečju, vendar težave po porodu izzvenijo. Otroško pustovanje v Mokronogu 31 glasilo Občine Mokronog - Trebelno, marec 2015, leto IX Iz vsebine: Regijska proslava ob dnevu Civilne zaščite 2 Iz prve roke 8 Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno 9 Osebno dopolnilno delo po novem 10 Medobčinsko redarstvo pričelo z delovanjem 10 Občani lahko predlagajo kritične točke za nadzor prometa 11 Vas zanima turizem v zidanicah? 12 Osmi marec 12 90 let Frančiške Peterle z Drečjega Vrha 17 Najboljši kruh spekla Marija Lamovšek 20 Ocenjevanje vin v vinski gorici Bitovska gora 21 Osvežili znanje prve pomoči 23 Štatenberške gasilke pometajo s konkurenco 24 Drobtinice iz vrtca Mokronožci 25 Starši prostovoljci 26 »Vsaka ljubezen je pesem« 27 Zimska šola v naravi 28 Uspešno z nami do vašega cilja 29 S srčno igro do zmage 30 Projekt šah v mirnsko dolino uspeva 30 Program SVIT v zdravstveni regiji Novo mesto v letu 2014 31 Otroško pustovanje v Mokronogu 32 ODSEV ISSN 1855-3443 Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Mokronog-Trebelno, Pod Gradom 2, 8230 Mokronog Uredniški odbor Stane PEČEK, odgovorni urednik, 031 296 111, [email protected] Petra KRNC, namestnica odgovornega urednika, 031 513 462, [email protected] Mojca PEKOLJ, članica/direktorica občinske uprave, Jerneja DRAGAN, članica, [email protected] Milena Hvastija 031 626 491, članica [email protected] Miroslav HROVAT, član, 040 796 475, [email protected] Grafična realizacija: Tomograf, Novo mesto Naklada: 1200 izvodov ODSEV dobijo vsa gospodinjstva v občini Mokronog-Trebelno brezplačno. Uredništvo si pridržuje pravico da ne objavi, delno objavi ali krajša prispevke v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Nenaročeni in nedogovorjeni prispevki so lahko dolgi do 1500 znakov, skupaj s presledki, in morajo biti podpisani s polnim imenom in priimkom. Na izrecno željo uredništvu znanega avtorja prispevka, se ime in priimek le-tega lahko tudi ne objavi. Uredništvo si v skladu z Odlokom o izdajanju občinskega glasila Odsev pridržuje pravico, da neprimerne in žaljive vsebine ne objavi. Fotografije, prilepljene v word, zaradi slabe kakovosti ne bodo objavljene. Prispevke lahko pošljete po elektronski pošti na naslov: [email protected] ali na naslov uredništva: ODSEV, Pod Gradom 2, 8230 Mokronog Tu dobite tudi informacije o oglaševanju. V nedeljo, 15. 2. 2015, je Turistično društvo Mokronog organiziralo že drugo otroško pustovanje. Pustno rajanje je potekalo v dvorani Kulturnega doma Mokronog. Otroci so si lahko dali poslikati obraz ali narediti noro zanimive frizure, lahko pa so se tudi preizkusili v raznih ustvarjalnih delavnicah. Za zabavno plesno animacijo in animacijo z baloni je poskrbela animatorka Pika Flika, ki je med maskami razdelila tudi nekaj privlačnih nagrad. Vsaka maškara je brezplačno prejela krof in čaj. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi pustovanja, predvsem ge. Milki Pihler za skuhan čaj in ge. Nataši Mejaš iz podjetja Dana, Pekarni Mokronog ter podjetju M-Tom za donirane izdelke. Turistično društvo Mokronog
© Copyright 2024