PRAGOZDOVI NA KOÈEVSKEM
STOLETNICA ZAVAROVANJA
PRAGOZDOV NA KOÈEVSKEM
Prostrane visokokraške planote Roga, Stojne in
Goteniške gore so še pred stoletjem samevale kot
nepristopen pragozd. Razgledanost kneza Auersperga
ter naravovarstvena misel gozdarja dr. Leopolda
Hufnagla sta nam takrat ohranili mogoène jelovobukove gozdove, carstvo medveda, volka, risa, orla...
Še veè, umni gozdar nam je z drobno pripombo v
gozdnogospodarskem naèrtu "naj ostane pragozd..."
med prvimi v Evropi in sredi nepreglednih pragozdov
že pred sto leti predal v varovanje dragoceno naravno
dedišèino - pragozd.
Oddelka
38 in 39 naj se
kot pragozd
ohranita, zato
je tu vsaktera
raba
izkljucena.
Znamenita "zašèitna" pripomba je zapisana v prvem
gozdnogospodarskem naèrtu na Koèevskem:
Herzogtum Gottschee
Pragozdni rezervat je gozd, kjer še nikoli ni pela sekira.
Redka in dragocena dedišèina je prepušèena le naravnemu razvoju.
Zato tu ne sekamo, ne pospravljamo odmrlih dreves, ne nabiramo
gozdnih sadežev, ne vznemirjamo živali; v pragozd ne vstopamo.
Pragozdovi so oznaèeni z modro barvo, v pranaravo pa lahko
pokukamo le z markiranih poti, ki so speljane ob robovih rezervatov.
PRAGOZDOVI NA KOÈEVSKEM
Pragozd - stik s pradavnino, notranji mir in tišina pod stoletnimi orjaki, nenavadnost
mogoènih trhležev - nas vedno znova oèara in prevzame. Redka in krhka, a prav zato tako
dragocena, je neokrnjena narava predvsem naravni spomenik in dedišèina, ki jo s
spoštovanjem varujemo.
Pragozd - gozd, kjer še nikoli ni pela sekira. Narava tu tisoèletja nemoteno uveljavlja
svoje zakone. V veènem zaporedju rojevanja in umiranja je življenje povezano v trden in
zdrav sistem. Tu ni slabega in dobrega, niti koristnega ali škodljivega. Vse, kar v pragozdu
obstaja, se poèasi, toda nenehno in varno obnavlja.
Danes nam pragozd pomeni tudi edinstveno raziskovalno delavnico, saj je ekosistem, ki
se tisoèletja poledenih dob samodejno razvija, vsekakor vredno posnemati. Pranarava hrani
starodavna, a preverjena sporoèila o stabilnosti, varnosti in harmoniji preživetja.
Mogoèna pragozdna scena so tu velika drevesa. Jelke zrastejo do 50 metrov visoko,
merijo preko 1,5 metra v premeru, nosijo do 50 ton lesne mase in doživijo veè kot 500 let.
Narava pragozda je sicer z vso natanènostjo, znaèilno za evolucijske procese,
pripravljena na naravne "nepredvidljivosti", vendar pa je vpliv èloveka - onesnažen zrak, kisel
dež in preštevilèna divjad, vse odloèilnejši. Zato je samodejnost in trajnost ene najtrdnejših
naravnih tvorb danes resno ogrožena.
V Sloveniji je le ducat pragozdnih ostankov. Na Koèevskem pa je ohranjenih šest
pragozdov s skupno površino 218,80 hektarov.
Borovška gora s slikovitimi prepadnimi ostenji nad Kolpo skriva malo poznan Pragozd
Krokar. Valovito kraško planoto porašèa pretežno bukov pragozd.
Pragozd Strmec leži na južnem poboèju Stojne. Pragozdni fragment jelovo-bukovega
gozda je slikovit predvsem zaradi obilnejše primesi javora in smreke.
Znamenit udorni kraški kotel v vznožju Roga - Prelesnikova koliševka - se zaradi
toplotnega obrata - mrazišèa na dnu, ponaša s prvotnim smrekovim pragozdom ter bogato
floro, ki bi jo sicer našli v mrzlem podnebju gora ali daleè na severu.
Na vzhodnem poboèju vrha Kopa na Rogu se na manjši površini pojavlja primarni
dinarski javoro-bukov gozd - Pragozd Kopa.
Pragozd Peèka in Pragozd Rajhenavski Rog pa sta mogoèni trdnjavi jelke in
bukve in tudi najbolj raziskana in obiskana gozdna rezervata na Rogu.
Wirtschaftsplan
der Betriebsklasse I.
..
GOTTENITZER GEBIRGE
..
Giltig vom 1. Janner 1892
TRUDIMO SE,
ALI NE !?
5
SLOVENIJA
SLOVENIJA
Zavod za gozdove Slovenije - Obmoèna enota Koèevje
1998
Zamisel in oblikovanje: Hartman Tomaž
Risba: Robert Kuhar
36
2
4
KOÈEVJE
1
Izdelava tabel: Pavel Majerle - MEMA d.o.o. Koèevje
Pragozdovi:
1 Krokar
:74,49 ha
:15,55 ha
2 Strmec
3 Preles. koliševka : 3,37 ha
:14,05 ha
4 Kopa
:60,20 ha
5 Peèka
6 Rajhenavski Rog :51,14 ha