Preberi več - Društvo invalidov Kočevje
Drutvo invalidov Koèevje NAIH 40 LET 1974 2014 Drutvo invalidov Koèevje NAIH 40 LET 1974 2014 Izdajatelj: Drutvo invalidov Koèevje TZO 30, 1330 Koèevje www.dikocevje.si [email protected] T: 01 8951 444 M: 070 295 977 Zanj: Vesna Marko Uredniki odbor: Vesna Marko Lucija Höferle Joica Kovaè Milena Lautar Silva agar Priprava za tisk: Marjan Artnak, [email protected] Tisk: Tiskarna DTP Ljubljana Jezikovni pregled: mag. Darja Delaè Felda Naklada: 300 izvodov Copyriht by: Drutvo invalidov Koèevje, september 2014 Vse pravice pridrane, tiskano v Sloveniji, publikacija je brezplaèna. Izdajo knjiice je omogoèila Obèina Koèevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Koèevje, Slovenija, za njo upan, dr. Vladimir Prebiliè. 40 LET DRUTVA INVALIDOV KOÈEVJE 1974 2014 Èlovek, ki ni bil nikoli »resnièno« bolan, ne ve, kaj lahko zdravje pomeni bolnemu. e manj pa ve, kako je tistemu, ki je prikrajan za katerokoli telesno èutilo, okonèino ali dele okonèin. S èlovekom invalidom radi »soèustvujemo« in ga skuamo razumeti. Hitro priskoèimo na pomoè, elimo biti ustreljivi in prijazni. A al je to samo droben trenutek v ivljenju invalida in je za vsakdanje premagovanje razliènih teav, s katerimi se sreèuje dan na dan, veliko premalo. Èeprav je èlovek invalid, bi rad ivel samostojno in neodvisno ivljenje v najveèji moni meri, kakor mu le sicer lastna invalidnost dopuèa. Za samostojno ivljenje pa velikokrat potrebuje ustrezne prilagoditve, ki so lastne samo njemu. Èe elimo invalidom resnièno pomagati, jih ne smemo pomilovati, temveè jim moramo pomagati pri odstranjevanju ovir ter okolje prilagoditi tako, da bo omogoèalo ustvarjalno, aktivno in polno samostojno ivljenje. Invalidi so lahko aktiven èlen drube in drubenega dogajanja, aktivni na zelo razliènih podroèjih drubenega ivljenja in dela in zato upravièeni do enakopravne obravnave in enakopravneje vkljuèitve v vse sfere drubenega dogajanja. Za ustvarjanje soitja in izvedbo prilagoditev okolja za potrebe razliènih vrst in stopenj invalidnosti pa je potrebno v lastnem lokalnem okolju ustvariti pogoje in ustrezne medosebne odnose, da bomo znali skupaj z invalidi deliti znanje in vedenje o potrebah, eljah in pravicah invalidnih oseb do enakovrednega ivljenja. Pri uresnièitvi njihovih elja in zahtev jim je lahko v veliko pomoè predvsem njihova lastna organizacija, to je Drutvo invalidov Koèevje. 3 PREDSTAVITEV DRUTVA INVALIDOV KOÈEVJE Drutvo invalidov Koèevje je prostovoljno, neodvisno, samostojno, nestrankarsko in nepridobitno zdruenje, v katero se zdruujejo invalidi zaradi ugotavljanja, zagovarjanja in zadovoljevanja svojih posebnih potreb, medsebojne pomoèi ter uresnièevanja in zastopanja svojih posebnih interesov. Drutvo pri svojem delu upoteva naèela dravne strategije razvoja invalidskega varstva in mednarodne standarde na podroèju invalidskega varstva in se vkljuèuje v Zvezo delovnih invalidov Slovenije (v nadaljevanju ZDIS). Z drugimi drutvi invalidov se povezuje v koordinacijski odbor, ki je oblika organiziranosti èlanov ZDIS za izvajanje skupnih nalog na obmoèni oziroma regionalni ravni (teritorialna organiziranost) s ciljem izvajanja skupnih nalog Zveze za obmoèje Dolenjska Bela krajina (v nadaljevanju DBKOO). ORGANIGRAM DRUTVA ZBOR ÈLANOV PREDSEDNIK DI NADZORNI ODBOR ÈASTNO RAZSODIÈE IZVRNI ODBOR KOMISIJA ZA REKREACIJO IN PORT KOMISIJA ZA DELO, KOMISIJA ZA SOCIALNE IN ZDRAVSTVENE POVERJENICE DELAVNICE ROÈNIH IN UMETNIKIH DEL ZADEVE KOMISIJA ZA ORGANIZACIJO KULTURNIH DOGODKOV, IZLETOV IN LETOVANJ SEKCIJA ROÈNIH DEL SEKCIJA BALINANJE SEKCIJA KEGLJANJE SEKCIJA PIKADO AHOVSKA SEKCIJA SEKCIJA ZA POHODNITVO STRELSKA SEKCIJA TELOVADBA 4 Namen, cilji in naloge drutva Namen drutva je zastopanje interesov delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro. Drutvo pomaga pri ugotavljanju, zagovarjanju in zadovoljevanju posebnih potreb delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro ter s svojim delovanjem ustvarja takne pogoje v drubi, da invalidi ne èutijo izkljuèenosti in diskriminacije. Veliko pozornosti namenja veèji gmotni, socialni in pravni varnosti invalidov ter skrbi za socialno integracijo in dobro zdravstveno poèutje. Vse to dosega z organiziranimi oblikami dela in povezovanjem èlanov drutva. Namen delovanja drutva je, da s svojo organiziranostjo in bogatim udejstvovanjem na razliènih podroèjih omogoèa: ● bolje in laje povezovanje, delo, organiziranje ter informiranje èlanov in organov drutva, ● laje vkljuèevanje vseh delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro v delo drutva in iro drubo, ● uresnièevanje ciljev drutva v bivalnem in delovnem okolju delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro. Ob izvajanju naèrtovanih dejavnosti drutvo sledi naslednjim ciljem organiziranega delovanja: ● uveljavljanje èlovekovih pravic delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro, ● nediskriminacija delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro, ● socialna praviènost in enake monosti za delovne invalide in osebe s telesno okvaro, ● spodbujanje delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro za opiranje na lastne moèi in sposobnosti, ● vkljuèenost delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro v drubo in sodelovanje v vsakdanjem ivljenju, ● avtonomnost delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro kot uporabnikov storitev ter ● ekonomsko, socialno, zdravstveno in pravno varstvo delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro. Za uresnièevanje svojega namena in doseganje zastavljenih ciljev drutvo izvaja naslednje naloge oziroma dejavnosti: ● spremljanje zakonodajnega podroèja, ki posredno ali neposredno zadeva delovne invalide in osebe s telesno okvaro, ● spremljanje ekonomskega, zdravstvenega in socialnega in pravnega poloaja èlanov drutva in zagotavljanje varstva na teh podroèjih, ● zastopanje, predstavljanje, varstvo in uveljavljanje pravic in interesov 5 ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro pri zadovoljevanju posebnih potreb in na podroèju delovanja drutva, razvijanje programov medsebojne pomoèi in usposabljanje invalidov za samopomoè ter svojcev in prostovoljcev za ivljenje in delo z invalidi, nudenje pomoèi in posebnih socialnih programov pri uveljavljanju potreb delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro na podroèju varovanja zdravja, medicinske in socialne rehabilitacije, vzgoje, izobraevanja, usposabljanja, zaposlovanja, bivanja, socialne varnosti, kulture, porta in rekreacije in pri reevanju drugih problemov ter pri skrbi za kvaliteto ivljenja delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro, ugotavljanje in reevanje socialnih in zdravstvenih problemov èlanov drutva in pomoè pri uveljavljanju njihovih pravic, s katerimi se jim zagotavlja socialna varnost, prepreèevanje in blaitev socialnih ter psihiènih posledic invalidnosti in telesne okvare, sodelovanje pri prepreèevanju in odpravljanju ovir v fiziènem in socialnem okolju, razvijanje socialne spretnosti delovnih invalidov, poveèanje informiranosti èlanov na razliènih podroèjih ivljenja, zagotavljanje pogojev za rekreacijo in port svojih èlanov in organiziranje druabnega ivljenja, prirejanje in organiziranje portnih sreèanj, letovanj, izletov ter organiziranje aktivnosti za svoje èlane v zdravilièih, sodelovanje na domaèih in tujih strokovnih posvetovanjih s podroèja delovanja drutva, spodbujanje in podpiranje akcij za izmenjavo izkuenj med sorodnimi drutvi in drugimi institucijami s podroèja delovanja drutva, izvajanje pomoèi obèinskim in dravnim organom ter drugim strokovnim organom, institucijam, politiènim strankam ter drugim organizacijskim skupnostim pri izvajanju njihovih nalog in naèrtov s podroèja skrbi za invalide in oseb s telesno okvaro, sodelovanje v Zvezi delovnih invalidov Slovenije pri oblikovanju zakonodaje s podroèja varstva delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro, pri oblikovanju, sprejemanju in izvajanju posebnih socialnih programov in z namenom izmenjave izkuenj, sodelovanj v skupnih akcijah in pri izboljanju metod lastnega dela, izvajanje dogovorjenih sklepov in smernic Zveze delovnih invalidov Slovenije, razvijanje razliènih izvedbenih oblik skrbi za delovne invalide, oseb s telesno okvaro ter njihove druinske èlane, ustvarjanje ustreznih materialnih pogojev za uspeno delovanje drutva, vkljuèevanje in iritev èlanstva na podroèju delovanja drutva, sodelovanje na sreèanjih invalidov in praznovanje mednarodnega dneva invalidov. 6 Zaradi usklajevanja dela in v prizadevanju za izboljanje posebnega pravnega varstva ter za zagotavljanje èlovekovih pravic v drubenem in ekonomskem poloaju delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro, drutvo sodeluje, sklepa in sprejema sporazume, pogodbe in ostale oblike dogovarjanja z nevladnimi organizacijami, z dravnimi organi in razliènimi subjekti operativne skrbi za delovne invalide in osebe s telesno okvaro. Drutvo ima monost svojim èlanom omogoèiti in zagotoviti razliène oblike pomoèi preko razliènih socialnih programov. S tem èlani drutva ohranjajo svojo vitalnost, èim boljo telesno kondicijo in zdravje. Z druenjem in vkljuèevanjem v ustvarjalne delavnice èlani drutva pridobivajo prepotrebno samozavest, obèutek vkljuèenosti in soodvisnosti ter pomembnosti in koristnosti. Prav posebno pa je pomembna vkljuèenost v portne dejavnosti, ki invalidom pomaga pri fizièni rehabilitaciji in posledièno prispeva k boljemu zdravju in boljemu splonemu poèutju. K dejstvu, da je nae drutvo lahko tako zelo uspeno in dejavno, neizpodbitno pomagajo sredstva Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (v nadaljevanju FIHO) , ZDIS in Obèine Koèevje, ki jih pridobivamo preko javnih razpisov. Nae drutvo s pomoèjo teh sredstev izpelje veliko zastavljenih programov in s tem nudi prepotrebno pomoè socialno najibkejim, bolnim in ostarelim invalidom. S strani Ministrstva za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti Republike Slovenije je Drutvu invalidov Koèevje podeljen status drutva, ki deluje v javnem interesu na podroèju socialnega varstva. V letonjem letu DI Koèevje obeleuje 40 let svojega obstoja in delovanja, saj v Obèini Koèevje aktivno dela in skrbi za invalidne osebe vse od leta 1974. Leta 2008 je svoje poslanstvo in delovanje razirilo e na podroèji dveh obèin, Kostela in Osilnice. V teh tirih desetletjih se je v Drutvu invalidov Koèevje s svojim prostovoljnim delom izkazalo veliko prostovoljcev invalidov, ki so svojim srènim, nesebiènim in portvovalnim delom za doseganje skupnih ciljev drutva prispevali k dananji obliki drutva, zgledni organiziranosti in uspenemu delovanju drutva na vseh podroèjih svojega delovanja. Drutvo ima uspeno vodstvo in veliko bazo èlanstva, ki prostovoljno in z veliko mero empatije uspeno uresnièuje poslanstvo, namen in cilje drutva s poudarkom na medsebojni pomoèi in razvoju humanitarnega dela, predvsem pa z velikim obèutkom in skrbjo za pomoè in vkljuèevanje invalidov v sedanjo, sodobno drubo. 7 DR. VLADIMIR PREBILIÈ upan obèine Koèevje Spotovani! Vsaka skupnost lahko deluje samo, èe izhaja iz medsebojnega spotovanja in pomoèi. ele ko se vsi èlani skupnosti poèutijo dobro, ko med njimi ni razlik, ko so enakopravni in lahko polnokrvno ter vsak po svojih moèeh prispevajo k skupnemu dobremu, je takna skupnost medsebojno povezana. Vsestranski razvoj je prav posledica tega. In obratno. Èe taknih okolièin ni, potem ni mogoèe prièakovati razvoja. Prav tega se zavedamo tudi v Obèini Koèevje. Prav zato smo veliko truda in energije, pa tudi sredstev namenili hitrejemu reevanju odprtih vpraanj na podroèju enakopravnosti invalidov. Nedvomno je bil to vsaj deloma razlog v premajhni obèutljivosti odgovornih in zahvaliti se gre Drutvu invalidov Koèevje, ki nas je dosledno opozarjalo na teave. Plod tesnega sodelovanja in tudi e omenjenega medsebojnega razumevanja je bil projekt Obèina po meri invalidov. Storjeni so bili tevilni koraki, med katerimi naj izpostavim sistemsko odpravljanje arhitektonskih ovir (predvsem na prehodih za pece) in zavezo pri tesnem sodelovanju s svetovalci krovne organizacije invalidov, s èimer bomo e pri naèrtovanju novih objektov omogoèali dostop invalidom. Cilj je tudi, da bomo e letos spremenili vhod v obèinsko stavbo tako, da bo invalidom omogoèen vstop in korièenje uslug obèinske uprave ter ostalih slub, ki si skupaj z nami delijo stavbo na Ljubljanski cesti 26. Seveda je pomembno tudi dejstvo izjemno kakovostne komunikacije med drutvom invalidov in obèinsko upravo. Je lahko bolje? Vsekakor. In prav to je cilj za bodoèe. Ob taknem sodelovanju, kot ga imamo danes, sem preprièan v e bolje rezultate in realizacijo cilja da bo Obèina Koèevje dejansko invalidom prijazna. Sam sem mnenja, da se kakovost drubene skupnosti izkazuje in meri v odnosu do slehernega èlana, e toliko bolj pa do tistih, ki potrebujejo dodatno razumevanje in pomoè. In v tem smislu smo s skupnimi moèmi naredili velik korak naprej. Zato naj vam vsem èlanom drutva invalidom èestitam ob tako pomembnem in visokem jubileju z jasno zavezo sodelujmo tako dobro tudi v bodoèe! 8 DRAGO NOVAK predsednik ZDIS Drutvo invalidov Koèevje v letonjem letu praznuje 40. obletnico svojega delovanja in je èlan najveèje invalidske organizacije v Sloveniji Zveze delovnih invalidov Slovenije, ki zdruuje veè kot 50.000 èlanov v 69 drutvih invalidov. Èe razmiljamo o stoletjih, se nam zdi 40 let sorazmerno kratko obdobje. Toda, èe vzamemo za merilo dolgost povpreènega èlovekega ivljenja, predstavlja 40 let kar pomembno obdobje, v katerem se vsakdo od nas sreèuje s tveganji, udarci usode, zadovoljstvom in doseki. tirideset let delovanja DI Koèevje je kot svetel kamenèek v mozaiku dogodkov in uspehov na poti od skromnih zaèetkov delovanja drutva pa vse do zavidljive ravni v dananjih dneh. V DI Koèevje kot invalidski organizaciji delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro ste lahko ponosni na vae delo, na vae èlane, ki so pripravljeni sooblikovati drutvo, ki so pripravljeni dihati z drutvom, na dobre stike z lokalno skupnostjo, na posebne socialne programe in raznolikost delavnic, ki jih izvajate. Ne smemo pozabiti omeniti skromnih in nesebiènih prostovoljcev na podroèju prostovoljnega socialnega dela, ki so v dobro skupnosti rtvovali svoj prosti èas, ji posveèali energijo, voljo in pripravljenost. S tem, ko so pomagali soèloveku invalidu v stiski, so izkazali svojo srènost in vero v ivljenje. e res, da smo civilna druba, ki sama ne more nuditi socialne varnosti invalidom, se pa zavedamo svoje pravice in dolnosti, da na vseh ravneh zagovarjamo in podpiramo naèelo enakih monosti in enakopravne obravnave, se zavzemamo za pravice invalidov kot èlovekove pravice in nasprotujemo vsaki diskriminaciji invalidov. Ob vaem jubileju pa poudarjam: to, kar je dobro, naj se obdri, tisto, kar je e bolje, naj se e dodatno razmahne in razvije. Dobro vemo, da tradicijo sicer lahko ustvarimo, toda samo z njo e ne moremo nièesar doseèi. DI Koèevje svojih èlanov, pa tudi tistih, ki to e niso, ne bo razoèaralo. Verjamem, da boste e naprej delovali v dobro invalidov, zagovarjali principe socialne drave in si prizadevali za javno korist, h kateri lahko in moramo prispevati vsi. Vam, ki obeleujete 40. obletnico delovanja, èestitam za dosedanje delo in vam elim e veliko uspehov v prihodnje. Prihodnost bo brez dvoma prila, toda prihodnost e ni nadaljevanje uspehov iz sedanjosti, ki bi nam bili dani sami po sebi. Za uspehe si moramo prizadevati. elim vam, da bi nam vsem skupaj bilo v prihodnje bolje. 9 mag. TANJA HOÈEVAR sekretarka ZDIS Invalidi z invalidnostjo ivimo! To je naa telesna danost in ivljenjska sopotnica. Ne da se je znebiti. Ni je mogoèe odtujiti ali ukrasti. Hkrati pa je tudi ovira, ki se jo da podrediti in katero lahko naredimo za znosnejo. In prav zato v Zvezi delovnih invalidov Slovenije sledimo naslednjim vrednotam: vkljuèenost, nediskriminacija, enkratnost, enakopravnost, enakost, opolnomoèenje, monost izbire, kakovost dela in inovativnost. K temu so zavezana tudi drutva invalidov, ki se na lokalni ravni sreèujejo s konkretnimi teavami in problemi. In med njimi je drutvo invalidov Koèevje, katerega delovanje se razsteza na obmoèju treh obèin: Koèevje, Kostel in Osilnica e dolgih 40 let. Ustanovni èlani drutva verjetno takrat niso mogli predvideti tako uspenega razmaha organizacije, ki je z nenehnim aktivnim pristopom pridobivala na veljavi in v okviru civilne drube postala pomemben dejavnik na podroèju invalidskega varstva v lokalni skupnosti. Zaèetki prav gotovo niso bili lahki, saj je bil vsak va korak nova uèna ura v smeri prostovoljnega socialnega dela, kar je postala stalnica ob nikoli dovolj dobri skrbi drave. Vedno ste se morali znati prilagajati novim drubenim spremembam, ki so bile v bistvu izzivi na katere ste znali pravoèasno odgovoriti. Iz vsake izkunje ste izli bogateji za vrsto spoznanj, ki so vas naredila trdneje, prodorneje in preprièane, da delate dobro. Rdeèa nit vaega delovanja je v prostovoljstvu, kajti prostovoljci so temelj invalidske organizacije, saj ji pomagajo in omogoèajo reden potek dela in brez njih ne bi mogli izvajati posebnih socialnih programov in izpeljati svoj celoten program. Prostovoljno delo obogati tako skupnost kot samega prostovoljca, saj gre za plemenito delo, ki je nekaterim naèin ivljenja. Ste nezamenljivi del celotne organizacije Zveze delovnih invalidov Slovenije in sposobni odziva na teke lokalne razmere, v katerih se al prepogosto znajdejo invalidi. Z izvajanjem posebnih socialnih programov ste uspeli vzbuditi obèutljivost lokalnega okolja, ki je v vaih aktivnostih zaznalo skrb za sokrajana oziroma èlana te drube, ki mu je potrebno zaradi specifiènih razlogov nameniti e posebno pozornost. Ob obeleitvi delovanja vaega drutva invalidov bi elela vsakomur za njegov prispevek k svetli sliki vaega drutva, predvsem pa zaradi pripravljenosti prisluhniti teavam soèloveku, izreèi priznanje, mu stisniti roko in reèi hvala. Prav zaradi tega, ker v civilni drubi za svoje plemenito poslanstvo ne dobite plaèila v denarju, lahko vrednoto prizadevnosti poplaèamo le z vrednoto hvalenosti. 10 VESNA MARKO predsednica Drutva invalidov Koèevje Druba in posamezniki, predvsem mlada in srednja generacija, invalidnost in starost doivljajo kot breme in gronjo, zato je bistvenega pomena ozaveèanje prebivalcev in lokalne skupnosti o tem, da je vsak invalid in vsak starostnik lahko e kako osebno in drubeno dejaven, aktiven v okviru svojih zmonosti in pomembnem èlan skupnosti. Izkunje kaejo, da je najbolji naèin spopadanja z invalidnostjo in staranjem ohranjanje aktivnosti tudi po nastanku invalidnosti oziroma v letih tretjega ivljenjskega obdobja ter se po svojih najboljih moèeh udejstvovati z vsem svojim znanjem in izkunjami. Zelo velik pomen pri ohranjanju vitalnosti invalidne in stareje populacije ima ustrezno drubeno okolje, torej civilna druba, ki razume potrebe svoje populacije in omogoèa pogoje razvoja prostovoljnega drutva invalidov, da s svojim aktivnim delovanjem opozarja in ozaveèa okolico, da med nami ivijo invalidi, ki imajo prav posebne potrebe ter jim je v duhu nediskriminacije potrebno omogoèiti trajno udelebo v socialnem, gospodarskem, kulturnem in duhovnem ivljenju. Kljub temu, da ivimo v èasu splone krize, se bomo v drutvu invalidov e bolj potrudili in e bolj bomo strnili svoje vrste. Jasno in pregledno bomo sledili zapisanim ciljem, uresnièevali svoje poslanstvo in svoj program dela in ne bomo dovolili, da bi bili socialno in zdravstveno ibki invalidi ogroeni in prizadeti. Skrbno bomo naèrtovali svoje delo, sledili potrebam èlanstva in v skladu s svojimi monostmi èlanom drutva nudili moèno oporo in zavetje. Vedno in ob vsaki prilonosti bomo nadaljevali z ozaveèanjem lokalne skupnosti o potrebah invalidov in se odloèno zavzemali za »obèino po meri invalidov«. Èe vsako leto odstranimo samo eno oviro, ki invalidom nae obèine onemogoèa enakopravneje ivljenje v skupnosti, bomo naredili korak v pravo smer. Drutvo invalidov Koèevje bo svoje delo tudi v prihodnje nadaljevalo v skladu z e uteèenimi socialnimi programi in programi v skladu s Statutom in programom drutva ter vedno in povsod e naprej delovalo v dobro invalidov in zagovarjalo njihove pravice. Vse nateto moèno opravièuje potrebo po e bolji in tesneji vpetosti naega drutva v nao lokalno skupnost. Kot vedno doslej si bo Drutvo invalidov Koèevje prizadevalo, da svojih èlanov, pa tudi tistih, ki to ele bodo, ne bo razoèaralo. 11 IZ ZGODOVINE ZDIS Prva invalidska drutva so se na Slovenskem ustanovila na podlagi ustanovitve drutva vojnih veteranov v zaèetku 20. stoletja, ki so skrbela za vojne invalide, ranjene osebe in osebe s tekimi kroniènimi boleznimi. Civilna invalidska drutva so se ustanovila in pojavila pozneje, leta 1920, z ustanovitvijo Podpornega drutva slepih. Njihovo glavno poslanstvo je bilo zbrati sredstva za podporo revnim in socialno ogroenim slepim ljudem ter skrb za zaposlovanje tistih, ki so bili zmoni in sposobni za delo. Drutvo je organiziralo svoje lastne delavnice, kjer so se èlani drutva priuèili in zaposlili v obrteh pletarstva in èetinarstva. Leta 1931 se je ustanovilo tudi drutvo gluhih in naglunih Ljubljana z namenom pomoèi v vseh oblikah, predvsem v komunikaciji, èe sami tega niso bili sposobni. Drubeni pogoji za nastanek in ustanovitev Zveze delovnih invalidov Slovenije pa je bil z ustanovitvijo izpolnjen leta 1969 (Krofliè, Hoèevar, 2009). OBDOBJE PRED USTANOVITVIJO DRUTVA INVALIDOV KOÈEVJE, 1963 1974 Prvi zametki drutva segajo v leto 1963, ko je bilo 22. decembra ustanovljeno Drutvo invalidov in portna sekcija Koèevje. V okviru drutva se je najprej ustanovila kegljaka sekcija, ki je imela tako moko kot ensko ekipo, nato so se ustanovile e balinarska, strelska, ahovska, mnogobojna ter strelska sekcija. Na portnih sreèanjih je v tem èasu drutvo sodelovalo z organizacijo Zveze borcev, posebej okviru praznovanj obèinskega praznika Koèevje. Sodelovali so tudi s pobratenimi drutvi izven Slovenije. Pridobljeni pokali in rekviziti od leta 1963 do 1974 so oddani v Muzej ljudske revolucije v Ljubljani, v dananji Muzej noveje zgodovine Slovenije na Celovki cesti 23. Z uspenim portnim udejstvovanjem skupine invalidov oz. portne sekcije invalidov iz Koèevja, so se leta 1973 zaèele pojavljati iniciativne pobude za ustanovitev Drutva invalidov Koèevje. Na iniciativo takratne Republike zveze invalidov SR Slovenije, s sedeem v Ljubljani, na Topniki 58, je bil 19. decembra 1973 ustanovljen odbor z nalogo, da se ustanovi Drutvo invalidov za obmoèje Obèine Koèevje. Po prejetju finanènih sredstev v viini 3.000,00 takratnih dinarjev, ki jih je za ustanovitev drutva invalidov nakazala Republika zveza Slovenije, je ustanovni odbor v sestavi Mile Opaèiæ, Joe Stopar in Karol Levstik sklical ustanovni obèni zbor, ki se ga je udeleilo 170 èlanov invalidov iz obmoèja obèine Koèevje. Na ustanovnem zboru je bil sprejet Statut Drutva invalidov in njegovi organi. Za prvega predsednika DI Koèevje je bil imenovan Mile Opaèiæ, za podpredsednika Jakob Poje, tajnika Mirko Rut in blagajnika Stojan Dimitrijeviè. Èlani odbora so bili Joe Stopar, Bernard Praprotnik, Rudi Pintariè, Peter Obolt, Milenko Ponduroviæ, Ivan Kri, Danilo Hoèevar, Joe Potoèar in Rudi Koèman. 12 Èlani nadzornega odbora so bili Stane Frank, Franc varc, Stane kufca. Drutvo invalidov Koèevje je bilo ustanovljeno 10. marca 1974 v Domu Partizan, sedanjem Narodnem domu, v Ljubljani. Skupèina Obèine Koèevje je 10. aprila 1974 izdala odloèbo o vpisu drutva v register. Prvi vèlanjeni èlani DI Koèevje, po 40 letih èlanstva. Jubilanti prejemniki plakete ob 40. obletnici delovanja DI. 13 Jubilejnih 40 let DI Koèevje 40 let je e minilo, od kar se nae drutvo je ustanovilo. Je strma pot do sem vodila, a naa volja nikdar ni klonila. Humanost in nesebièna podpora vsakemu izmed èlanov pomoè sta in opora. Prijazna beseda in topel pogled dajeta vsem invalidom novi polet. V tiridesetih letih se veliko je zgodilo, s trudom in portvovalnostjo vseh èlanov tudi veliko pridobilo. Zdaj s ponosom gledamo na vse, kar nam je uspelo, v preprièanju, da nadaljevalo se bo zaèeto delo. Za konec e zahvala sledi, vsem, ki zdruili svoje so moèi, da nae drutvo e danes ivi Ljubica Klun 14 OBDOBJE 1974 1998 PREDSEDNIK MILE OPAÈIÆ Mile Opaèiæ Prvi in dolgoletni predsednik DI Koèevje Mile Opaèiæ je drutvo vodil od 1974 do 1998. S svojo izjemno zavzetostjo, moèno voljo in armom je navdueval ljudi k vèlanitvam v drutvo. Njegov optimistièni duh in zagnanost sta botrovala obstoju drutva. Za svoje delo je prejel veliko priznanj in odlikovanj. Leta 1998 je postal èastni èlan DI Koèevje. Podelitev priznanj ob 10. obletnici delovanja DI (6.3.1984) Pri izvajanju aktivnosti in uresnièevanju ciljev so mu pomagali èlani organov DI, in sicer: Jakob Poje podpredsednik in portni referent od 1974, Danilo Mohar podpredsednik od 1991, Mirko Rut tajnik 1974 1980 in Ivan Jerman tajnik 1980 1998. Novoustanovljeno drutvo v zaèetku svojega delovanja ni imelo lastnih prostorov, zato je vse do 15. januarja 1980 delovalo v privatnem stanovanju predsednika. Trud vseh organov drutva, ki so se zavzemali za pridobitev prvih prostorov, je bil nagrajen s podpisom pogodbe med samoupravno stanovanjsko skupnostjo obèine Koèevje in DI Koèevje o oddaji in najemu poslovnega prostora. Drutvo je dobilo svoje prve prostore na Trgu zbora odposlancev 61. 15 Trg zbora odposlancev 61 Bila je majhna pisarna, brez toaletnih prostorov, vode in ogrevanja, pa vendar je drutvu omogoèala laje delovanje. V bliini se je nahajala restavracija Metka, v kateri so drutvu ponudili na souporabo toaletne prostore, med delovnimi obveznostmi pa si je bilo moè privoèiti èas za kavo in druenje. V tistem èasu je za potrebe èlanov drutva na obmoèjih: Koèevje mesto prvi teren, Koèevje mesto drugi teren, Rudnik alka vas, Klinja vas, Stara Cerkev, Stari Log, Dolga vas pri Koèevju, Livold pri Koèevju, Mozelj, Predgrad, Koèevska Reka, Banja Loka, Osilnica in Draga pri Lokem Potoku, delovalo 14 poverjenikov. Leti so predstavljali nepretrgano vez med tevilnimi èlani in vodstvom drutva, saj so preko izvajanja obiskov na domu in v bolninicah skrbeli za pretok informacij od drutva do èlana in obratno. Bili so preprosti ljudje, ki so e v tistih èasih nudili laièno èloveko pomoè in postavili temelje prostovoljnega dela, ki so se obdrali do dananjih dni. V omenjenem obdobju je tevilo èlanov naglo naraèalo zaradi interesa do vkljuèevanja v razne, predvsem portne dejavnosti, ki so bile primerne za invalide. Ob zakljuèku leta 1982 je bilo v portne panoge vkljuèenih 105 invalidov portnikov. Èlani so nastopali na meddrutvenih, na tradicionalnih, podroènih, medkrajevnih ter republikih tekmovanjih. Udeleevali so se tudi tekmovanj izven Republike Slovenije v mestih pobratenih drutev invalidov, Rijeki, Rabu in Delnicah in vedno v èasu obèinskih praznikov. Poleg vkljuèevanja invalidov v portne panoge in udejstvovanja na tekmovanjih je bilo za druenje poskrbljeno z organizacijo raznih izletov. 16 Izlet v Beograd, 1980 in Izlet v Kumrovec, 1986 V portne panoge je bilo vkljuèenih veliko èlanov DI Izleti v spomladanskem èasu so bili namenjeni ogledu kulturnih znamenitosti na podroèju Slovenije in bive Jugoslavije. Prav tako so bili organizirani nakupovalni izleti v Avstrijo, Italijo in na Madarsko. Izleti so bili s strani èlanov dobro sprejeti, zato so bili avtobusi vedno polni. V jesenskem èasu so bili izleti namenjeni sreèanju tejih invalidov, ki so potekala po razliènih krajih v Sloveniji. Dolgoletnim èlanom drutva izleti ostajajo v lepem spominu, kar prièajo tudi fotografije, ki so nastale v tem obdobju. Poleg ostalih aktivnosti so potekali organizirani druabni veèeri v Kolodvorski restavraciji Koèevje, udeleevalo se jih je precejnje tevilo èlanov. 17 DI Koèevje v spomin in sodelovanje s DI Domale, v Koèevju, 7. 10. 1989 Drutvo invalidov je bilo aktivno tudi znotraj delovnih organizacij v obliki aktivov, ki je za osnovno nalogo imelo pomoè invalidom v delovni organizaciji in izven nje, zdruevanje invalidov na sreèanjih in portnih prireditvah. V obdobju od leta 1974 do 1982 so bili aktivi zaposlenih invalidov v delovnih organizacijah: Lesna industrija »LIK« Koèevje, Tekstilna tovarna Koèevje Tekstilana, Kemièna tovarna Melamin Koèevje, Zdrueno kmetijsko posestvo Koèevje, Trikon Koèevje. Aktivi delovnih invalidov v posameznih delovnih organizacijah so prenehali delovati po letu 1990. V obdobju od leta 1974 do 1982 je DI prijelo mnoga priznanja, plakete in nagrade. 18 Podelitev zlate plakete Zveze za rekreacijo in port SFRJ predsedniku Miletu Opaèiæu, 1982 Zveza za rekreacijo in port invalidov Socialistiène federativne republike Jugoslavije iz Beograda je leta 1982 DI Koèevje podelila priznanje za uspeno delo na podroèju porta. V tem letu je drutvo prejelo tudi srebrno plaketo Telesne kulturne skupnosti Obèine Koèevje. Uspehi portnikov in DI Najbolj dejavni invalidi so na obènem zboru drutva 23. aprila 1983 prejeli naslednja odlikovanja: ● bronasto odlièje: Slavica Pape, Stane Gabriè, Franc varc, Anton Malnar, Ljudevit Grguriæ, ● srebrno odlièje: Rudi Koèman, Matija tanfelj, Stane kufca, Rudi Pintariè, Slavko Kavran, Janko Kurtal in ● zlato odlièje: Helena Zgonc. 19 Spomini na prvega predsednika Mileta Opaèiæa »Prvi predsednik drutva, Mile Opaèiæ, je s svojo dejavnostjo prièel predvsem zaradi portnih aktivnosti invalidov. Bili so drugi èasi, podjetja so imela sklade, da so drutvom lahko donirala finanèna sredstva, zato je takratni predsednik lahko razvijal dejavnosti v drutvu, v katere so se invalidi vkljuèevali. Bil je komunikativna oseba, znal je delati z ljudmi in jih privabiti k sodelovanju. ivel je za drutvo in èlane. Ker je bil tudi sam v 2. svetovni vojni, so bili v drutvo vkljuèeni tudi vojni veterani. Vedno se je postavil na stran invalida, z veliko mere empatije,« se prvega predsednika Drutva invalidov Koèevje spominja èastna èlanica drutva Marija Mestnik. Èlanica Fanika Nagu pa se predsednika spominja: »Mile je bil èlovek »1A«, razumel je ljudi, bil je dobrosrèen, rad je pomagal. Organiziral je nakupovalne izlete v Avstrijo in na Madarsko. Ljudje so se radi udeleevali tovrstnih izletov.« Èlani drutva so na obènem zboru leta 1998 izvolili novega predsednika, Ivana Jermana. 20 OBDOBJE 1998 2002 PREDSEDNIKA IVAN JERMAN IN PAVEL KOTAR Vodenje drutva je 21. julija 1998 prevzel Ivan Jerman, dolgoletni èlan in tajnik drutva. Ivan Jerman Ivan Jerman je z veliko mero odgovornosti nadaljeval e uteèeno delo in aktivnosti prejnjega predsednika. Delo drutva je reorganiziral, naloge so se porazdelile med veè èlanov drutva in pod novim vodstvom se je delovanje drutva veèalo. V èasu od 1998 do 2002 so v organih drutva sodelovali: Pavel Kotar portni referent in podpredsednik drutva, Marija Mestnik tajnica in Joica Kovaè blagajnièarka. V tem obdobju so se èlani drutva veliko druili in pripravljali so izlete ter dvakrat letno organizirali kopalne dneve. Potekala so tudi tevilna portna tekmovanja in druge oblike druenj èlanov drutva. Maribor 1999 21 Izleti in sreèanja Sreèanje DBKOO, 1999 Spomini na predsednika drutva Ivana Jermana Ivan Jerman je bil dober èlovek in organizator. Pri svojem delu se je trudil za odprt odnos do èlanov drutva, bil jim je pripravljen pomagati in prisluhniti in nenehno si je prizadeval pridobiti nove prostore za delovanje drutva. O tem prièajo zapiski in spomini tedanjih mlajih èlanic drutva Joice Kovaè in Fanike Nagu. Sin Bojan pa svojega oèeta opie z naslednjimi besedami: »Vedno je bil aktiven. Delal je s srcem, imel je soèutje do soèloveka, posebno rad je pomagal invalidom. Celo ivljenje je bil vpleten v prostovoljno delo, vodile so ga humane vrednote in skrb za soèloveka.« 22 Nadaljnje vodenje drutva je prevzel tedanji podpredsednik drutva Pavel Kotar. Pavel Kotar Po smrti predsednika Ivana Jermana je 20. junija 2001 vodenje drutva prevzel podpredsednik drutva Pavel Kotar, dolgoletni èlan in portni referent. Drutvo je vodil le eno leto do novih rednih volitev. Bil je odlièen portni referent in izjemen portni organizator, ki ga je poznala cela Slovenija. Poleg aktivnega portnega udeleevanja je bil dolgoletni poverjenik èlanov drutva. Iz èasov svojega 38 letnega èlanstva se z veseljem spominja vseh portnih dosekov èlanov drutva, pridobitve nove steze za balinanje in druenja s pobratenimi drutvi invalidov izven Slovenije. Meddrutveno tekmovanje v balinanju, Maribor »Najbolj pa sem bil vesel vsake selitve drutva na novo, boljo lokacijo«, se nasmehne ob pregledovanju slik. Delo v drutvu ga je zelo veselilo, ob delu se je sprostil, razumel se je s èlani. Prav tako se je zelo dobro razumel s takratnim vodstvom Obèine Koèevje in upanom Jankom Vebrom, ki je drutvu ob otvoritvi novega balinièa podaril krogle za balinanje. Pavel Kotar na rednih volitvah drutva leta 2002 ni elel kandidirati in nadaljevati delo predsednika, saj se je elel ponovno z vso energijo posvetiti portnim dejavnostim. Za predsednico drutva je bila izvoljena tedanja blagajnièarka Joica Kovaè. 23 Podroèno strelstvo nekoè in danes 24 OBDOBJE 2002 2009 PREDSEDNICA JOICA KOVAÈ Joica Kovaè Joica Kovaè je bila aktivna èlanica drutva od leta 1991. Veè let zapovrstjo je bila tudi èlanica izvrnega odbora in socialne komisije ter poverjenica èlanom drutva. V èasu svojega predsedovanja je svoje delo opravljala izjemno vestno in vpeljala veliko izboljav. Vseskozi si je prizadevala za izboljanje kakovosti ivljenja invalidov, promocijo drutva in boljo socialno vkljuèenost invalidov. Za uspeno delovanje je leta 2007 prejela pisno priznanje ZDIS. »V DI Koèevje sem se vèlanila na pobudo bivega predsednika Mileta Opaèiæa in takoj postala aktivna èlanica«, se svojega zaèetka v drutvu spominja Kovaèeva, »kot svea upokojenka sem èutila, da imam e dovolj moèi, da lahko s svojim znanjem prispevam drutvu.« V èasu predsedovanja Joice Kovaè so v organih drutva sodelovali: Joica Tome podpredsednica do leta 2006, Joe Lindiè podpredsednik od leta 2006, Marija Mestnik tajnica do leta 2007, Ljubica Klun tajnica od leta 2007. Joici Kovaè je pri njenem delu nudila podporo tajnica drutva Marija Mestnik, ki je imela kot neinvalid poseben èut do invalidov, zato je svojo energijo usmerila v prostovoljno delo. V zahvalo za njeno portvovalno delo ji je leta 2008, na pobudo tedanje tajnice Ljubice Klun, drutvo podelilo naziv èastne èlanice. Sama je povedala: »Mo je bil èlan drutva in me je prosil, naj pridem na pomoè pri organizaciji. Ker sem se takrat upokojila, sem delo tajnice z veseljem prevzela. Moj namen je bil narediti dobro delo, pomagati skupnosti in rada sem pomagala. Ostajajo lepi spomini.« 25 Sreèa Kako sem danes sreèna. Mamica me je peljala na sladoled. Pa, ali je to sreèa? Nekdo je rekel, da je imel sreèo, ker je zadel na loteriji. Saj res, kaj pa je sreèa? Sreèna sem, èe sta mamica in oèi vesela, èe imata èas zame. Niè. Vpraala bom dedija. On je e star, veliko ve. Dedi: »Kaj je sreèa? Kdaj si ti sreèen?« Dedi niè ne pomilja, se nasmehne in odgovori: »Draga moja deklica. Tako malo je treba, da sem sreèen. Mene osreèi e sonce, osreèijo me roe, smeh dobrih ljudi, najbolj pa sem sreèen, kadar si sreèna, vesela Ti.« Da, res je treba malo za sreèo. Danes sem sreèna. elim, da smo sreèni vsi. Marija Mestnik 26 V obdobju predsedovanja Joice Kovaè se je v dejavnost drutva vpeljalo nekaj novih programov in novih naèinov pomoèi invalidom. Za bolje informiranje se je postavila gostujoèa spletna stran drutva, prièela so se letna sreèanja tekih invalidov, pa tudi meseèno kopanje v Dolenjskih Toplicah je bilo med invalidi dobro sprejeto. Dvakrat letno so bili organizirani izleti in prepotovalo se je velik del Slovenije. Predsednica, nekateri èlani organov drutva in poverjeniki, 2006 Izleti v 2007 in 2008 Poleg izletov so na drutvu potekale razne portne aktivnosti, v okviru socialnih programov se je pomagalo èlanom v stiski z raznimi oblikami pomoèi (pomoè pri izgradnji dvigala, nakup invalidskega vozièka, nakup naprave za dihanje in zdravil ter adaptacije prostorov za »vozièkarje«). 27 Nakup elektriènega skuterja èlanici za normalno sobivanje v drubi Sreèanje tekih invalidov, 2008 28 Na pobudo èlanice Eme Janèiè se je leta 2003 prièela delavnica roènih del. V zaèetku so se èlanice sreèevale dvakrat meseèno, nato so se zaradi veselja do druenja in skupnih interesov do ustvarjanja prièele druiti vsak teden po dve uri. V okviru roènih del je bilo organiziranih veliko razstav, katerih so se èlanice roènih del z veseljem udeleevale. 1 2 3 4 5 6 Slika 1 Prva samostojna razstava roènih del v Likovnem salonu leta 2005 pod vodstvom èlanice DI Joice Tome Slika 2 Razstava roènih del v Izoli Sliki 3,4 Pridne roke ustvarjalk Slika 5 Boièno novoletna razstava, 2013 Slika 6 Priznanje, Slovenj Gradec, 2008 29 Vsakoletno sreèanje invalidov DBKOO je v letu 2006 potekalo v organizaciji DI Koèevje. Sreèanje invalidov DBKOO V tem obdobju se je drutvo selilo dvakrat. Prviè leta 2003, ko se je drutvo selilo v prostore na Ljubljanski cesti 8. Prostore so si delili s Planinskim drutvom Koèevje. Skupaj so delovali slono in drug drugemu pomagali. Otvoritev pisarne na Ljubljanski 8, leta 2003 Drugiè se je drutvo selilo leta 2008, ko je dobilo v uporabo prostore na TZO 30. Pri pridobitvi prostorov je imela veliko posluha takratna podupanja Obèine Koèevje mag. Darja Delaè Felda. 30 mag. DARJA DELAÈ FELDA podupanja Obèine Koèevje 2006 2010 e ob prvem sreèanju s predsednico DI Koèevje Joico Kovaè sem spoznala, da je delo drutva invalidov izjemno bogato ter zelo pomembno za ljudi naega lokalnega okolja. Na prijazen in preprost naèin je znala predstaviti delovanje drutva, delo s èlani in pomen posluha ter odgovornosti lokalnega okolja za potrebe in teave invalidov. Ob pripovedovanju sem zaèutila vso velièino dela, ki ga je vodstvo drutva dnevno prostovoljno in z vso potrebno skrbjo namenjalo tevilnim svojim èlanom in jim pomagalo po svojih najboljih moèeh. Najveèji problem, s katerim se je drutvo v tistem èasu sreèevalo, pa so bili prostori drutva. Prostore so si sicer zgledno delili s Planinskim drutvom Koèevje, toda zaradi adaptacije stavbe, so jih morali zapustiti. Velik problem so bila tudi finanèna sredstva za pokrivanje najemnine. al je moralo drutvo vsako leto vsa sredstva, ki so jih prejeli s strani obèine za delovanje drutva, v obliki najemnine vrniti nazaj v proraèun obèine. Hitro sva se sporazumeli. Ogledala sem si prostore drutva in pomagala pri iskanju novih. Dokaj hitro smo nali ustrezno reitev. Ker je imelo drutvo status drutva, ki deluje v javnem interesu, smo uredili tudi brezplaèno uporabo novih prostorov. Napredka drutva sem bila zelo vesela, saj smo uspeli reiti kar dva problema soèasno. Ob delu z vodstvom drutva in predsednico Joico Kovaè pa se mi je razirilo obzorje problemov in potreb na podroèju dela z invalidi v naem lokalnem okolju. Zdaj razumem, vidim in vem, kaj vse bi bilo treba popraviti in spremeniti, da bodo invalidi naega kraja postali mobilni, samostojni in neodvisni v svojem ivljenju. Najpomembneje pri vsem pa je spoznanje, da so tudi invalidi ljudje, ki bi radi preostanek svojega ivljenja preiveli z veseljem v srcu in smelim pogledom v svet e vedno znam, vem in zmorem. Drutvo invalidov Koèevje je v 40 letih svojega obstoja prehodilo zelo pomembno in èudovito pot. Vodstva drutva so skupaj s èlani, kot velika druina, drug drugemu pomagali po najboljih moèeh, delovali humanitarno in bogato prispevali k dejstvu, da invalidi niso bili sami, niso bili zapuèeni, niso bili osamljeni. Bili so sprejeti in velikokrat veseli. Tako je drutvo izpolnjevalo svoje poslanstvo. Ob 40. obletnici delovanja drutva zato z velikim veseljem èestitam vsem dosedanjim predsednikom drutva, vsem èlanom organov drutva in vsem poverjenikom. Opravili ste izjemno in humano delo, delo, ki je velikokrat naporno in teko, a je tudi delo, ki osreèuje, pomirja in bogati. Zato vam iskreno elim, da boste tudi v bodoènosti pri svojem delu uspeni in boste znali ohraniti in nadgraditi medsebojno soitje in harmonijo s skupnim upanjem za bolje ivljenje invalidov. 31 Novo pridobljena pisarna DI Koèevje na TZO 30, 2008 Obèni zbor DI, 2008 Drutvo je za potrebe invalidov svoje delovanje leta 2008 razirilo tudi na obmoèji obèin Kostela in Osilnice. Da je bilo delovanje drutva v tem obdobju izjemno uspeno, prièa dogodek ob praznovanju obèinskega praznika v letu 2008. To je podelitev srebrnega priznanja Obèine Koèevje. 32 Podelitev srebrnega priznanja Obèine Koèevje, ekov dom 2008 Joica Kovaè in Milena Lautar, 2009 Po sedmih letih predsedovanja je Joica Kovaè vodenje DI predala mlaji kolegici, Mileni Lautar. Kovaèeva je e naprej ostala v organih drutva kot aktivna èlanica in poverjenica invalidom. 33 OBDOBJE 2009 2014 PREDSEDNICA MILENA LAUTAR Milena Lautar Milena Lautar je èlanica DI Koèevje od leta 2004. Po predèasnem odstopu predhodnice je vodenje drutva prevzela leta 2009. Tako kot njeni predhodniki si je prizadevala za dobrobit invalidov. V èasu njenega predsedovanja je bil velik poudarek drutva na povezovanju z Obèino Koèevje ter intitucijami lokalne skupnosti, kot so: Center za socialno delo, Obèinsko zdruenje RK Koèevje, Ljudska univerza Koèevje, ent, elva, DSO Koèevje in DU Koèevje, s ciljem ugotavljanja in raziskovanja gmotnega poloaja vsakega posameznega invalida za izvajanje skupne strategije in nudenja kvalitetneje pomoèi. V letih nenehnih sprememb na podroèju socialne zakonodaje je bilo v sodelovanju s stroko poskrbljeno za strokovno informiranje z aktualnimi informacijami. »Ko sem prevzela funkcijo predsednice, si v zaèetku sploh nisem znala predstavljati, da je obseg del in nalog tako velik«, se svojih zaèetkov spominja Milena Lautar. In nadaljuje: »Poèasi se je moje obzorje zaèelo iriti in skupaj s tajnico, organi drutva in èlani smo nastopili enotno in doprinesli k e boljemu delovanju drutva.« V èasu predsedovanja Milene Lautar so v organih drutva sodelovali: Joe Lindiè podpredsednik, Ljubica Klun tajnica do 2010, Vesna Marko tajnica od 2010. V obdobju predsedovanja Milene Lautar je bil narejen premik k dopolnjevanju portnih dejavnosti. Leta 2011 je bila ustanovljena pohodniko planinska sekcija, ki uspeno deluje e danes. Uvedena je bila tudi strokovno vodena telovadba za interesno skupino invalidov z boleznijo hrbtenice in krvnoilnimi boleznimi. 34 Vsak petek se pohodniki odpravijo na razliène konce nae Koèevske Glede na nenehni tehnoloki napredek in prehod obdelave podatkov na razliène internetne spletne aplikacije v skladu z navodili ZDIS in FIHO, je delo drutva skozi vsa leta potekalo nemoteno. Zaradi druenja in sproèanja invalidov v naravi se je v sodelovanju s Planinskim drutvom Koèevje v letu 2009 zaèelo z izvajanjem rekreativno druabnega planinskega dne pri planinski koèi »Jelenov studenec«. Piknik pri koèi Jelenov studenec, 2009 Z namenom priblievanja invalidske problematike iri javnosti in delovanja proti diskriminacij invalidov s ciljem predstavitve drutva iri javnosti ter povabila k èlanstvu je leta 2012 drutvo organiziralo Dan odprtih vrat. Vabilo na dan odprtih vrat DI, november 2012 35 Prav tako je bilo poskrbljeno za interesno skupino ustvarjalk roènih in umetnikih del, ki jim je bil leta 2011, v skladu z dogovorom med DI Koèevje in Javnim Zavodom za port Obèine Koèevje, dodeljen poseben prostor, v katerem lahko èlanice sproèeno ustvarjajo svoja roèna in umetnika dela. Potekala so tudi vsakoletna e tradicionalna sreèanja tekih invalidov, ki se jih veselijo teje gibljivi invalidi in nai èlani invalidi oskrbovanci DSO Koèevje. Sreèanje tekih invalidov, 2012 Nae portnice in portniki so v tem obdobju dosegali visoke rezultate Prednovoletna sreèanja portnikov in prostovoljcev 36 DI Koèevje je imelo leta 2013 ponovno èast, da e tretjiè v 40 letih, organizira sreèanje invalidov DBKOO. Leta 2012 je drutvo podalo pobudo upanu Obèine Koèevje dr. Vladimirju Prebilièu za ustanovitev Sveta za invalide Obèine Koèevje z namenom skupnega sodelovanja v postopku pridobivanja listine »Obèina po meri invalida«. Milena Lautar je vodenje drutva zakljuèila marca 2014. e vedno aktivno sodeluje v organih drutva, je izjemno delovna, polna idej in dobra organizatorica. Za Mileno Lautar je vodenje drutva prevzela Vesna Marko, èlanica drutva od leta 2008, poverjenica, dolgoletna tajnica drutva in prostovoljka. Na konstitutivni seji so bili izvoljeni organi drutva, èlani komisij in razdeljene zadolitve. Volilni zbor 2014 37 Leto 2014 Z novo izvoljenim vodstvom v sestavi: Vesna Marko predsednica, Lucija Höferle podpredsednica, Marija Poje blagajnièarka in izvoljenimi organi drutva se bo delo v drutvu nadaljevalo v skladu z uteèenimi smernicami. Izvajale se bodo zaèrtane aktivnosti, ki so opredeljene z letnim in terminskim planom drutva ter realizirali sklepi IO DI Koèevje. Zbor èlanov DI, 2014 Aktivnosti, povezane z realizacijo e zaèetega projekta (2012) za pridobitev listine »Obèina po meri invalidov«, se bodo skrbno izvajale s ciljem uspenega zakljuèka celotnega projekta. Na drutvu smo mnenja, da je naziv, ki ga bo naa Obèina pridobila z dokonèanjem tega projekta, vreden odlike, saj bo dokazovalo, da Obèina Koèevje v svojem delovanju upoteva razliènost potreb vseh svojih obèanov. 38 Èlanek v Koèevskih novicah, maj 2014 Izlet v Gorika brda, 2014 Prav tako se sedanje vodstvo drutva zaveda, da bi brez prostovoljcev in poverjenikov mnogo teje delovali, zato se bomo e naprej trudili razvijati mreo prostovoljcev in poverjenikov, saj so ti zaradi svoje predanosti in portvovalnosti temelj obstoja drutva in zasluijo posebno mesto in posebno priznanje. 39 Aktivne poverjenice s predsednico drutva, 2014 V prihajajoèem obdobju se bo vodstvo drutva zavzemalo za ponovno vzpostavitev aktivov delovnih invalidov, ki so po osamosvojitvi Slovenije zamrli. Aktiv delovnih invalidov se bo prvenstveno zavzemal za varstvo zaposlenih in brezposelnih invalidov. Dosledno bo v praksi in preko svojih predstavnikov izvajal in reeval invalidsko problematiko. Aktiv ima skupaj z drutvom invalidov pomembno vlogo in s svojim delovanjem blai posledice gospodarskih, kadrovskih in organizacijskih teav, s katerimi se sooèajo invalidi. Delovni sestanek Socialne komisije DI Koèevje, 2014 e naprej bomo ohranjali dobre odnose z lokalno skupnostjo in skrbeli za slehernega èlana naega drutva. 40 BREZ PROSTOVOLJCEV NE GRE V letu 2014, ki ga je Svet Evrope razglasil za Evropsko leto prostovoljnih dejavnosti in spodbujanja aktivnega dravljanstva, je prav, da se e enkrat spomnimo, da je prostovoljstvo e od samega zaèetka za Drutvo invalidov Koèevje izjemnega pomena, saj se je skozi vseh 40 let obstoja in delovanja drutva obdralo do danes. Prostovoljci naega drutva tudi sami invalidi so znali prepoznati vrednoto prostovoljstva. Zaradi izjemnega pomena, ki ga ima prostovoljstvo za razvoj in prihodnost drubene skupnosti, je dandanes prepoznano kot splono dobro in za nae drutvo predstavlja srce in bistvo obstoja, saj drutvo od samega zaèetka vodijo le prostovoljci, ki dnevno, brezplaèno in nesebièno namenjajo svoje znanje in svoj èas za zagotavljanje razliènih oblik pomoèi invalidom. Tako je skrb za spodbujanje, negovanje in razvoj prostovoljstva postala prioriteta naega drutva. Prostovoljci naega drutva z vsakodnevnim aktivnim delom na terenu vzpostavljajo stike z uporabniki socialnih programov in se uèinkovito odzivajo na resniène potrebe posameznikov ali skupin, ki so se znali v stiski. S tem invalidom omogoèajo ohranjanje èlovekovih pravic, enakopravnosti na nivoju sociale in obèutka pripadnosti drubeni skupnosti. Vsi se zavedamo, da ivimo v posebnih èasih, ko naa druba za zagotavljanje navedenih ciljev iz leta v leto namenja manj sredstev. A to dejstvo ne manja prizadevnosti naih prostovoljcev, ostajajo vztrajni in neomajni. Ker nam velikokrat pomanjkanje èasa ne dovoljuje, da se ustavimo in druimo ter izrazimo prepotrebno priznanje delu naih prostovoljcev, je letonje praznovanje e toliko pomembneje. Ponuja nam prilonost, da se jim za njihovo plemenito delo javno zahvalimo. ZAHVALA PROSTOVOLJCEM Vsem vam, drage prostovoljke in prostovoljci, in hkrati vsakemu izmed vas izrekamo iskreno zahvalo za va trud, èas, energijo in ne nazadnje upanje, ki ga vlivate ljudem v stiski. Tudi v prihodnje elimo, da bi s skupnimi moèmi promovirali Drutvo invalidov Koèevje in prostovoljstvo kot nenadomestljivo èlovekoljubno vrednoto ter s svojimi idejami, dejanji in aktivnostmi e naprej aktivno spreminjali svet! 41 SKRB ZA NEODVISNO IVLJENJE TEKIH IN NEPOKRETNIH INVALIDOV, TER PREPREÈEVANJE IN BLAENJE SOCIALNIH TER PSIHIÈNIH POSLEDIC INVALIDNOSTI Z izvajanjem programa Skrb za neodvisno ivljenje tekih in nepokretnih invalidov ter prepreèevanja in blaenja socialnih ter psihiènih posledic invalidnosti omogoèamo naim èlanom prvo osebno in socialno pomoè tako, da jim pomagamo v brezizhodnih situacijah s fiziènim in finanènim prispevkom. Program nudi razliène monosti pomoèi. V pisarni drutva, preko telefonskih pogovorov, uporabe raèunalnika in interneta v povezavi z ZDIS poteka informiranje invalidov o njihovih splonih pravicah, svetovanje ob posameznih primerih urejanja in pridobivanja pravic, konkretne pomoèi pri pisanju vlog in izpolnjevanju zahtevnih obrazcev Ker imajo invalidi pogosto poleg zdravstvenih tudi socialne teave, je potrebno velikokrat pomagati in posredovati pri razliènih humanitarnih organizacijah v obèini in na Centru za socialno delo. V elji, da bi bilo ivljenje invalidov bolj zanimivo in pestro, se v okviru izvajanja omenjenega programa organizirajo sreèanja, katerih poglavitni cilj je nudenje laiène psiholoke pomoèi oziroma krajanje monotonega ivljenja invalidov, ki so zaradi svoje invalidnosti vezani na dom. S tovrstnim vzpostavljanjem socialnih stikov jim krepimo obèutek vkljuèenosti in povezanosti z drubo in jim pokaemo, da niso pozabljeni in sami s svojimi teavami. Nae drutvo za teke, teje gibljive in stareje invalide vsako leto organizira sreèanja s kulturno zabavnim programom na ustrezno dostopni lokaciji. Zaradi boljega poèutja in sledenja programu ter aktivnemu sodelovanju, najteje invalide spremljajo njihovi spremljevalci in dolgoletna medicinska sestra drutva. Udeleba na sreèanjih je vedno zelo tevilèna. Od 130 vabljenih se sreèanja udelei okoli 100 do 110 èlanov tekih invalidov. Slavljencem in jubilantom podelimo plakete in skromne obdaritve. Pri izvajanju programa so razen vodstva drutva pomembni tudi poverjeniki prostovoljci, ki s pogostejimi obiski na domu teke in stareje invalide seznanjajo z aktualnimi dogajanji v drutvu in pridobivajo povratne informacije o socialnem in zdravstvenem stanju invalida ter o teavah, ki so povezane z njegovo invalidnostjo. Velikokrat priskoèijo na pomoè in s svojo srènostjo in prijaznostjo pomagajo pri odpravi teav, ki nastajajo v ojem socialnem okolju (zgladitev medsebojnih odnosov v druini). Prav tako invalidom nudijo pomoè s konkretnimi aktivnostmi, kot so: pomoè pri gospodinjskih opravilih, nabavi hrane, negi in fizièni pomoèi ter razlièna spremstva, prevozi in drugo. S programom Skrb za neodvisno ivljenje tekih in nepokretnih invalidov ter prepreèevanja in blaenja socialnih ter psihiènih posledic invalidnosti se je e marsikaterega invalida reilo iz trenutne socialne stiske, ko smo mu nudili laièno psiholoko pomoè, pa tudi druge oblike samopomoèi. 42 Poleg vsakodnevne skrbi in pomoèi èlanom DI preko socialnih programov je drutvo v sodelovanju z ZDIS svojim èlanom v letih od 2001 do 2012 omogoèilo tudi druge razliène oblike pomoèi, in sicer: 2001 pomoè pri izgradnji dvigala, 2002 nakup vozièka, 2002 nakup stanovanjske opreme po poaru, 2003 adaptacija kopalnice, 2003 nakup invalidskega vozièka, 2004 nakup aparata za dihanje, 2005 adaptacija kopalnice, 2007 nakup elektriènega skuterja, 2008 nakup elektriènega skuterja, 2010 pomoè èlanici, teki invalidki na vozièku, pri dobavi vhodnih vrat za hio, 2011 pomoè slepi èlanici pri obnovi kopalnice, 2012 pomoè mlajemu èlanu invalidu pri nakupu tedilnika na drva in 2013 pomoè veè invalidom pri nakupu higienskih in ortopedskih pripomoèkov. Medicinska sestra, Jelka Poje, èlanica DI Koèevje, je svoje misli o svojem delu v drutvu opisala z naslednjimi besedami: »Po nastanku invalidnosti sem se, kot delovno sposobna in e vedno zaposlena invalidka ter s 35letnimi izkunjami medicinske sestre, leta 2000 vèlanila v drutvo z namenom aktivnega sodelovanja in postala prostovoljna in uradna medicinska sestra Drutva invalidov Koèevje. Ker sem po naravi èlovek, ki soèustvuje z bolnimi in zdravstveno ibkimi, sem se vsa leta svojega èlanstva zavzemala za vodenje socialnih programov drutva, pomoè invalidom pri svetovanju in izvajanju rednih akcij meritev krvnega tlaka in sladkorja v krvi. Lahko povem, da sem bila med èlani drutva zelo dobro sprejeta in sem se tudi sama med njimi vedno poèutila zelo dobro. Tako sem z veseljem prevzela spremstvo skupin drutva invalidov na prav vseh dogodkih.« Meritve tlaka in sladkorja v krvi vsako leto potekajo pod strokovnim vodstvom medicinske sestre Jelke Poje. 43 PORT Prav ljubezen do porta, ki so jo gojili invalidi posamezniki in posamezne ekipe, je leta 1963 pripeljalo do ustanovitve prvega drutva z nazivom »Drutvo invalidov in portne sekcije Koèevje«. Kasneje, v letu 1974, je to drutvo preraslo v DI Koèevje. In ravno zaradi ljubezni do porta je drutvo raslo in napredovalo, saj je vkljuèevanje invalidov v razne portne panoge in udejstvovanje na tekmovanjih kot glavna povezovalna nit zdruevala interese èlanov ter jih motivirala k skupni dejavnosti. O uspenih druenjih naih èlanov v razliènih oblikah rekreacije, kjer èlani v skladu s svojimi zmonostmi krepijo svojo moè in telesno pripravljenost, ter o uspehih na tevilnih tekmovanjih prièajo mnoge medalje in pokali, ki jih hranimo v pisarni drutva. Visoka priznanja naih portnikov za doseene rezultate Franci Beljan, sedanji referent za port DI: »Ko je Pavletu Kotarju, dolgoletnemu portnemu referentu DI Koèevje, bolezen vzela moè, sem priskoèil na pomoè in leta 2012 prevzel vodstvo novega portnega referenta. Dela sem se lotil z navduenjem, saj sem èlan drutva e polnih 30 let in delovanje drutva zelo dobro poznam. Ker imam rad port in mi organizacija portnih aktivnosti veliko pomeni, to delo opravljam z veseljem. 44 Vsi doseeni rezultati in volja portnikov za udejstvovanja na podroènih in dravnih tekmovanjih ter naklonjenost in dobro sodelovanje z Javnim zavodom za port Obèine Koèevje me motivirajo za nadalje zagnano prostovoljno delo in iritev monosti sodelovanja z drugimi invalidskimi portnimi organizacijami.« Franci Beljan portni referent DI Koèevje POVERJENIKI DRUTVA INVALIDOV KOÈEVJE V OBDOBJU 19742014 Nagu Fanika, Kotar Pavel, Kovaè Joica, Kotnik Marija, Miheliè Dragica, Njavro Rajka, Roelj Hedvika, otarko Ivanka, Mariè Irena, Mohoriè Olga, Blatnik Danijela, Tome Joica, Veseliè Veronika, neperger Milena, pehar Slavica, Jane Veronika, Kiek Nevenka, Marko Vesna, afran Angelca, Poje Marija. LAHKO NAM POMAGATE Monost, da namenite 0,5% dohodnine Drutvu invalidov Koèevje Radi bi vas spomnili na monost, da lahko 0,5% dohodnine namenite za delovanje naega drutva. Zbrana sredstva bomo namenili izkljuèno za izvajanje posebnih socialnih programov. Vljudno vas prosimo, èe o tej monosti obvestite tudi vae sorodnike, prijatelje, znance, sodelavce, sosede in druge prijazne dravljane. Obenem se zahvaljujemo vsem, ki ste se za to monost e odloèili. 45 ZAHVALA DONATORJEM IN SPONZORJEM 1. Obèina Koèevje, 2. Darja Delaè Felda, 3. Javni zavod za port Obèine Koèevje, 4. Radio Univox, 5. Zdravstveni dom Koèevje, 6. Trgovina Hofer, 7. Mercator trgovina Koèevje, 8. Lazar Matej s.p., 9. Vsem donatorjem, ki so prispevali k sreèelovu ob vseh treh sreèanjih DBKOO (1999, 2006 in 2013), 10. Posamezniki, ki so po svojih moèeh prispevali DI Koèevje 46 VIRI Arhiv Drutva invalidov Koèevje Èlani Drutva invalidov Koèevje Koèevske novice, Glasilo OK SZDL KOÈEVJE, Drutvo invalidov Obèine Koèevje, Tudi invalid je lahko aktiven, 15. november 1988 Krofliè, M., Hoèevar, T., Zveza delovnih invalidov Slovenije 2009, str.3143 Tomiè, V., Zapis z informativnega sestanka, ZDIS, Ljubljana 2013. 47 CIP Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 061.23:36422056.24(497.4Koèevje)"1974/2014" DRUTVO invalidov (Koèevje) Drutvo invalidov Koèevje : naih 40 let : 1974 2014 / [uredniki odbor Vesna Marko ... et al.]. Koèevje : Drutvo invalidov, 2014 ISBN 9789612815424 1. Marko, Vesna 275397120 48
© Copyright 2024