1. Razlog uvajanja avtomatizacije v tehnično – tehnološke procese.
avtomatsko delujoča naprava lahko deluje mnogo hitreje kot človek, naprava ne
pozna utrujenosti, ni podrejena vplivom razpoloženja, itd., zato deluje neprimerno bolj
kvalitetno in predvsem enakomerno. Rezultat: proizvajamo hitreje, kvalitativno in
kvantitativno bolje. Proizvodi so zato cenejši, konkurenčno bolj sposobni, ekonomski efekt
je boljši. Ta pa konec koncev pomeni večji dohodek, boljši zaslužek, višji osebni standard
in tako posredno "osvobajanje človeka od napornega dela".
2. Osnovna principa – načeli vodenja tehnično – tehnoloških procesov.
Krmiljenje: značilen odprt tok informacijskega signala, zato govorimo o odprtem sistemu
vodenja.
Regulacija: Tok informacijskega signala poteka po zaključeni zanki, ki je sestavljena iz direktne
veje in negativne povratne zveze. Zato govorimo o zaključenem sistemu vodenja ali regulaciji.
3. Osnovni postopki načela krmiljenja; blokovna shema.
MERJENJE vhodnih veličin z namenom dobiti informacijo o vrednosti teh veličin
OBDELAVA informacij z namenom dobiti odločitev
IZVAJANJE obdelanih informacij z namenom nekaj doseči (optimalni potek izhodne veličine
vodenja)
4. Osnovni postopki načela regulacije: blokovna shema.
MERJENJE izhodne veličine vodenja z namenom dobiti informacijo o vrednosti te veličine
PRIMERJANJE izhodne veličine z želeno veličino vodenja z namenom ugotoviti pogrešek med
njima
OBDELAVA informacije o pogrešku z namenom dobiti odločitev
IZVAJANJE obdelane informacije o pogrešku z namenom doseči optimalni potek izhodne
veličine
5.
Primerjava postopkov krmiljenja in regulacije; prednosti in slabosti
posameznih postopkov.
KRMILJE:
• odprti sistem vodenja procesa
• v smislu stabilnega delovanja načeloma neproblematično
• enosmiselna povezava med vhodnimi merilnimi veličinami in izhodnimi veličinami
vodenja je le, če se med procesom vodenja motilne veličine ne spreminjajo
REGULACIJA
• zaključeni sistem vodenja procesa
• obstaja potencialna nevarnost nestabilnega delovanja
• izhodna veličina vodenja je takšna kot jo predpisujemo z želeno veličino xž kljub
delovanju spremenljivih motilnih veličin z
6. Vrste krmilij in regulacij z ozirom na obliko informacijskega signala.
Analogna krmilja: Pri analognih krmiljih je izhodni signal izoblikovan s pomočjo analognega
signalnega pretvornika. Analogna krmilja so v sodobnih sistemih avtomatizacije vse manj
prisotna zaradi relativno drage izvedbe in slabe fleksibilnosti pri spremembi tehnološkega
postopka.
Binarna krmilja: Delovanje temelji na binarnih signalih, ki jih posredujejo binarni elementi kot
so npr. stikala VKLOP/IZKLOP. Matematično ta stanja opredelimo z vrednostmi 1 in 0.
Digitalno krmilje: Pri digitalnih krmiljih je obdelava signalov, ki so pretežno predstavljeni s
števili. V to skupino spadajo numerična krmilja obdelovalnih strojev.
7. Statična karakteristika analognega in digitalnega sistema.
8. Tehnične izvedbe krmilij.
Najpogosteje se srečujemo z naslednjimi tehničnimi izvedbami: mehanskimi, električnimi,
elektronskimi, pnevmatskimi, hidravličnimi, elektro-mehanskimi, elektro-pnevmatskimi in elektrohidravličnimi.
9. Osnovni elementi obdelave podatkov pri binarnih digitalnih krmilnih sistemih.
Obdelava podatkov pri binarnih krmiljih funkcij temelji na delovanju logičnih funkcij IN, ALI in NE.
10. Matematična osnova binarne digitalne krmilne tehnike.
Obdelava informacij v digitalni krmilni tehniki temelji na matematičnih pravilih Boolove (stikalne)
algebre.
11. Logična funkcija IN: zgled kontaktne izvedbe, simbol, enačba, tabela.
12. Logična funkcija ALI: zgled kontaktne izvedbe, simbol, enačba, tabela.
13. Logična funkcija NE: zgled kontaktne izvedbe, simbol, enačba, tabela.
14. Osnovna pravila Boolove algebre:
15. NOR člen: kontaktna izvedba, simbol, enačba, tabela.
NAND člen: kontaktna izvedba, simbol, enačba, tabela.
EKSKLUZIVNI ALI člen: kontaktna izvedba, simbol, enačba, tabela.
18. Osnovni logični elementi izvedeni v NOR tehniki.
19. Osnovni logični elementi izvedeni v NAND tehniki.
20. Osnovni postopki analize kombinacijskih logičnih vezij.
- Podano kombinacijsko krmilno logino vezje v fizini izvedbi ali obliki sheme (v primeru, da je
dana fizična izvedba vezja je potreba iz nje posneti vezalni načrt)
· Pisanje logičnih enačb
· Izdelava kombinacijske tabele
· Preverjanje pravilnosti delovanja iz tabele ali enab
· Eksperimentalno preverjanje delovanja krmilja in eleminiranje eventuelnih okvar in napak
21. Osnovni postopki sinteze kombinacijskih logičnih vezij.
1. Definicija problema
2. Ugotavljanje števila vhodov in izhodov krmilja
3. Izdelava kombinacijske tabele
4. Pisanje in poenostavljanje Boolove logine funkcije
5. Risanje funkcijske sheme
22. Uporabnost VK diagrama.
Uporabljamo ga za sistematsko minimizacijo logičnih funkcij.
23. Način naslavljanja vrstic in stolpcev VK diagrama s tremi ali štirimi spremenljivkami.
24. Zgled izpolnjevanja in poenostavljanja VK diagrama za konkretno obliko logične enačbe.
25. Zgled poenostavljanja enačbe za izpolnjen VK diagram. (odgovor v prejšnjem vprašanju)
26. Osnovni namen kodirnega vezja.
Kodirno vezje ali koder pa je kombinacijsko vezje, ki sprejme m vhodnih linij – po eno za vsak
element informacije – ter generira na izhodu binarni kod na n izhodnih linijah.
27. Osnovni namen dekodirnega vezja.
Dekodirno vezje ali dekoder je kombinacijsko vezje, ki pretvori binarni kod n-spremenljivk v
m-izhodnih linij – eno za vsak diskretni element informacije.
28. Uporabnost kombinacijskega vezja multipleksorja in demultipleksorja.
Multipleksorji in demultipleksorji so vezja s pomočjo katerih lahko sočasno preko ene povezovalne
linije prenašamo večje število binarnih informacij.