Primorski utrip januar 2015

Januar 2015
Leto 21
Številka 204
10
Ljubo Hlede
Porno-zvezda pa ni!
KRONIKA
Pozor, Tržačan
na cesti!
Prepolovljeno
število prometnih prekrškov v
Izoli
Oškodovali EU
in Slovenijo
»Kaže, da se tudi novodobni
muslimani
težko odrečejo vsakodnevnemu tuširanju,
polnim trgovinam, zabavam in ostalim pridobitvam “gnilega Zahoda”, sicer bi ostali na
bojnem polju in skušali
priti do svojih 60-ih devic, ki jim v raju pripadajo, če padejo v sveti
vojni džihadu.«
4
3
Božič ni Jezusov rojstni dan
Obrnite časopis okrog za ...
14
Nogometna nadaljevanka
Stabile: Prvi veliki goleador
Napad v Parizu
Čigav praznik?
Izhaja 15. v mesecu
Cena 0 €
11
Prelomno leto za Luko
2
Januar 2015
BESEDA UREDNIKA
Desetletni psiho
Zanimivo, kako hitro je vse potihnilo v zvezi z divjaškim napadom petošolcev iz
Deskel na sošolca, ki se »je upal« iz BiH priseliti med zahojene Slovence. Brez
skrbi, da bi tudi on in mama raje ostala v domovini, če bi se tam odpirale vsaj
najmanjše možnosti, toda kamor pride Evropska unija s svojimi politično korektnimi posredovanji, trava ne raste več! Že spopade v BiH so morali »presekati«
Američani, ker so se brezjajčni evropski politiki bali, da se ne bi slučajno komu
zamerili, kasneje pa so z delitvijo na tri entitete ustvarili smešno karikaturo države, v kateri uspevajo zgolj kriminalci in politiki, če je sploh kakšna razlika med
obojimi. Med produkte politično korektnega razmišljanja lahko mirno uvrstimo
tudi ravnatelja OŠ Deskle, ki bi na vsak način rad porazdelil krivdo, očitno pa
niti za hip ni razmišljal o logični rešitvi, da nekaj največjih zdraharjev »vrže« s
šole. Pravzaprav so se o tem menda pogovarjali že pred zadnjim napadom, toda
»nihče drug jih ni želel na svoji šoli«. Res čudno, toda ali je to njegova težava?
Če so butasti starši vzgojili psihopata, ki pri desetih letih kaže vse znake, da bo
postal najprej mladoletni, potem pa polnoletni delinkvent,
naj se pač ubadajo z njim! Nikjer ne piše, da mora obiskovati
najbližjo šolo, še bolj smešno
pa so zvenela »opravičila«, da
imajo s tem razredom težave
že iz vrtca. Halo? Torej učitelji ne morejo/znajo krotiti niti
najmlajših »mulcev«, morda bi
lahko poskusili, če jim bo uspelo čuvati narisano ovco. V skladu s slovensko zaplankanostjo, ki se ji olepšano
reče ksenofobija, se verjetno marsikdo v EU celo upravičeno sprašuje, o čem
sploh razmišljajo begunci, ki z vseh koncev sveta derejo na Staro celino in najbrž
bo resnično držalo, da še sami ne vedo, kaj bi radi, vendar pa jim je jasno, da v
domovini nimajo več prihodnosti, kakor je nedavno ugotovila slovenska »vojna
poročevalka« z Bližnjega Vzhoda Karmen Švegelj.
O evropski politiki priseljevanja in integracije se kajpak krešejo mnenja tudi po
pariškem napadu, brez dvoma pa bo potrebno v prihodnje razmisliti, da trenutne
meje niso večne ali nespremenljive. Zahodna kolonialna dediščina se je najprej
razbila v črepinje na Bližnjem Vzhodu, kjer bosta najbrž že v bližnji prihodnosti
nastali ločeni sunitska in šiitska država, svojo zgodovinsko priložnost pa vidijo
tudi Kurdi, ki se gotovo ne borijo zaman proti islamistom, temveč bodo prej ali
slej izstavili račun, če že zdaj nimajo kakšnega tihega zagotovila vpletenih velesil. Kaj pa Evropa in mi z njo? Hja, nič – lahko zgolj čakamo in upamo, da bomo
za begunce vse manj zanimivi.
Boris Planinc
Naslednja številka izide 16. februarja.
Izdajatelj:
Domates d.o.o.
Liminjanska c. 96
6320 Portorož
Naslov uredništva:
Primorski utrip
Liminjanska c. 96
6320 Portorož
Matična št.: 5884713000
ID za DDV: SI21305498
Tehnična priprava:
Marn ST, medijske storitve
Aljaž Marn, s.p.
www.marn.eu
Odgovorni urednik:
Boris Planinc
Splet:
www.primorski-utrip.si
Kontakt uredništva:
T: 0590 21 000
F: 0590 21 001
E: [email protected]
Primorski utrip je brezplačen časopis
za območje slovenske Obale in Krasa,
tiskan v nakladi 4.000 izvodov.
Kontakt za oglaševanje:
T: 040 232 581
E: [email protected]
V razvid medijev je vpisan pod
zaporedno številko 1859.
Vse pravice pridržane.
Šala na dan odžene težave stran
Znanstveniki so odkrili, da ima vsak tretji človek
psihične težave.
Poglejte dva človeka okoli vas. Če je z njima vse
v redu ... e, jebiga.
3
Januar 2015
Čigav praznik praznujejo katoličani ob Božiču?
In rodil se je – Mitra!
Pravzaprav nihče ne pozna niti letnice rojstva Jezusa
Kristusa, ugibanja pa segajo
nekako od leta 6 p.n.š. do 8
n.š.! Resni zgodovinarji nasploh še čakajo na potrditev, da
je židovski tesarjev sin sploh
živel, kajti če izvzamemo
pristranske evangelije iz Svetega pisma, ga “nevtralni” viri
ne poznajo. Nekateri svetopisemski arheologi trdijo, da so
videli pergament z Jezusovim
lastnoročnim dopisovanjem s
sanhedrinom (vodstvo Salomonovega templja), ki pa je
bojda varno shranjen v eni od
zalivskih držav. No ja, v bistvu
Žida s podobnim imenom omenja rimski zgodovinar Svetonij, toda če njegove navedbe
držijo, bi se RKC znašla v hudi
zagati, saj v življenjepisu rimskega cesarja Klavdija (41-54
n.š.) trdi, da je približno l. 45
“iz mesta izgnal Jude, ker so
kar naprej netili nemire zaradi hujskača Krestusa”. Žal ne
pojasnjuje, v kakšnem kontekstu se je “Krestus” pojavljal...
Seveda bi bilo v luči današnje
doktrine skrajno nenavadno,
da bi “frontman” krščanske
vere živel v Rimu, ko bi moral
že zdavnaj umreti na križu ali
poleteti v nebo.
Z izjemo tega kratkega navedka prav nihče od številnih
kronistov takratnega dogajanja
ne omenja kakšnega Jezusa iz
Galileje ali Nazareta, čeprav
je področje zaradi nenehnih
židovskih uporov proti rimski zasedbi dokaj dobro dokumentirano. Ravno tako naj
bi njegovi številni sorodniki
(Biblija omenja brate in sestre,
predvsem zadnja leta pa je priljubljena tudi teorija o poroki
in morebitnih otrocih) bojda
še stoletja kasneje hranili družinske rodovnike, l. 318 pa so
se desposyni oz. potomci Jezusovih krvnih sorodnikov celo
srečali s takratnim papežem
Silvestrom I. Kasneje izginejo
iz zgodovine, kajti vse močnejši Vatikan jih je menda divje
preganjal in se skušal polastiti
predvsem dokumentov, ki bi
Novo: Primorski utrip k vam domov
Zanimanje bralcev za Primorski utrip je preseglo tudi najbolj optimistična pričakovanja.
Ker izvodi, ki jih razdelimo na mesta, kjer jih lahko bralci brezplačno vzamete, hitro poidejo, smo se odločili, da vam ponudimo možnost prejemanja Primorskega utripa na domač naslov.
Če želite prejemati Primorski utrip v svoj poštni nabiralnik, samo
izpolnite kupon na desni ter ga pošljete na naš naslov, ali pa svoje podatke pošljite na e-naslov [email protected].
Primorski utrip je tudi v tem primeru brezplačen. Plačali boste
samo stroške pošiljanja, ki za 1-letno prejemanje Primorskega
utripa v vaš poštni nabiralnik znašajo 12 evrov.
Seznam mest, kjer lahko vsak mesec dobite svež izvod Primorskega utripa, najdete na www.primorski-utrip.si/tiskana-izdaja.
Izvodov ponavadi hitro zmanjka, zato si naročite Primorski utrip na vaš
domači naslov še danes!
Foto: Wikipedia
lahko postavili pod vprašaj ce- skem cesarstvu, so cerkveni
lotno krščansko dogmo.
liderji od lokalnih duhovnikov
Od kod za vraga (ups!) so po- izrecno zatevali, naj skušajo
tem mojstri izvlekli 25. decem- svetišča graditi na lokaciji traber? Letnico so številni skušali dicionalnih templjev, iz rimposredno izračunati iz navedb skega verovanja pa so prevzeli
o znanih popisih ter obdobju tudi 25. december kot svoj najvladanja raznih oblastnikov, a večji praznik. Rimljani so nase celo podatki krščanskih pi- mreč častili številna božanstva,
scev – vključno z avtorji evan- eden najbolj priljubljenih pa je
gelijev – preveč razlikujejo, bil Mitra (tudi po Sloveniji je
datum pa si je RKC enostavno razmetanih kar nekaj njegovih
svetišč mitrejev), ki naj bi ga
izmislila.
devica rodila prav 25. decemKo se je namreč začela loče- bra. Zveni znano?
vati od židovskih korenin in
se je širila po takratnem Rim- B.P.
Da, želim, da Primorski utrip
pošiljate na moj domači naslov.

Portorož – Za nami je ti.
adventni čas, po katerem marsikoga boli glava od “pocukrane” glasbe, filmov o Božičku
z obveznim srečnim koncem
in govoričenja o navdušenih
devetčlanskih družinah, ki se
zberejo ob potici ter prešerno
prepevajo božične pesmi. Ob
prepričevanju cerkvenih “dostojanstvenikov” pregovorno
lahkoverni katoliški verniki
naivno menijo, da praznujejo
rojstni dan svojega odrešenika,
kar pa seveda ne bi moglo biti
dlje od resnice.
Ime in priimek:
Ulica in hišna št.:
Poštna št. in pošta:
Telefon:
S podpisom jamčite, da so navedeni podatki pravilni ter se zavezujete
plačati 12 evrov, kolikor znašajo stroški pošiljanja za 1-letno prejemanje
Primorskega utripa na dom.
Podpis:
Izpolnjen in podpisan kupon pošljite v kuverti na naslov:
Primorski utrip, Domates d.o.o., Liminjanska cesta 96, 6320 Portorož
Vaši osebni podatki bodo skrbno varovani in uporabljeni izključno za namen pošiljanja časopisa
Primorski utrip na vaš domač naslov.

4
Januar 2015
Se na evropskih tleh v naslednjih desetletjih obetajo verske vojne?
Za nobeno vero se ne splača umreti
puščavske beduine, ki s kamelami blodijo po pesku, kar so
navsezadnje ugotovili že sodobniki preroka Mohameda in
ga v imenu trgovskih dobičkov
pri priči nagnali iz rodne Meke
v Medino, ko je pričel razsajati
s svojimi idejami.
Portorož – Praktično vsak medij je zadnje dni obveščal svoje
odjemalce, da podpira napadeni pariški satirični tednik
Charlie Hebdo, s čimer seveda ni nič narobe. Stara celina
se je dolgo borila za svobodo
govora, na drugi strani pa so
najpogosteje stali prav verski
blazneži.
V preteklosti je navadno na
okopih starokopitnega razmišljanja stala rimsko-katoliška
cerkev, ki se najbrž veselo hahlja, ko se javnost obrača proti
muslimanom, vendar ne gre
pozabiti, da je že davno pred
Kopernikom, Galilejem in ostalimi znanstveniki tudi sama
divje preganjala vsako drugačno mnenje. Če želi Evropa
oh(b)raniti svoje svoboščine,
se bo verjetno morala obrniti v
sekularizem oz. ateizem, pa naj
gre za muslimanske priseljence
druge generacije, ki pred seboj
ne vidijo nobene prihodnosti,
za pravoslavce, prepričane v
zaroto sveta proti njim ali pa
za katoliške fanatike, katerih
tudi ne primanjkuje, čeprav so
se najhujši primerki očitno še
pravočasno odselili v ZDA.
Verska gorečnost seveda ni
edini vzrok terorizma v Evropi, čeprav normalen človek ne
ve, ali bi se razjokal ali smejal
ob besedah voditelja jemenske
veje Al Kaide, ki naj bi izurila
vsaj enega od bratov Kouachi:
“Med vas so prišli bojevniki, ki
ljubijo boga in so zanj pripravljeni umreti.” Ne gre pozabiti,
da je praktično celoten Zahod
svoje blagostanje utemeljil na
kolonialnem ropanju Afrike,
Azije in (delno) Novega sveta, danes pa so Francija, VB,
Belgija... preplavljene z nekdanjimi “podložniki”, ki so se
zavoljo odprtih meja raztepli
širom Evrope. Zakaj se je druga ali celo tretja generacija priseljencev naenkrat vrnila k veri
prednikov, je najbrž sociološko
vprašanje za milijon evrov,
vendar pa očitno niti sami niso
prepričani, kam pripadajo.
Cela vrsta Nemcev, Angležev,
URARSTVO - OROLOGERIA
MILOŠ STEGOVEC S.P.
OBALA 114, 6320 PORTOROŽ
EKSPRES IZDELAVA KLJUČEV
Francozov ali celo Slovencev
se je denimo borila v Siriji in
po logiki bi pričakovali, da
bodo navdušeno ostali tam ter
korakali do zmage oz. smrti.
Nekako kot v tisti šali, ko mali
musliman sprašuje očeta: “Zakaj mi nosimo ta smešna pokrivala?” Oče razloži: “Sine, to je
kefija in nas ščiti pred vročim
puščavskim soncem.” Mali
vztraja: “Pa zakaj nosimo to
vrečasto obleko?” Oče znova
modruje: “Sinko, džalabija nas
ščiti pred ostrim puščavskim
vetrom.” Junior se ne da: “In
zakaj imamo te grde čevlje?”
Spet oče razloži: “Sandali nas
zaščitijo pred puščavskim peskom,” nakar mali zamišljeno
ugotovi: “Pa zakaj potem ne
živimo v puščavi, temveč v j...m
Velenju?” Kaže, da se tudi novodobni muslimani težko odrečejo vsakodnevnemu tuširanju,
polnim trgovinam, zabavam
in ostalim pridobitvam “gnilega Zahoda”, sicer bi ostali na
bojnem polju in skušali priti
do svojih 60-ih devic, ki jim v
raju pripadajo, če padejo v sveti vojni džihadu. Roko na srce,
islam je za moderni svet verjetno najbolj neprimerna vera,
ker je bil v resnici ustvarjen za
In zakaj bi se morala Evropa
v imenu napredka odreči bogu?
Zgodovina je pač učiteljica sedanjosti, kaže pa izjemno zanimive rezultate. Ko je Anglija v
15. stoletju prekinila odnose z
Vatikanom (pustimo vzroke,
ker se je papež pač naveličal
podpisovati ločitve Henriku
VIII., čigar šest žena je imelo čudno navado, da ostanejo
– dobesedno – brez glave), se
je iz obskurne srednjeveške
države pri priči spremenila v
svetovno velesilo ter mimogrede še pregnala v ZDA fanatične puritance, širom sveta tako
cenjena francoska revolucija
1789. leta pa je bila v praksi
eno samo klanje plemičev in
duhovnikov. Čeprav je Francija veljala za “prvo cerkveno
hči”, je denimo prepovedala
vse katoliške redove ter iz skorumpirane in zadolžene države
na robu bankrota v nekaj letih
osvojila celo Evropo, pri čemer
ji je zmanjkalo zgolj malo sreče z vremenom, pa bi zbrisala
z zemljevida še celotno Rusijo.
Nasproten primer je Španija, ki
je skozi srednji vek “pospravila v klet” skoraj celotno Južno
Ameriko, a so njeni versko
blazni vladarji na tone zlata
zmetali v cerkve, rezultat pa
vidimo danes.
Nenazadnje se niti največja
velesila današnjega časa Kitajska ne ubada prav veliko z religijo, vsekakor pa nobena vera
ni tako resna, da bi kdorkoli
umrl zanjo. Nekdo pač verjame
v Božička, drugi v Alaha ali
Jahveja, tretji pa je prepričan,
da Zemljo držita pokonci ogromna jastoga po imenu Lojze
in Esmeralda. Nihče še ni uspel
dokazati, da ima prav ...
Boris Planinc
5
Januar 2015
Z novim voznim redom kar šest parov vlakov med Sežano in Opčinami
Italijanska zveza
Sežana – Z novim železniškim
voznim redom, ki je pričel veljati 14. decembra 2014, so se
dvema paroma vlakov med
Sežano in Opčinami pridružili še štirje. Tako pelje sedaj
na omenjeni liniji šest vlakov
dnevno in prav toliko v obratni smeri. Cena enosmernevozovnice stane le 1 evro. Večina izmed vlakov (razen dveh
večernih z Opčin) ima povezavo do oziroma iz Ljubljane.
Odhode vlakov z železniške
postaje Sežana je možno preveriti na spletni strani www.
postaja-sezana.eu.pn. Decembra je namesto vlaka vozil
mini bus, od 5. januarja letos Železniška postaja v Sežani / Foto: Sandi Poles
pa je v uporabi Siemensov električni vlak, saj so slovenske
železnice od italijanskih kolegov končno dobile dovoljenje
za vožnjo po njihovih tirih.
Od Opčin do Trsta in obratno se lahko potniki prepeljejo z mestnim avtobusom ali
s tramvajem podjetja Trieste
Trasporti, za kar je potrebno
imeti vozovnico, katere so na
voljo v prodajalni tobaka in
časopisov v središču Opčin.
Omenjene železniške povezave so po nekajletnem zatišju
edina zveza z vlakom med Slovenijo in Italijo, saj pred tem ni
bilo niti enega vlaka med državama. (S.P.)
Kraševci pridobili policijsko pisarno, nekateri pa životarili brez modrih angelov
Komen noter, Podgrad ven
Sežana/Komen – S 7. januarjem letos je Policijska
postaja
Sežana
ponovno
odprla svojo pisarno v Komnu za področje Spodnjega
Krasa. Poslovali bodo vsako sredo med 14. in 17. uro.
Pisarna se nahaja v zgradbi
občine Komen, in sicer v krajevnem uradu. V času uradnih
ur je v pisarni za pogovor
na voljo vodja okoliša Erik
Fabčič. Izven uradnih ur policijske pisarne pa so sežanski
varuhi reda seveda 24 ur na
razpolago na sedežu posta-
je v Sežani oziroma na telefonski številki 05-707-1500.
Če nekdo pridobi, mora drugi izgubiti in tako se je ravno
nasprotno zgodilo v Podgradu
v občini Ilirska Bistrica, kjer
je policijska pisarna po osemnajstih letih delovanja zaprla
svoja vrata. V zadnjih letih
se je tam namreč število obiskov občanov močno zmanjšalo oz. jih skoraj ni, zato je
tudi prišlo do takšne odločitve
policijske uprave.
Sandi Poles
Policijska postaja Sežana / Foto: Sandi Poles
Center za usposabljanje v Strunjanu bogatejši za 1100 evrov
Prijatelji za dober namen
Strunjan – Na praznični petek, 26. decembra 2014, je v
cerkvi sv. Jerneja na Seči potekala maša za prijatelje, ki so
se združili za dober namen in z
dobrodelnimi prispevki zbrali
1100 evrov za nakup posebne
opreme za senzomotorno sobo
oziroma sobo za umirjanje v
Centru za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan.
Trenutno je v strunjanskem
centru šest učencev s spektroavtistično motnjo in enajst
gojencev, ki imajo hude težave
s koncentracijo. Zaradi takih
posebnosti je zelo moteno delo
v skupini. Učenci celo sami
opozarjajo na to, da ne zmorejo in želijo biti sami. Problem
lahko reši senzomotorna soba
oziroma soba za umirjanje.
Občina Piran je v lanskem letu
že zagotovila del sredstev za
nakup posebne opreme za senzomotorno sobo, seveda pa bo
tudi „božični prispevek“ zelo
dobrodošel. (N.R.)
6
Januar 2015
Umetniško ozaveščanje javnosti s ciljem krepitve odgovornosti posameznika
Razstava morskih odpadkov
Piran – V avli občinske palače je na ogled razstava Morski
odpadki avtorice Metke Šori.
Nastala je v sklopu projekta
EU Marlisco, ki ga za Slovenijo vodi Regionalni razvojni
center Koper, in sicer s ciljem
ozaveščanja javnosti v zvezi s
problematiko morskih odpadkov. Mladi ustvarjalci so nakazali nekatere možne rešitve ter
nove podjetniške priložnosti.
Polona Kovačič, Ana Jug in
Urša Skumavc so na ogled
postavile izdelke, narejene iz
odpadnih materialov: plastenk,
stekla, gume... Ti koristni predmeti posledično zmanjšujejo
potrebo po nakupih, s tem pa
tudi ne generirajo novih odpadkov.
razsežnost problematike ter
poudarja posledice najpogostejših odpadkov plastike in
mikro plastike, vpliv le-teh
na prosto živeča bitja, ekosisteme, ljudi, življenja ljudi in
lastnino. Ponuja pa tudi možne rešitve, ki bi prispevale k
zmanjšanju količine odpadkov
in krepile odgovornost posameznika pri bolj „zelenem“
načinu življenja.
Razstavo je odprta do konca
januarja, pred tem pa je bila na
ogled v lucijski knjižnici.
N.R.
Razstava izpostavlja vprašanja, kaj so morski odpadki, od
kod prihajajo oziroma zakaj so
odvrženi na obalo. Predstavlja
Pesniški kotiček
Oda koprskemu simbolu
Portorož – Marsikdo se je ob takšni ali drugačni priložnosti preizkusil v klepanju stihov, le redki pa menijo, da so dovolj kakovostni za javnost. Mojster Prešeren je tovrstne dileme lepo opisal: “Apel podobo na ogled postavi, ker bolj resnico ljubi kakor
hvalo, zad skrit vsevprek posluša, kaj zijalo neumno, kaj umetni
od nje pravi,” v Primorskem utripu pa nadebudnim pesnikom
ponujamo priložnost za objavo njihovih del.
Razstava morskih odpadkov / Foto: Primorski utrip
Čevljarska Ulica
S Titovega trga pod obok
po dvanajsti, ko odbil je že zvonik
se tu in tam zgubil je kak golob
ob Deharju se odprl je nov butik
Zvok čevljev okrasi tišino cest
ki tiho za vitrinami živijo
na svetu ni veliko takih mest
ki spremenijo prah v fantazijo
A, ko pade mrak na ulico čevljarjev
sanje spet so prah
molk povsod, kot izpod rok grobarjev
ti si daleč, mene samega je strah
Vasja Klun
7
Januar 2015
Kdo bo oblikoval grafični znak za porečje Dragonje?
500 razlogov za trud
Portorož – MO Koper zaključuje projekt razvoja podeželja
Zakladi Istre 2012, ki ga delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.
V okviru projekta je v sodelovanju s krajevno skupnostjo
Šmarje in občino Piran objavila javni natečaj za oblikovanje
predloga grafičnega znaka za
območje porečja Dragonje, na
katerega vabi vse oblikovalce,
da izdelajo primere logotipov,
ki bi to območje najbolje celostno predstavili.
močja. Predloge logotipov morajo prijavitelji oddati skupaj
z vsemi prilogami najkasneje
do 18. januarja do 24. ure, po
elektronski pošti na e-naslov
[email protected].
Sedemčlanska strokovna komisija bo izmed vseh prejetih
predlogov izbrala dva najboljša, ki ju bo MO Koper skupaj s
priročnikom celostne grafične
podobe odkupila, in sicer vsakega za 500 evrov. Vsi prejeti
predlogi logotipov bodo predstavljeni na posebni razstavi.
Vsakdo lahko na natečaju so- Več informacij najdete na spledeluje z največ tremi predlogi tni strani koprske občine.
logotipov v konkretni ali ab- N.R.
straktni obliki, ki predstavljajo
www.primorski-utrip.si
eno ali več značilnosti tega ob-
Na voljo je druga izdaje knjige o slovenskem morju
Poglejte pod vodo
Več kot pet milijonov evrov pristalo v napačnih žepih
Oškodovali EU in Slovenijo
Portorož – Koprski in mariborski kriminalisti so s skupnimi
močmi zaključili obsežno preiskavo več kaznivih dejanj goljufije na škodo Evropske unije. Na štajerskem koncu so v mesecu
decembru podali kazensko ovadbo zoper 13 odgovornih oseb in
uslužbencev gospodarske družbe. Osumljeni so, da so se med l.
2010 do 2012 prijavili na razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj z namenom financiranja nakupa
nove opreme za izvajanje gospodarske dejavnosti, pri tem pa so
preslepili pristojni organ, saj so prikrili dejstvo, da nove opreme
niso kupili, temveč so zgolj obnovili staro, ki so jo že imeli. Prav
tako so ovadene tudi tri pravne osebe, ki so jih odgovorni uporabili za goljufijo. S svojim ravnanjem so namreč predstavnike pristojnega organa za razpolaganje z evropskimi sredstvi zavedli,
da so jim za nakup rabljene opreme povrnili denarna sredstva iz
evropskega sklada za regionalni razvoj v skupni višini 1,970.390
EUR, čeprav do teh sredstev niso bili upravičeni.
Koprski kriminalisti pa so preiskavo zaključili sredi leta 2014
in v mesecu juliju podali kazensko ovadbo zoper 12 fizičnih
oseb, ki so se zadeve lotile na enak način kot v mariborskem
primeru, podali pa so tudi kazensko ovadbo zoper štiri fizične
osebe, za katere je obstajal utemeljen sum pranja denarja. Poleg
tega so ovadili še tri gospodarske družbe, neuradno je med njimi tudi koprski Cimos. Osumljenci so pridobili 3,281.526 EUR
protipravne premoženjske koristi oz. so za ta znesek oškodovali
proračuna EU in Slovenije. Skupna škoda tako znaša 5.251.916
EUR, obe preiskavi pa je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo
v Kopru.
boljšemu odnosu do morja in Ajda Vanessa Simonic
obale ter ju v zavesti slehernega bralca postavi tja, kamor
sodita. Namenjena je vsem
ljubiteljem morja, strokovnjakom, šolarjem in študentom,
potapljačem, učiteljem in profesorjem, okoljevarstvenikom,
tistim, ki imajo moč odločaDušanka Jugovac s.p.
nja o prihodnosti naše obale
Pristaniška 2, Koper (1. nadstropje Tržnica)
in morja ter mnogim drugim.
T: 040 699 098
Izid knjige s 376 stranmi so
omogočili Evropski sklad za
Raziskovalec morja Marjan ribištvo, Ministrstvo za kmetijRichter je sicer eden od pionir- stvo, gozdarstvo in prehrano in
jev slovenskega potapljanja in OAS Ribič.
podvodne fotografije. Knjiga A.V.S.
pomembno pripomore tudi k
Portorož – Izšla je druga izdaje knjige o slovenskem morju
Naše morje – Our sea. Monografija prikazuje bogato raznolikost življenjskega prostora
našega morja skozi 900 barvnih fotografij, ki jih je avtor
knjige Marjan Richter posnel
v obdobju petdesetih let. Opremljene so s kratkim strokovnim tekstom in predstavljajo
več kot 600 različnih živali ter
rastlin.
Šiviljstvo
Duška
Nudimo vam razna popravila:
krajšanje, daljšanje, ožanje oblačil,
menjava vseh vrst zadrg, podlog...
Po naročilu šivamo zavese, prte, blazine in kar si želite.
8
Januar 2015
Namenski zbiralniki odpadkov imajo dober namen
Od osveščenosti k dobrodelnosti
Izola – Na Komunali Izola so
preteklo leto končali dobrodelno, saj so podarili sredstva,
ki so jih pridobili s projektom
zbiranja oblačil, obutve in hišnega tekstila v zbiralnikih po
mestu in podeželju. Večino
sredstev so namenili projektu
Starejši za starejše, preostanek
pa Rdečemu križu in župnijski
Karitas.
na šestih lokacijah, in sicer v
Ulici Proletarskih brigad, Ulici
IX. korpusa, v Dantejevi ulici, Ulici Zvonimira Miloša, v
Kortah ob Zadružnem domu in
na avtobusni postaji na Šaredu,
v zbiralnike pa je možno odložiti rabljena oblačila, obutev in
hišni tekstil (posteljnina, rjuhe,
pregrinjala, prešite odeje, brisače, prte, zavese ter metrsko
S postavitvijo zbiralnikov blago). Praviloma se vanje odželijo občanom poenostaviti laga samo čista, oprana in zašioddajo tovrstnih odpadkov, ki ta oblačila.
se jih v današnjem času hitro Na Komunali praznijo zbiveliko nabere. Postavljeni so
ralnike enkrat tedensko, vsebino pa pripeljejo na zbirni
center. Del zbranih oblačil
nato oddajo humanitarnim organizacijam kot sta Rdeči križ
in Karitas, višek pa predajo
podjetjem, ki zbirajo tovrstne
odpadke. Slednji rabljena oblačila sortirajo na več uporabnih
frakcij za ponovno uporabo. Še
uporabna oblačila, obutev in
tekstil prodajo različnim zavodom, podjetjem ter trgovinam
(second-hand shop), oblačila
slabše kakovosti pa prodajo čistilnim servisom in podobnim
podjetjem, ki jih uporabljajo
kot čistilne krpe.
so iz tega naslova prejeli 700
evrov in se odločili, da jih podarijo v dobrodelne namene.
Sredstva v vrednosti 500 evrov
so namenili projektu Starejši za
starejše, ki ga izvaja Društvo
upokojencev Jagodje–Dobrava
Izola, preostanek pa so namenili izolskemu Rdečemu križu
in župnijski Karitas.
Z zbiranjem tekstila skrbijo
za zmanjšan negativni vpliv
odpadkov na okolje, spodbujajo okoljsko osveščenost ljudi in kar je najpomembneje,
poskrbijo, da gredo tako oblačila in obutev kot pridobljena
sredstva iz tega naslova v upoNekatera podjetja za prev- rabo k tistim, ki jih resnično
zeta rabljena oblačila izolski potrebujejo.
komunali nakažejo določena N.R.
sredstva. V letih 2013 in 2014
Obvestilo Komunale Izola
Jožica Radujko se je v imenu društva upokojencev Jagodje–Dobrava razveselila čeka za 500 evrov iz rok direktorja izolske Komunale Denisa Beleta.
Od 2. januarja 2015 lahko občani na sedežu Komunale Izola
prevzamejo rolo biorazgradljivih vrečk, v katere se odlaga
ostanke hrane, zelenjavne in sadne olupke, filter čajnih vrečk,
čajne usedline, kavne usedline, jajčne lupine, steljo malih živali,
papirnate robčke, kuhane ostanke hrane ipd.. Biorazgradljivo
vrečko se nato odloži v rjavi zabojnik, ki je namenjen biološko
razgradljivim odpadkom ali pa v hišni kompostnik.
Izolani vedno bolj spoštujejo pravila in red v prometu
Prepolovljeno število prometnih prekrškov
Izola – Kultura vožnje v Izoli se iz leta v leto izboljšuje,
ugotavljajo na občinskem inšpektoratu, k čemur so gotovo
pripomogli tudi številni ukrepi
za večjo varnost v prometu.
Število prekrškov se je namreč
od leta 2011 do danes več kot
prepolovilo.
vljanje in parkiranje na pločnikih, prehodih za pešce, stezah
za pešce ali v območju za pešce
ter parkiranje na plačljivih parkiriščih brez plačila parkirnine.
V tej kategoriji se je število
prekrškov iz leta 2011, ko so
jih zabeležili kar 8.148, do
konca leta 2014 močno znižalo, saj so jih zaznali le še 3.906.
Na upadajoči trend kažejo tudi
podatki iz leta 2012, ko je bilo
zaznanih 5.508 prekrškov,
2013 pa zgolj 4.358.
Beležijo dve kategoriji prekrškov, in sicer prekrške mirujočega prometa, kjer gre najpogosteje za neupoštevanje
omejitev, prepovedi ter zapovedi prometne signalizacije, Druga kategorija so prekrški
ustavljanje in parkiranje na prekoračitve hitrosti, ki jih
označenih poteh namenjenih na občinskem inšpektoratu in
intervencijskim vozilom, usta- redarstvu spremljajo od sep-
tembra 2012. Tudi število teh
prekrškov upada: leta 2013 so
jih zabeležili 922, kar je predstavljalo 1,85% vseh izmerjenih vozil, v preteklem letu pa
712.
Občina Izola sicer iz leta v
leto sprejema ukrepe, ki vplivajo na varnost v prometu. Po
izgradnji treh krožišč na Prešernovi cesti je bilo v lanskem
letu postavljeno še eno montažno krožišče med Kajuhovo
ulico in Južno cesto, na Južni
cesti pri križišču s Podvozno
cesto pa dvignjeni plato za
umirjanje hitrosti. V kratkem
bo izvedena razširitev ceste
med Šaredom in odcepom za
Malijo, s podobnimi ukrepi pa
se bo nadaljevalo tudi v prihodnje.
»Občanom se zahvaljujemo,
saj so dokazali, da iz leta v
leto bolj spoštujejo pravila in
red v prometu,« so povedali na občinskem inšpektoratu
in redarstvu, kjer so izkazali
zadovoljstvo nad upadajočim
trendom. Kljub vsemu pa naj
bodo vozniki še naprej previdni predvsem pri upoštevanju
hitrostnih omejitev v bližini
vrtcev in šol, še dodajajo.
N.R.
9
Januar 2015
Zgode in nezgode vedno razigranih junakov nočne kronike
Pozor, Tržačan na cesti!
Portorož - V lucijskem lokalu
domačinki nista hoteli plačati
računa, nato pa sta še združili
moči ter natakarja zmerjali in
ga celo fizično napadli. Tudi z
vedno budnimi nista našli skupnega jezika, zato so ju vzeli s
seboj. Ker sta vinjeni v lokalu
uživali alkoholne pijače, sledi
gostilničarju hitri postopek zaradi kršitve Zakona o omejevanju porabe alkohola. Bojda bo
obsojen na ustrelitev z obešanjem!
Pazljivi varnostnik je prijel
fanta, ki sta metala petarde
v kontejnerje. 14-letnika sta
imela pri sebi še vedno nekaj
petard II. kategorije, za rajanje
pa sta se odločila na koprski
promenadi na Pristaniški ulici.
Sledi jima obdolžilni predlog,
ostala pa sta tudi brez municije.
Nasploh je Pristaniška ulica
v Kopru zelo priljubljena, kajti
prav tam sta 24-letni domorodec in 32-letnik iz Lucije sredi
noči pogumno napadla dekle.
Prišla sta namreč do stojnice in
pričela žaliti 22-letno prodajalko. Zaradi pomanjkanja gentlemanskih manir bosta segla v
žep, Lucijčanu pa sledi še hitri
postopek, ker je bil oborožen s
teleskopsko palico.
pretep med dvema državljanoma Italije in Izolanom, vlogo
sodnika pa so prevzeli modro-beli ter odredili pridržanje
21-letnemu Tržačanu, ki je s
kršitvami neugnano nadaljeval
in jim grozil. Ker ni bil dovolj
močan, je dvoboj menda izgubil po točkah.
Črni kal v napačno smer peljal manjši avto. Vozil ga je
77-letni državljan Italije, ki je
bil sicer trezen kot malo dete,
toda zaradi nevarne vožnje so
mu vseeno zasegli vozniško
dovoljenje. DARS razmišlja o
postavitvi znakov “Pozor, Tržačan na cesti!”
Starejši občanki je nekdo v
Kopru ukradel torbico, v kateri je imela gotovino, osebne
dokumente in bančne kartice z
bistro pripisanimi PIN kodami.
Nekdo je bil zelo uren, saj sta
bila s kartic še pred preklicom
opravljena dva dviga. Imela bo
600 razlogov, da se PIN kodo
odslej nauči na pamet.
Neznanec je v Kopru vstopil
v gostoljubno odklenjeno stanovanje. Verjetno je domneval,
da želijo lastniki dobrodelno
pomagati socialno šibkejšim,
zato je s hodnika vzel torbico,
v kateri je imela lastnica osebne dokumente, nekaj gotovine,
bančne kartice, sončna očala,
ključe in še približno pol tone
krame, ki jo ženske za vsak
slučaj običajno tovorijo s seboj. Približno 500 evrov bo
samaritanka zapravila za novo
opremo.
V koprski trgovini so opravili
rop stoletja, kajti nekdo je ukradel enajst sladoledov in urno
pobegnil. Zviti varuhi reda so
kmalu ugotovili, da je sladolede v astronomski vrednosti V Markovščini pri Kozini
21.45 evrov odnesel 29-letni je 67-letnik nepravilno prečdomačin, ki pa jih očitno ni us- kal cesto. Ravno takrat je iz
Obrova pripeljala 44-letna drpel pravočasno polizati.
Pri Kozini je v bližini Bre- žavljanka Hrvaške z osebnim
zovega brda zlikovec iz ogra- avtomobilom in ga zbila kot
de ukradel – tele! Lastnik je zajca. Pešec se je lažje pošoškodovan za 500 evrov, pa kodoval in bo v razmislek še
tudi teliček je pretresen zaradi plačal, napad pa bojda ni bil
izveden na nacionalni osnovi.
nenadne spremembe naslova.
Na avtocesti v smeri Koper Z zunanjega ograjenega skla– Ljubljana je na odcepu za dišča podjetje v Prestranku je
nekdo ukradel 12 litoželeznih
V Portorožu se je ponoči vnel
uteži ter 100 kosov aluminijastih sponk za pritrditev žic
na daljnovodu. Vse skupaj bi
bilo v mejah normale, če vsaka
od uteži ne bi tehtala 75 kg!?
Gospodarska družba je oškodovana za 16.550 evrov, verjetno pa so se igrali otroci – kaj
oni vedo, koliko je 75 kilogramov...
Za manjši show-program je
poskrbel vinjeni 31-letnik s
Hrpelj, ki je skakal, kričal in
nadlegoval goste na bencinskem servisu na Kozini. Tudi
po ukazu uniformiranih se ni
umiril ter celo poškodoval
policista, ko ga je sredi veselja z zobmi zadel v čelo in mu
povzročil presekanino. Eh, človek se ne more v miru poveseliti niti ob prelomu leta...
V koprskem lokalu se je pretepalo več oseb. Za šankom je
29-letnik s steklenico treščil
po glavi vrstnika, kljub posredovanju varnostnikov pa je
prišlo do splošnega pretepa.
Nostalgično, v slogu Divjega
zahoda... Na bojni stezi je bil
predvsem 22-letnik iz Šenčurja, ki je grozil tudi “zveznim
šerifom”, kaznovali pa so še
dva razigrana.
V eni od postojnskih trgovin
se je razhudila stranka. 48-letni
Postojnčan je v trgovini fizično napadel lastnika trgovine in
njegovo hčerko, ker mu začuda nista dovolila odnesti stvari, ki jih ni plačal. Lastnika je
večkrat vzgojno udaril s pestjo
in brcnil, prav tako njegovo jezično hči. Seveda sledi ovadba,
čeprav se je branil, da je deloval zgolj v skladu z načeli svobodne trgovine. (N.R.)
10
Januar 2015
Predstavljamo primorske originale – Ljubo Hlede
Porno-zvezda pa ni!
Portorož – Novo leto, nove
navade... Z začetkom l. 2015 v
Primorskem utripu uvajamo
novo rubriko, kjer bodo svoj
prostor pod soncem dobili tisti,
ki vsakemu mestu ‘’dajejo sol’’
in jih vsi poznamo, a se kljub
temu redko znajdejo na naslovnicah, za razliko od kakšnih
političnih nesposobnežev. In
kdor je vsaj od daleč spoznal
Koper, se bo moral strinjati,
da je Ljubo Hlede – nekateri
mu pravijo tudi Ljubo Taksist
– poseben karakter, pa četudi zgolj naredi stojo na glavi
in ploska s stopali, s čimer se
v trenutkih veselja tudi sam
spomni na preteklost obetavnega gimnastičarja.
kasneje (za neuke, 8. februar
1950). Dogajalo se je v ti. Coni
B, ki se je nekaj let po njegovem rojstvu priključila Jugoslaviji. Lokalno splošno znani
brkati dolgolasec s kranjskim
pesnikom ne deli zgolj datuma
rojstva, temveč tudi ljubezen
do vina, kar ga je naposled pripeljalo do tega, da je l. 2012
luč sveta ugledala Kantina
Ljubo. Očitno ga na avtorja slovenske himne resnično
veže nekaj usodnega, saj jo je
odprl v prostorih pod svojim
stanovanjem na Prešernovem
trgu (tradicionalno Muda), kjer
je ob kozarcu ali dveh belega
brez težav našel čas za pogovor.
Ljubo Hlede je sicer stari
Koprčan v žlahtnem pomenu
besede, rodil pa se je točno na
dan, ko je umrl France Prešeren, resda sto in eno leto
»Nekoč je bila tukaj trafika,
pred tem pa kolesarnica,« na
hitro opiše zgodovino lokala. Ljubo je koncentriran vir
neverjetne energije in vedno
Ljubo Hlede kraljuje v svoji kantini ob 170 čet starem klavirju, družbo pa
mu dela gasilska uniforma iz l. 1954, katero nosi na fotografiji desno.
Foto: Vasja Klun
dobre volje tudi pri skoraj 65ih letih, zaradi česar je vsakič
prijeten sogovornik ter odprt
gostitelj, ki ob vinu rad postreže tudi z domačimi dobrotami.
O svojih zgodnjih letih pravi:
»Koper je bilo vedno multinacionalno mesto, včasih je živelo tukaj še največ Italijanov, ki
pa so večinoma odšli leta 1954.
Dve leti kasneje sem začel hoditi na OŠ Janka Premrla-Vojka, iz katere so me zaradi prevelikega števila učencev tako
kot nekatere druge preselili na
OŠ Pinka Tomažiča. Od malih
nog sem bil član Telovadnega
društva Partizan, s katerim
sem v približno desetih let tudi
precej prepotoval. Med drugim
sta mi v lepem spominu ostala
nastop na koprskem stadionu
ob obisku takratnega predsednika Združenih narodov ter
tekmovanje v Pragi na velikem
stadionu Strahov, ki je sprejel
300.000 ljudi.«
Ljubo Hlede je imel zanimivo vlogo tudi pri začetkih legendarne skupine Kameleoni:
»V prvem letniku gimnazije
je moj pokojni prijatelj Danilo Kocjančič ob navdušenju
nad Beatlesi izrazil željo, da
bi ustvaril podobno glasbeno
skupino. Po nekaj spremembah
v formaciji je skupina potrebovala bobnarja, zato sem jim
predlagal svojega bratranca
Tulia Furlaniča, ostalo je zgodovina. Sam sicer nisem igral
nobenega inštrumenta, sem pa
pomagal s tem, da sem jim v
pisno obliko spravil besedila
pesmi, ki so jih preigravali.
Včasih te stvari niso bile dostopne kot danes, tako da sem
moral poslušati plošče in besedila prepisovati.« Mimogrede,
svoj prispevek je Ljubo opisal
dokaj skromno, kajti urbana
koprska legenda pravi, da so
takrat še rosno mladi Kameleoni angleščino obvladali precej
šepavo in bi brez njega težko
odpeli karkoli.
Medtem je Ljubo je rastel
naprej (morda res še najmanj
v višino) in se leta 1972 vpisal na ekonomsko fakulteto
v Trst, kjer je tako kot ostali
tujci moral najprej na preizkus
znanja italijanščine, kar mu je
odprl veliko vrat: »Rekli so mi,
da italijansko obvladam bolje
kot marsikateri Italijan in me
poslali na šolo za prevajalce.
Danes tako poleg slovenščine
tekoče govorim srbo-hrvaško,
italijansko, angleško, špansko,
francosko, nemško in rusko,
poznam cirilico, pa tudi nekaj
osnov švedskega, nizozemskega, arabskega ter finskega jezika.«
Prav 1972. leta se mu je rodil
sin Liam, ki si je kasneje tudi
sam ustvaril družino in posvojil deklico iz Gane, pet let zatem še hči Liza, s tedanjo ženo
pa sta živela na Markovcu vse
do ločitve leta 1986, nakar se
je vrnil na Prešernov trg. V
sedemdesetih je tudi služil vo-
11
Januar 2015
Investicije so Luko Koper popeljale med vodilne
Brez drugega tira ne gre
Koper – Za edino slovensko pristanišče je bilo minulo leto prelomno, zaznamovale pa so ga predvsem investicije. S poglobitvijo morskega dna na kontejnerskem terminalu na 14 metrov
globine so namreč odprli pot večjim ladjam. Rezultati te investicije bodo vidni že kmalu, saj bo Koper s tem letom neposredno
povezan z Daljnim vzhodom s tremi kontejnerskimi linijami.
jaški rok v JNA ter ob vrnitvi
sodeloval na trgovskih sejmih,
eno leto poučeval italijanski
jezik na OŠ Oskarja Kovačiča na Škofijah, nato pa 15 let
delal pri Obalnih galerijah s
pokojnim prijateljem Tonijem
Biloslavom.
Bolj kot karkoli so njegovo
življenje zaznamovala številna
potovanja: »Bil sem po celotni
Evropi, denimo v Franciji, kjer
sem pogosto obiskoval Rada
Testena, na žalost še enega izmed bližnjih prijateljev, ki sem
jih izgubil. Prav tako sem bil
večkrat na Nizozemskem in v
Avstraliji, na Finskem, v Egiptu, pa na Portoriku, kjer sem
domačine navdušil z znanjem
jezika. Ena izmed lepših izkušenj je bil vsekakor Kiribati,
pravi raj na zemlji. O njih pišejo pisatelji, tamkajšnje ljudi
preučujejo zdravniki, saj je
zelo malo bolezni, zdravstvo
in šolstvo sta na zelo dobri
ravni, razmerje prebivalstva
pa je izjemno, saj na vsakega
moškega pride kar osemnajst
žensk,« navdušeno zatrjuje. Na
večno vprašanje, kje so najlepše ženske, odgovori brez
oklevanja: »V Konavljah pri
Dubrovniku! Visoke, elegantne, dobre... Hm, sem pa bil na
tistem obisku z ženo,« razlaga z
značilnim nasmehom.
Več Ljubovih anekdot je povezanih tudi s podobnostjo z
(nekdanjim) zvezdnikom pornografskih filmov Ronom Jeremyjem: »Bil sem na trajektu
iz Benetk na Krf, ko je do mene
pristopila skupina mladih turistov, ki so me ogovorili in se
želeli slikati. Takoj sem vedel,
zakaj gre in seveda pristal. Po
nekaj minutah slikanja in pogovarjanja v angleščini smo se
iz srca nasmejali, saj se je izkazalo, da prihajajo iz Kranja.«
O razlikah med ‘’starim’’ in
‘’novim’’ Koprom pravi: »Danes je kupna moč manjša kot
nekoč, poleg tega veliki nakupovalni centri škodujejo dogajanju v starem mestnem jedru,
težko ga je oživiti. Včasih smo
veliko hodili v kino in gostilne,
se družili, z napredkom tehnologije pa so nekatere stvari
dostopne že doma, tako da so
ulice veliko bolj prazne kot
včasih. Predvsem naša generacija nima veliko možnosti in
če ne bi imel svoje kantine, v
kateri se družimo, debatiramo,
kritiziramo in tudi prepevamo
s pomočjo klavirja, res ne vem,
kaj bi lahko počel v Kopru. Naj
omenim tudi, da sem gostil že
pet slikarskih razstav, trenutno
svoje slike na ogled in prodajo ponuja umetnik ter prijatelj
Joso Knez.« Omenjeni klavir
je ravno tako poglavje zase,
saj je sloviti Ed. Steingraeber
iz Bayreutha star kar 170 let,
tovarna pa je svoje čase zalagala tudi slavnega Richarda
Wagnerja. In katero vino bi
Ljubo Hlede priporočil obiskovalcem v boemskem vzdušju
svoje kantine? »Hm, morda
nagrajeni refošk iz kleti Steras,
prideluje ga mladi vinar Tilen
Praprotnik, ki sem ga imel tudi
priložnost spoznati. So pa seveda na voljo še številna druga
vina, pač po okusu vsakogar.«
Vasja Klun
Za dve od njih bo Slovenska Istra prvi pristan v Jadranskem
morju, kar bo vplivalo na večjo konkurenčnost in privlačnost
pristanišča za blago, ki potuje med Azijo in srednjo Evropo, je
prepričan predsednik uprave Dragomir Matić: »Poslovni partnerji, ki jim je tranzitni čas ključen izziv, bodo te novosti veseli, saj je povezava med Južno Korejo in Evropo daleč najkrajša
ravno preko Kopra. Poleg tega so nove alianse velika priložnost
tudi za manjše ladjarje, ki jih sicer v Kopru ne bi bilo oziroma si
ne bi mogli privoščiti lastnih direktnih servisov zaradi manjših
količin tovora.«
Dandanes lahko v Koper zaplujejo kontejnerske ladje s kapaciteto do 8.500 TEU (kontejnerskih enot), z novimi servisi pa bo
ta številka narasla do 10.000 TEU. Ob tem v Luki pričakujejo,
da bodo ladjarji zaradi obvladovanja stroškov prihajali z vse večjimi ladjami, zato bo potrebno temu prilagoditi tudi pristaniško
infrastrukturo in pretovorno opremo. Država, ki skrbi za plovne
kanale izven pristanišča, trenutno izvaja poglobitev vhoda v prvi
bazen na 15 metrov, v začetku tega leta pa bo ob obali kontejnerskega terminala temu sledila Luka Koper. Sicer pa je v teku
tudi že priprava dokumentacije za podaljšanje prvega pomola še
za 100 metrov. Večina načrtovanih investicij do leta 2020 v višini več kot 200 milijonov evrov bo tako namenjenih predvsem
kontejnerskemu terminalu, s katerim bodo letno zmogljivost povečali s sedanjih 850 tisoč na 1,15 milijona TEU.
»Pred nami je velik izziv, kako opravičiti zaupanje naših poslovnih partnerjev. Napak si ne moremo privoščiti. V Luki Koper bomo svoj del domače naloge opravili. Poskrbeli bomo za
povečevanje kapacitet znotraj pristanišča in se prilagajali potrebam na trgu. Vendar pristanišče ni osamljen otok. Potrebuje
zanesljive kopenske povezave z zaledjem. Enotirna železnica pa
to zagotovo ni,« je jasen Matić, ki od Ministrstva za infrastrukturo pričakuje, da bo nadaljevalo s postopki pridobitve gradbenega
dovoljenja za drugi tir, saj so zemljišča na trasi že odkupljena,
pridobljeno pa je tudi okoljevarstveno dovoljenje. Zanimivo, da
se je po Sloveniji spet pričela pojavljati številka blizu milijarde
in pol evrov kot končna cena drugega tira, nedavno pa so Kitajci
na čelu s podpredsednikom države nonšalantno ponudili gradnjo
za borih 400 milijonov. Eh, naivneži – kje pa so provizije?
A.V.S.
12
Januar 2015
REDUXELLE
K R E M A Z A O B L I K O VA N J E T E L E S A
Deka z rokavi
Mehko ogrinjalo z rokavi
vas bo prijetno grelo med
posedanjem na kavču ali
branjem v postelji.
Privoščite si mehko in
toplo udobje kakovostne
deke z rokavi!
SUPER
DARILO!
Na voljo v štirih barvah:
SAMO
19,90€
Na voljo v treh barvah:
SAMO
9,90€
Zimske rokavice,
s katerimi lahko
uporabljate vse
naprave z zaslonom na dotik
(touch screen).
Baterijski rezalnik obraznih
dlačic je izdelan posebej za
moške.
Idealen je za oblikovanje
brk, brade, obrvi in zalizcev
ter odstranjevanje dlačic iz
nosa in ušes.
Za lažjo uporabo in boljšo
vidljivost ima vgrajeno
LED svetilko.
Rezalnik
dlačic
ZA MOŠKE
ZA ŽENSKE
SAMO
Reduxelle Plus je krema
za oblikovanje telesa, ki
resnično deluje. Samo
nanesete jo vsak dan
pred spanjem in že po
nekaj dneh boste opazili
rezultate.
49,90€
KLINIČNO
TESTIRANO
Pakiranje: Dve
kremi + DARILO:
Roll-on stick
Reduxelle aktivira kurjenje maščob medtem
ko spite - kot bi med
spanjem delali vaje za
problematične dele
telesa, le da vam ni
treba napenjati mišic.
Duadine
Rokavice
za zaslone
na dotik
TOP!
HIT
SAMO
19,90€
Bonus:
2 nastavka
MICRO SHARP TRIM
Prenosna pečica, žar in
kuhalnik - vse v enem
Z Duadine boste vsakokrat dobili perfektno
pečene ali kuhane jedi,
sestavine pa bodo ohranile svoj pravi okus.
Ko zaprete Duadine, se ustvari učinek pečice s 360-stopinjsko porazdelitvijo toplote. Vaša hrana se s tem speče
popolno in enakomerno.
Duadine ni treba segrevati vnaprej. Ko ga vklopite se segreje v trenutku in hrana je pripravljena hitreje kot v pečici.
Vgrajeno časovno stikalo vam sporoči, kdaj je jed pečena
in pripravljena, da jo postrežete.
Prevleka proti oprijemanju omogoča
pripravo bolj zdravih jedi brez olja.
Tudi čiščenje je zato enostavno. Duadine samo obrišete s krpo.
SAMO
79,90€
Depil Pads
Depilacijske blazinice odstranjujejo dlake
in delujejo kot piling. Vaša koža je zato po
uporabi gladka in mehka.
Ne vsebujejo kemikalij.
SAMO
DARILO:
Torbica za blazinice
9,90€
13
Januar 2015
Informacije in naročila:
 080 35 67
BREZPLAČEN KLIC
Denarnica
iz aluminija
www.tvshopping.si
METAFUN WALLET
MetaFun Wallet je moderna, zelo lahka in izredno
trpežna aluminijasta
denarnica, v kateri boste
lahko hranili kreditne
kartice, denar in še mnogo drugega.
Univerzalna ključa za vijake vseh velikosti
Snap ‘n grip
VODOODPORNA!
Na voljo v treh barvah:
1 KOS
SAMO
9,90€
SAMO
Ključa Snap ’n grip sta odlična rešitev za privijanje in odvijanje vseh matic in vijakov od 8 do
32 milimetrov, ne glede na obliko.
39,90€
DARILO: Poleg ključev boste BREZPLAČNO prejeli tudi pas
za orodje in kovček s svedri (za les, kovino, beton) ter drugimi,
skupaj kar 300 priročnimi dodatki.
Multifunkcijsko orodje
Za enostavno,
učinkovito in
varno rezanje,
brušenje in ostala
domača opravila.
SAMO
Odstranjevalec poroženele
kože na stopalih, s katerim
bo vaša koža spet gladka,
mehka in prijetna na otip.
Več kot 500 mikro strgal,
ki se vrtijo s 750 vrtljaji na
minuto!
DARILO: Komplet za
nego nohtov za popoln
videz.
SAMO
39,90€
Organizator za torbico
VARNO
ORODJE
89,90€
Pe di W hiz
Z LED SVETILKO
Organizator za torbico z
lučko je idealna rešitev
s katero boste hitro in
enostavno naredili red v
svoji ročni torbici.

KODA: TVS15
BON ZA 10% POPUST
SAMO
Velja do 31. januarja 2015
19,90€
Ob naročilu po telefonu operaterju povejte zgornjo kodo.
Pri internetnem naročilu kodo vpišete v postopku nakupa.
*Predmet ponudbe je organizator za torbico. Ročna torbica je na sliki za ilustracijo.

Klipnet d.o.o., PE Lucija, Liminjanska 96, 6320 Portorož
5 velikih in
5 malih
predalov +
LED svetilka
Klipnet d.o.o., PE Lucija, Liminjanska 96, 6320 Portorož. Navedene cene so brez poštnine, ki znaša 4,90€ za naslove v Sloveniji.
14
Januar 2015
Feljton o najboljših nogometaših vseh časov - 2: Stabile (Argentina)
Prvi veliki goleador
Portorož – Argentina je od
nekdaj slovela po velikih mojstrih nogometne igre, čeprav
jih je ogromno poiskalo srečo
na drugi strani Atlantika, marsikateri tudi s potnim listom
katere od bogatih mediteranskih držav, večinoma Španije
ali Italije. Že pred II. svetovno
vojno so Italijani ponudili pravo bogastvo znamenitemu triu
Monti–Orsi–Guaita in osvojili dva naslova svetovnih prvakov, ropanje “srebrne dežele” pa se je nadaljevalo tudi po
vojni. Velikemu Joseju Manuelu “Charru” Morenu je le
svetovna morija preprečila pot
med zvezde, čeprav marsikdo
še danes trdi, da gre za najboljšega nogometaša vseh časov!
Alfredo Di Stefano in Omar
Sivori sta “glory days” doživela na Stari celini, vendar nikoli
nista okusila reprezentančnih
uspehov, predvsem prvi pa je
prav tako v najožjem krogu
kandidatov za največjega med
največjimi. Argentinska reprezentanca je igrala v finalu svetovnega prvenstva že na prvem
sestanku najboljših l. 1930 v
Urugvaju, vendar je nato prišla
skoraj polstoletna suša, ki jo je
prekinila šele Kempesova generacija z naslovom prvaka na
domačem prvenstvu 1978. leta.
Kljub vsemu pa se “gauchos”
lahko pohvalijo s prvim velikim golgeterjem v zgodovini,
ki je postal tudi najboljši strelec uvodnega SP v Urugvaju.
To je bil Guillermo Stabile,
kateri je s svojimi veščinami
začel dolg niz velikih zvezdnikov z obal Rio de la Plate,
Atlantskega oceana ali širnih
pamp na jugu ogromne dežele.
Njegovi nasledniki še danes
navdušujejo ljubitelje nogometa širom sveta in če se Messi,
Batistuta, Veron, Riquelme,
di Maria, Agüero... borijo za
Maradonino žezlo, potem je
“El Filtrador” gotovo začetnik
velike argentinske dinastije!
Kot divja gorska reka
Za Argentino so bila leta
med obema vojnama dobesedno zlata, kajti iz Evrope je v
obljubljeno deželo prihajalo
ogromno število izseljencev,
država je zgolj od izvoza govedine rajala na visoki nogi,
vendar pa pred tem življenje ni
bilo lahko. V prestolnici Buenos Airesu je veliko prebivalcev životarilo na robu minimuma in tudi družina Stabile se
je na začetku stoletja, ko se je
1906. leta rodil Guillermo, uvrščala med tiste, ki iz meseca v
mesec komajda shajajo. Mali
je že v domačem “barriu” (mestna četrt) Parque Patricios, od
koder izhaja njegov prvi resni
klub Huracan, zgodaj pokazal
neverjeten talent za nogomet,
čeprav po postavi ne bi nihče
prepoznal čistokrvnega strelca.
Ob povprečni višini mu je bila
tuja vsakršna grobost, kar je za
argentinske napadalce dokaj
nenavadno, saj je njihov nogomet od nekdaj slovel po ostri
igri na telo, v kateri ne manjka
tudi nedovoljenih kontaktov.
Seveda ga je kot veliko rojakov krasila izbrušena tehnika,
gledalci pa kar niso mogli verjeti, s kakšno lahkoto preigrava nasprotnike ob elegantnem
teku, ki je naravnost klical k
“rušenju”. Seveda tudi Stabile
ni bil mehkužec – trdo je stal
na nogah in težko ga je bilo
spraviti iz ravnotežja, poleg
tega pa ni poznal izgubljene
žoge in neki navdahnjeni novinarski kolega iz tistih časov
je zapisal, da “z borbenostjo
in prodornostjo spominja na
divjo gorsko reko, ki z lahkoto
premaguje vse ovire na svoji
poti”.
Kljub vsemu je bila njegova najmočnejša stran izjemna
igralska inteligenca, kajti v
vsakem trenutku je našel najboljšo rešitev, pa naj je bil to
dribling, asistenca, strel na
Naslednja številka izide 16. februarja.
Po vodstvu Urugvaju je izenačil Carlos Peucelle, ki ga je pred vrata z dvojno
podajo izstrelil Stabile (z dvignjenimi rokami) / Foto: yallascore.com
gol ali kaj drugega iz bogatega repertoarja enega največjih
mojstrov svojega časa. Kaj takega mu je seveda omogočilo
perfektno obvladovanje žoge,
do katerega je prišel z leti vaje
na prašnih ulicah Bairesa, kjer
je mularija nenehno nabijala
žoge iz krp. Pot do slave je bila
odprta...
Zvezdnik med zvezdniki
Nogomet so v Južno Ameriko prinesli britanski mornarji
in študentje, prav argentinska nogometna zveza pa je za
otoškimi – angleška FA je bila
kot prva ustanovljena že 1863.
leta – najstarejša na svetu, saj
obstaja od 1893. leta. Angleži si najbrž niti v sanjah niso
mogli predstavljati, kakšno
“okužbo” so povzročili na Zeleni celini, vendar je bilo že v
20-ih letih jasno, da je ta šport
ustvarjen za gibčne in spretne
Južnoameričane, v katerih se je
mešala bela, latinska, indijanska, ponekod pa tudi črna kri.
prvaka in to je bila njihova
najmočnejša karta pri kandidaturi za organizacijo prvega
svetovnega prvenstva. Njihova dežela je ravno 1930. leta
slavila stoto obletnico samostojnosti, na Mundial pa so
se pripravili v velikem slogu.
Zgradili so stadion Centenario
za 100.000 ljudi, ob njem pa še
pet objektov za 50-60.000 gledalcev in to vse v Montevideu,
ki je takrat štel nekaj več kot
pol milijona prebivalcev!? Mimogrede, vsi ti stadioni so še
danes v uporabi: na Centenariu
nastopa reprezentanca, Pocitos
je “brlog” Nacionala, Central
pripada Peñarolu, Colombes,
Amsterdam in Montevideo pa
so v lasti mesta, ki jih daje v
najem manjšim klubom.
Zgolj trinajst držav je prijavilo svoje reprezentance in
čeprav so organizatorji pokrili
vse stroške prevoza ter nastanitve, so se iz Evrope na enomesečno potovanje z ladjo (v eno
smer!) odpravile zgolj FranUrugvajci so 1924. in 1928. cija, Belgija, Jugoslavija ter
osvojili naslov olimpijskega Romunija. Južnoameriške eki-
15
Januar 2015
Guillermo Stabile
Rojen: 17. januar 1905, Buenos Aires (Argentina).
Umrl: 26. december 1966, Buenos Aires (Argentina).
Klubi: Sportivo Metán, Huracán 119 tekem/102 gola
(1920–30), Genoa 41/15 (1930–34), Napoli 20/3 (1934–
1935), Genoa 1/1 (1935–36), Red Star Paris (1936–39).
Reprezentanca: Argentina 4/8 (SP Urugvaj 1930).
Ne prej ne kasneje ni nihče sedel na argentinski klopi dlje kot Guillermo
Stabile / Foto: goal.com
pe so se pripravljale dolgo in
skrbno, saj so bili gostitelji denimo dva meseca nastanjeni v
luksuznem hotelu v milijonarski četrti Montevidea Pradu,
kjer pa so trenirali pod železno
disciplino. Tudi Argentinci so
se hoteli predstaviti v najboljši
luči, kajti s sosedi so imeli neporavnane račune z olimpiade
izpred dveh let, ko so v finalu
klonili z 1:2 šele na ponovljeni
tekmi. Stabile v Amsterdamu
še ni igral, glavna zvezdnika
tistega moštva pa sta bila Monti in Orsi. Slednji je medtem
že prevzel italijansko državljanstvo, toda 25-letni Stabile,
pa Paternoster, Peucelle, brata Evaristo, itd. so bili močna
garancija za uspeh.
Začelo se je s sodniško blamažo – sojenje na tistem
prvem svetovnem prvenstvu
je bilo nasploh poglavje zase,
kajti predvsem južnoameriški
delilci pravice so k svojemu
delu pristopali zelo “ustvarjalno” – na tekmi proti Franciji.
Po hudih mukah je Monti v
81. minuti le premagal vratarja “trikolorov”, tri minute zatem pa je francoski napadalec
Langiller stekel povsem sam
proti argentinskim vratom. Ko
je celoten stadion pričakoval
izenačenje, je brazilski sodnik
Rego odpiskal konec srečanja!? Okoli tisoč policistov je
moralo napeti vse sile, da zadržijo pobesnele gledalce na tribunah, do spremembe izida pa
kljub petminutnemu podaljšku
ni prišlo. Tudi na tekmi Argentina : Mehika (6:3) je bilo “veselo”, saj je bolivijski sodnik
Saucedo dosodil pet enajstme-
trovk, ko pa je želel še šesto v
korist Argentincev, občinstvo
ni več vzdržalo in je planilo
na igrišče. Policija je komajda
rešila ubogega Bolivijca, ki pa
je bil vseeno še toliko priseben,
da je med begom odpiskal konec srečanja!?
Stabile na prvem srečanju
ni igral, kajti “gauchosi” so
imeli na voljo veliko kakovostnih igralcev in zato je njihov
selektor po vsakem dvoboju
odpočil svoje glavne adute.
Proti Mehiki je vseeno stopil
na igrišče namesto legendarnega Roberta Cherra (njegovih
218 zadetkov v dresu Boce
Juniors je komaj l. 2010 presegel Martin Palermo) ter takoj
dosegel hat-trick, dva zadetka
pa je “podaril” še Čilencem.
Po predtekmovanju so se štirje
zmagovalci skupin uvrstili neposredno v polfinale, Argentina pa se je tam srečala z ZDA.
Za Američane so nastopali
nekdanji angleški profesionalci, vendar tudi to ni zadoščalo,
kajti končni izid je bil kar 6:1,
Stabile pa se je znova dvakrat
vpisal med strelce.
Zgodovinski finale z
Urugvajem
Prišla je tudi težko pričakovana finalna tekma z gostitelji prvenstva. Zaradi varnosti
so organizatorji prodali zgolj
90.000 vstopnic, od katerih so
si jih kar 20.000 priskrbeli navijači iz Argentine, katerim so
cariniki v pristanišču zaplenili
pravi arzenal različnega orožja, ob fantastičnem ognjemetu
pa je iz Buenos Airesa preko
Trener: 1931–32 Genoa (igralec-trener), 1937–39 Red Star
Paris, 1939–40 San Lorenzo, 1939–60 selektor Argentine,
1940–41 Estudiantes de La Plata, 1940–49 Huracán, 1949–
60 Racing Club.
Igralski dosežki: 2. mesto SP Urugvaj 1930 (8 golov, najboljši strelec), prvak Argentine s Huracanom 1925 in 1928.
Trenerske lovorike: prvak Argentine z Racingom 1949,
1950 in 1951; z argentinsko reprezentanco Copa America
1941, 1945, 1946, 1947, 1955, 1957 in 1959 ter Panameriško prvenstvo 1960.
La Plate v Montevideo izplulo
petnajst nabito polnih parnikov! Sosedi se nista nikoli gledali preveč lepo, nogomet pa je
medsebojna nasprotja dvignil
do vrelišča. Vroče sonce ter nekaj ur čakanja – stadion Centenario je bil poln do vrha že
štiri ure pred srečanjem – sta le
umirila bojevite navijače in po
osebnem zagotovilu guvernerja mesta, da mu jamči varnost
v vsakem primeru, si je tudi
belgijski sodnik Langenus
upal zapiskati začetek. Gostje
so pričeli bolje in čeprav je
Dorado že v 12. minuti zadel
za Urugvaj, je bilo ob polčasu
2:1 za “gauchose”. Oba gola
je skreiral Guillermo Stabile:
najprej je s fantastično dvojno
podajo asistiral Peucelleju,
nato pa je še sam zatresel mrežo v karakterističnem slogu.
Pobegnil je svojim čuvajem in
hladnokrvno premagal vratarja
Ballesterosa, čeprav je domači
kapetan Nasazzi ob bučnem
odobravanju občinstva kar
nekaj minut protestiral zaradi
domnevnega ofsajda. Vseeno
pa tudi to ni pomagalo Argentincem, kajti v drugem polčasu
se je razigral še en velikan svetovnega nogometa Andrade
(opisali smo ga pretekli mesec
v uvodnem poglavju feljtona)
in Urugvaj se je po zmagi s 4:2
zapisal v zgodovino kot prvi
svetovni prvak. Po končani
tekmi so se argentinski navijači sicer dokaj mirno razšli,
toda po prihodu v svoje glavno
mesto so napadli urugvajsko
ambasado in državi sta se znašli na robu vojne. Kar za deset
let so bili med sosedama prekinjeni vsi diplomatski odnosi!
Stabile je našel uteho v osmih
doseženih golih ter neuradnem
nazivu kralja strelcev celotnega planeta Zemlja. Seveda je
bil z osmimi goli prvi “goleador” prvenstva, izbrali pa so
ga tudi v najboljšo postavo.
Skoraj pol stoletja je nato njegova država čakala na podoben
uspeh!
Dvajset let selektor Argentine!
Zanimivo, da kasneje nikoli več ni nastopil za izbrano
vrsto svoje domovine, kajti
glas o virtuoznosti srednjega
napadalca se je hitro prenesel
čez lužo in Guillermo Stabile
je šel po stopinjah nekaterih
rojakov. Najprej se je preselil h Genoi, nato je zaigral še
za Napoli, 1935. leta pa ga je
pot zanesla v pariški Red Star.
Povsod je bil ljubljenec gledalcev, ki so ga oboževali enako
kot v domovini. Francozi so
mu kljub 32-im letom celo po-
16
Januar 2015
nudili državljanstvo, da bi jim
pomagal na domačem svetovnem prvenstvu leta 1938, toda
Stabile se je zahvalil za ponudbo in se vrnil domov, kajti v
zraku je bilo že čutiti vonj po
smodniku, v luči prihajajoče II.
svetovne vojne pa je bilo najbolj varno ohraniti nevtralno
argentinsko državljanstvo ter
oditi na svoj kontinent.
Po vrnitvi se je spustil v trenerske vode in tudi tu mu je
uspel nevsakdanji rekord. V
deželi, kjer je selektorski položaj bolj na udaru kot predsedniški, je vodil argentinsko
reprezentanco dobri dve desetletji! Mimogrede, Pele je nekoč povsem resno predlagal,
Reprezentančni dres je Stabile oblekel zgolj na svetovnem prvenstvu leta
1930 v Urugvaju / Foto: argentina.ar
da bi Brazilci, ki so na nogo- na volitvah. Obrazložitev: če
met morda še bolj nori kot Ar- volimo predsednika, zakaj ne
gentinci, izbirali selektorja kar bi še selektorja reprezentance,
ker je to v Braziliji pač pomembnejša funkcija! Bržkone
sta Stabileju le nesrečen splet
okoliščin ter odhodi najboljših
v Evropo preprečila, da tudi
na trenerski klopi ni okusil kakšnega velikega uspeha. Postal
je eden najslavnejših ljudi v
svoji domovini, nogometu pa
je ostal zvest prav do konca,
kajti kasneje je treniral mlade
upe in vzgojil marsikaterega
velikega igralca, čeprav so le
redki prekosili učitelja. Umrl
je 1966. leta, ravno ko si je na
pleča naložil šesti križ.
Boris Planinc
www.primorski-utrip.si
Pregled športnega dogajanja na obalni sceni
Malo mešano
Portorož – Šport je ena od
redkih aktivnosti, ki praktično
nikoli ne zastane. Odvisno od
letnega časa so posamezne panoge bolj ali manj aktivne, zares pa pravzaprav nihče nikdar
ne počiva. Kljub vsemu so zaradi vremenskih razmer v zimskem obodobju že po tradiciji v
ospredju dvoranski športi, zato
jim bomo tokrat dali prednost.
Košarkarji so v 1. ligi zaključili kratkotrajni božično-novoletni premor, ki je očitno prišel
prav Portorožu, kajti “mornarji” so v Domžalah proti
Heliosu zabeležili sploh prvo
letošnjo zmago v gosteh, nato
pa kljub “dvojnemu dvojčku”
Mihe Markiča (13 točk + 11
skokov) padli doma proti Zlatorogu, za katerega je Sašo
Zagorac dosegel 29 košev.
Zaradi svetovnega prvenstva
v Katarju je prekinjeno prvenstvo rokometašev (Slovenija
je na pripravljalnih tekmah v
Skandinaviji izgubila z Dansko in Švedsko ter remizirala
z Islandijo), izolski Istrabenz
Plini pa so zadovoljni odšli na
premor po zmagi s 35:25 nad
Krškim in na lestvici ostajajo
tik “nad vodo”. Prihodnje leto
se jim bo med elito verjetno
pridružil tudi prenovljeni Ko-
Vaterpolo
Zmaga Žusterne
Portorož – Pričelo se je državno prvenstvo v vaterpolu, katerega so odlično odprli igralci Žusterne, saj so na gostovanju v
Mariboru presenetljivo premagali aktualnega prvaka Branika z
12:11 (2:2, 4:4, 3:4, 3:1). Za “morske pse” so gole dosegli: Nejc
Potočnik 4, Nenad Černeka 3, Boško Krivičič 2 ter Alan Kuk,
Borut Anzelc in Uroš Fabič po 1. Očitno se obeta zanimiva sezona, kajti svoje račune imata kot običajno tudi kranjski Triglav
in ljubljanska Olimpija. (N.R.)
Želite prejemati Primorski utrip na dom?
Več informacij na strani 3 in na spletni strani
www.primorski-utrip.si
Foto: Arhiv KK Portorož / Jani Turk
per 2013, katerega pa letos
čaka še poslastica, saj se je v
pokalu prebil na finalnih turnir četverice najboljših. Uspešna so tudi dekleta Pirana, ki
so nazadnje s 40:27 odpravila
Ljubljano, na lestvici pa držijo visoko 3. mesto, medtem ko
ajdovski Mlinotest in koprski
Žurd vztrajata v zlati sredini.
Primorsko odbojko v moški
konkurenci že po tradiciji držijo pokonci “severnjaki”, od
katerih je Salonit znova v bližini vrha, zato pa se Go Volley
borijo za golo življenje. Med
ženskami je Luka Koper nazadnje sicer klonila pri Vitalu
z 1:3 ter zabeležila drugi letošnji poraz, a ostaja na vrhu lestvice, kjer so Novogoričanke
z domačim porazom 2:3 proti
Braslovčam zamudile priložnost, da bi se približale obalni
zasedbi.
Nogometaši Luke Koper so
pričeli s pripravami na spomladanski del prvenstva, ko
se bodo skušali osredotočiti
na pokalno tekmovanje, kjer
so se z uvrstitvijo v polfinale
precej približali Evropi, medtem ko v prvenstvu praktično
nimajo več možnosti za visoko
uvrstitev. Na klopi ostaja Alen
Šćulac, ki mu bo odslej asistiral Alfred Švicko Jermaniš,
moštvo pa je za zdaj pridobilo
dva povratnika: vratar Vasja
Simčič se je na Bonifiko vrnil
kot prost igralec, medtem ko je
31-letni Hrvat Ante Tomić – za
kanarčke je nastopal v sezoni
2010/11 – nazadnje igral v Grčiji ter na Japonskem. Ob starih
znancih iz jesensega dela bodo
skušali nase opozoriti še mladi
Rečan Paravić, Miha Kokol
(prej Gorica) in Erik Salkič,
ki si je nazadnje služil kruh pri
ruskem Arsenalu iz Tule. S prvim moštvom vadijo tudi mladi upi iz tretjeligaške dekanske
“filiale” Krajnc, Ščulac, Reja,
Posavac, Adam, Bele ter Andrejašič, kakor tudi Smrtnik
in Vekič, ki sta se jeseni kalila
na izposojah.
B.P.
Januar 2015
17
18
Januar 2015
Nekateri so kljub mrazu že odprli kopalno sezono
330 pogumnih v morju
Portorož – Tudi letos se prvi
dan novega leta ni iztekel
brez tradicionalnega skoka v
morje. Medtem ko so nekateri
obiskovalci Portoroža iskali
predvsem sončne žarke, jih je
približno 330 s seboj prineslo
tudi kopalke in brisačo. »Vreme je nekoliko okrnilo število
junakov, zato tudi nismo podrli
lanskega rekorda, ko je v morje skočilo 381 udeležencev,«
je povedal organizator Nino
Cokan, »a smo glede na vremensko napoved in nizke temperature vseeno izjemno zadovoljni!« Morje se je v zadnjih
dneh starega leta še nekoliko
ohladilo, vendar je bilo 11°C
po besedah udeležencev ravno
prav, da so svoje telo očistili
slabe energije, ki se jim je nabrala v preteklem letu. Navzoče
je pozdravil tudi župan občine
Piran Peter Bossman ter v šali
pripomnil, da bi sicer rade vo-
lje skočil v morje, a je kopalke
pozabil doma.
Dogodek se je leta 2005 začel
kot druženje. Takratni udeleženci si niti v sanjah niso mislili, da bo čez enajst let skok v
morje postal tradicionalen, še
manj pa so upali na udeležbo
ljudi iz celotne Slovenije in tujine. »Prvih pet let je 1. januarja v morje skakalo približno
10 ljudi,« je še zaupal Cokan.
Nato je število navdušencev
začelo rasti, zadnja štiri leta, Župan Peter Bossman v družbi prvojanuarskih plavalcev / Foto: P. utrip
ko je skok v morje postal spoštovanja vredna prireditev, pa
KOLUMNA
je tudi širše prepoznaven, na
kar je Cokan najbolj ponosen.
Za naslednje leto organizatorji obljubljajo še več nagrad in
Poznate tisti občutek nemoči, ko vas na eni strani stiskajo
udeležencev, že spomladi pa
neustavljivi urni kazalci, na drugi strani pa parkirno mesto,
naj bi na centralno portoroško
ki ga ni in ni? Grozno!
plažo prišla prireditev Urbani
Težko je, če sploh mogoče, napovedati koliko časa je potgladiator.
rebnega, da bi zanesljivo našli parkirno mesto ob jutranji
Ajda Vanessa Simonic
uri, ko jih pregovorno zmanjkuje. Je petnajst minut dovolj,
morda dvajset? Z nekaj sreče je lahko »zadetek« na voljo v
prvi minuti, smola pa zlahka obrne nekaj deset minut in tako
obdavči čas, ki nam ga že tako ali tako zmanjkuje.
Parking
Občutki, ki sem jih opisal, seveda ne vplivajo enako na
slehernega med nami. Tudi enakih težav nimajo vsi, čeprav
se slej ko prej, vsakdo znajde v vozilu, z uro za vratom,
brez parkirnega prostora. Vse prevečkrat tudi brez plačljivega, saj tudi teh na nekaterih lokacijah že prav kronično
primanjkuje. Lep primer je denimo pošta v Izoli, kjer je
prevzem večjega paketa pravi podvig med prometno logistiko, spopadom z redarji in zdravo pametjo. Seveda ne
gre za osamljen primer. Kje pa! Številna parkirišča so še, ki
so prav lepo so razporejena po naših krajih, njihov skupni
imenovalec pa je, da so večinoma očitno premajhna, da bi
požrla vse potrebe.
Tamara Maja Španjol M. s.p.
Obala 130, Lucija
040 192 967
klasična masaža
shiatsu masaža
refleksna masaža stopal
pedikura in manikura
depilacija
Najbolj zanimivo pri tem je, da se vozniki razburjamo le
ko parkirišče iščemo. Ko ga najdemo, se naš spomin resetira
in že prevlada naslednja obveznost. Srečni, da smo parkirali, pozabimo, da prek avtomobila v razne blagajne prelivamo gore denarja. Denarja, ki financira številne dejavnosti, ki
brez avtomobilov in parkirnih mest ne bi preživele. In tako
je sklenjen krog, ki še najmanj vrne tistemu (avtomobilu),
ki ga finančno vzdržuje prek taks, DDV-ja, trošarin..., v zameno pa dobi kazni, betonske panetone (o tem neumnem
prometnem artefaktu kdaj drugič), prepovedi, večne gradnje
in številne z njimi povezane afere.
Glede na finančni potencial (molžo) avtomobilistov in
upoštevajoč dejstvo, da imajo celo upokojenci svojo stranko bi že bilo prav, ko bi do naslednjih volitev tudi »iskalci
parkirišč« dobili svojo stranko. Kaj pravite?
Alex Krebelj
19
Januar 2015
Test gospodinjskega aparata
Philips Multicooker
Splošno pomanjkanje časa
in želja po pravem obroku sta
kriva, da je nastal Philips Multicooker, čigar ime se tudi sliši
imenitno, uporabno in kuhinjsko šik!
Zmogljiv hišni pripomoček
so nam posodili na test. Pokazal je svojo najboljšo formo, ki
je tudi nekaj minusov ni skazilo. Soočili smo se s številnimi
nastavitvami in programi. Med
njimi smo večino preizkusili,
ker je imel Multicooker nekaj
časa fiksno mesto na našem
kuhinjskem pultu.
je program Boil primeren
za juhe, Stew za enolončnice, Rice/pasta za riž in testenine, Fry izberemo pri praženju,
z uporabo programa Bake pa
pečemo. Programa Keep
warm in Reheat sta zadolžena
za pogrevanje in vzdrževanje
temperature tako, da nas pripravljena hrana čaka prijetno topla tudi če zamudimo. Pripravo
lahko zamaknemo za 24 ur ali
pa jed kuhamo zelo počasi, do
12 ur, tako, kot so to počele nekoč naše babice.
Otročje lahko (preverjeno po
domači najstnici) Multicooker
En lonec
zmore peciva in domač domač razdelita enakomerno, zato je
Preprosta uporaba pomeni jogurt.
mešanje praktično nepotrebno.
tudi, da vse sestavine prepros- S samodejnim, nastavljivim Lonec ima kar 5 litrov proto zmečemo v lonec, nastavi- računalniškim sistemom za stornine . Ker se zunanjost ne
mo program in po potrebi še nadzor pritiska in pare Multi- pregreva, lahko Multicooker
temperaturo in potem … nič!. cooker ohranja naravne aro- premikamo, saj ima ročaj. Vse ostalo naredi sam, saj me in okuse jedi. 3D grelni
uporaba programov omogo- system in 2 mm debela posoda Komplet
ča samodejno kuhanje. Tako toploto ob pripravi hrane po- Multicooker v kompletu prinaša posebno posodo za dušenje jedi, merilno posodo,
kuhalnice in silikonske prije-
malke. Navdušil je s pripravo
hrane, ki počaka na vrnitev iz
službe in peko preprostih sladic. Nekoliko smo mu zamerili
uhajanje pare ob odpiranju in
kapljanje s pokrova ter jemanje še vročega lonca iz ležišča,
ki ni ravno praktično. Ne glede
na to smo ga po končanem preizkusu kar težko vrnili.
www.delajzame.si
V galeriji Alga do 3. februarja razstavlja Ines Fugina Malnar
Trenutki zlatega
Izola – Galerija Alga od 8.
januarja ponuja razstavo Trenutki zlatega avtorice Ines
Fugina Malnar, ki
ustvarja že deset let.
Njene slike nastajajo
spontano ter iz zaznav
notranjega doživljanja
subtilnih svetov, ki so
nam vsem skupni, a
se zaradi preobremenjenosti z zunanjimi
dogodki premalo zmenimo za njihov obstoj
in sporočila. Ines Fugina Malnar je sicer
rojena v Karlovcu,
od leta 1976 pa živi
v Ljubljani, kjer je
končala študij primerjalne književnosti in
literarne teorije ter angleškega
jezika. Zaposlena je na RTV
Slovenija. Ustvarja pod mo-
tom: “Umetnost nas združuje
s samim seboj ter drugega z
drugim.”
Doslej je pripravila
sedem samostojnih in
dve skupinski razstavi,
njene slike pa so bile
objavljene tudi v nekaterih ameriških likovnih revijah. Nekateri
strokovnjaki njen slog
označujejo za “umetniške podobe, ki po svoji
vsebini niso vezane na
naš tuzemski, snovni
svet, temveč opisujejo
nevidne niti življenja,
nekakšne
abstraktne
duhovne svetove, iz
katerih izhajajo naše
duše,” kakor se je izrazila Marta Pirnar Tittle v
reviji Sensa. (N.R.)
20
Januar 2015
Glasba
Brkinski trio izdal svoj prvi CD
Kozina - Novo leto marsikdaj postreže z novitetami na raznih
področjih. Tako se je v petek 8. januarja zgodila predstavitev novega, prvega cd skupine Brkinski trio.
V očarljivem srednjeveškem ambientu gradu Prem so trije fantje
na svojstven, hudomušni način predstavili svoj prvi CD. Le ta je
zapisan narečju in lepotam Brkinom, spominom na mladostniška
leta.
Zgoščenka vsebuje tudi dve priredbi Jana Plestenjaka, ki jih dodatno obogati zvok harmonike.
Napoved dogodka
O zasedbi
Delavnica o peninah v Hrpeljah
Martin Šiškovič izhaja iz Slivja iz znane sadjarske družine in
igra kitaro ter je spremljevalni vokal. Matjaž Perenič izhaja iz Kozina - V Hrpeljah v vaškem domu se nadaljuje s serijo doPrema, vokal in izvablja zvoke iz trobente. Niko Poles je znan godkov. Vsak mesec nekaj novega, nekaj zanimivega. Tako bodo
virtuoz na harmoniki, učitelj harmonike in član skupine Lisjaki. lahko ljudje željni znanja iz področja vina in kulture pitja vina
lahko prišli na svoj račun v petek 23 januarja.
Kje jih najdete
Ta dan bo v vaškem domu delavnica z naslovom “razposajeni
Pesmi so prijetne, gredo hitro v uho in so primerne za vsako mehurčki v kozarcu”. Delavnica bo posvečena načinom pridobidružbo, za vsako prireditev. Seveda Trio ob tem igra tudi vse vanja penin in degustaciji različni penečih se vin Evrope.
druge priredbe z poudarkom na narodnozabavni glasbi. Več informacij lahko dobite na njihovi strani, facebook.com brkinski- Delavnica se prične ob 18 uri, potrebna je rezervacija zaradi
trio ali pa jih lahko pokličete na telefonsko številko 031 778 590. omejenega števila mest. Rezervacije lahko opravite na E-mail:
[email protected] ali pa na facebook strani KS hrpelje.
Vsekakor glasba primerna za vse generacije.
N.R.
N.R.
KRIŽARJENJA
PO VSEH MORJIH SVETA
Uveljavite
p o p u st
5%
na namestitev v kabini
s kodo
Putrip
Popust lahko uveljavite
za rezervacije do 30.03.2015
^
CFC KRIZARJENJA
T: +386 5 671 0 777
E: [email protected]
Untitled-2 1
1/10/2015 4:25:44 PM
21
Januar 2015
Utripova križanka
1 2 3 4 5 6 K R I Ž A N K A 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 VODORAVNO NAVPIČNO 1 ­ Vrzel, špranja 7 ­ Vas ob slovensko­hrvaški meji 10 ­ Germanski orel 11 ­ Anglo­ameriška površinska mera 12 ­ Dušik 13 ­ Fosfor 14 ­ Veznik 15 ­ Pijača starih Slovanov 17 ­ Mesto v Hindustanu 22 ­ Ameriški filmski igralec Clint 23 ­ Georg Nolte 24 ­ Kisik 25 ­ Hrvaška humoristka Eržišnik 28 ­ Ljubljanski filmski festival 31 ­ Zavarjeno mesto 32 ­ Pregovor 33 ­ Podzemni namakalni sistem 35 ­ Šampion 36 ­ Ljudska republika 37 ­ Kongoški politik 1 ­ Reka v Kongu 2 ­ Združene države Amerike 3 ­ Ustanovitelj perzijske države 4 ­ Avtomobilska oznaka Nizozemske 5 ­ Jugoslovanska ljudska armada (orig.) 6 ­ Japonska samoobramba 8 ­ Literarno delo različnih avtorjev 9 ­ 100 m2 13 ­ Položaj pri šahu brez zmagovalca 15 ­ Osebni zaimek 16 ­ 13. črka abecede 18 ­ Ameriška glasbena skupina The… 19 ­ Hrib pri Ribčevem Lazu 20 ­ Francoski biolog André Michel 21 ­ Oblačilo, obleka 26 ­ Ljubezen dr. Živaga 27 ­ Mesto v zahodni Romuniji 29 ­ Fluor 30 ­ Grški bog vetrov 32 ­ Radij 34 ­ Avtomobilska oznaka Grčije 22
Januar 2015
Radio Capris povečal število poslušalcev
Osvežili radijski program
Koper - Radio Capris se je jeseni po kar nekaj letih predstavil v popolnoma prenovljeni
podobi. »Odločili smo se, da
povsem prenovimo program
in ga še dodatno približamo
prebivalcem
Obalno-kraške
regije. K sodelovanju smo
povabili tudi nove sodelavce,
med njimi je tudi nekaj novih moderatorjev, popolnoma
smo prenovili tudi zvočno in
del grafične podobe,« pravi
odgovorni urednik Mitja Čehovin in dodaja: »Poslušalci
soustvarjajo program s snemanjem spotov, sodelovanjem v
akcijah in seveda vključevanju
v sam program. Tudi glasbeno
shemo oblikujejo poslušalci v
mesečnih raziskavah.« Celoten
program so na Caprisu osvežili
na podlagi temeljite raziskave,
ki so jo med prebivalci regije
opravili v poletnih mesecih.
»Naš cilj ni več ustvarjati radijskih zvezd, saj na prvo mesto postavljamo poslušalca,«
pojasnjuje Čehovin.
Med odmevnimi akcijami,
ki so jih pripravili v jesenskih
mesecih izpostavlja jutranji
koncert Rudija Bučarja na
koprskem mestnem avtobusu, 1500 brezplačnih zajtrkov
za poslušalce, izpolnjevanje
skritih želja svojih poslušalcev, iskanje pozitivnih zgodb
v domačem okolju in odmevne
dobrodelne akcije.
Ob 7h zjutraj na ‘Caprisovem’ mestnem busu s koncertom Rudija Bučarja
»Gre za podatek, na katerega
smo zelo ponosni. Dokazuje,
da so ljudje lačni predvsem
pozitivnih in lepih zgodb. In
Videoposnetek izpolnitve že- takim zgodbam dajemo v novi
lje 5-letnemu poslušalcu iz Ko- radijski zgodbi absolutno predpra, ki si je želel postati gasilec nost,« pravi urednik.
za en dan, si je na Facebooku v
Nov radijski koncept že daje
le nekaj dneh denimo ogledalo
prve rezultate. Novembra je
kar 270.000 ljudi, objava pa je
Radiu Capris po uradnih podosegla kar pol milijona ljudi.
datkih Media Poolove raziskave poslušanosti, v primerjavi
s petimi predhodnimi meseci,
uspelo zelo povečati število
poslušalcev na področju Obale. Tega podatka so v Capriso-
vi ekipi zelo veseli in za leto
2015 napovedujejo še veliko
presenečenj.
Vse glasnejše so govorice,
da bi naj Radio Capris kmalu
obudil tudi veliko koncertno
zabavo, na kateri običajno nastopijo velika pop-rock imena
slovenske in tuje glasbene scene. »Želimo si ponoviti uspeh
zadnje zabave, na kateri smo
20.000 poslušalcem pripravili
nepozabno koncertno doživetje,« zaključuje urednik Radia
Capris. (N.R.)
Sodelovanje z lokalnimi partnerji je obrodilo tudi izpolnitev želje 5-letnemu
otroku, ki je v video podobi na spletu dosegla kar pol milijona ljudi.
arja
Antona Ukm
KOPER OŠ cet. 16.30 - 19.00
tor. in
C (pri šoli)
LUCIJA ŠIM in sre. 14.30 - 15.30
pon.
irila Kosmaca
PIRAN OŠ C in sre. 16.00 - 18.00
pon.
Vilharja
Š Miroslava 0 - 17.00
O
A
JN
O
T
S
6.0
PO
sre. in pet. 1
Marn ST, medijske storitve in svetovanje, Aljaž Marn s.p.
ŠK Flip Piran, Senčna pot 10, 6320 Portorož, tel.: 041 55 70 70, [email protected], www.flip-piran.si
23
Januar 2015
Tuji gostje so ustvarili za skoraj četrtino več nočitev
Veseli december privabil turiste
Portorož – Po novem letu statistike kar dežujejo in tudi turistični obisk je prinesel nove
številke. Kot kaže, so obetavne, saj so med božično-novoletnimi prazniki, od 24. decembra 2014 do 1. januarja 2015, v
hotelih občine Piran zabeležili
27.636 nočitev, kar je 7% več
kot v enakem obdobju lani.
Prevladovali so tuji gostje, katerih je bilo 71%, med njimi
največ Italijanov.
Tudi celoten december je bil
navdihujoč, saj so zabeležili
54.194 nočitev, to je 17 % več
kot lanskega grudna. Od tega
je bilo 39% nočitev domačih
in 61% tujih gostov, med njimi spet daleč največ Italijanov.
Število se je povečalo predvsem na račun tujcev, ki so
ustvarili skoraj četrtinski porast nočitev.
hotelskih nočitev, kar je 10.000
oz. 1 % manj kot lani, vendar
4.500 nočitev več kot leta
2012. K temu je sicer treba
prišteti še približno 250.000
nočitev iz ostalih namestitvenih kapacitet. V Turističnem
združenju Portorož ocenjujejo,
da bo skupna številka tudi letos
presegla 1,3 milijona nočitev.
Razmerje med domačimi in
tujimi gosti ostaja skorajda
nespremenjeno, kar pomeni, da
je Slovencev 31%, vseh ostalih
pa 69%. V primerjavi z letom
poprej je bilo domačih nočitev
za 3% več, tujih pa prav toliko
manj.
Enoten spletni rezervacijski sistem
Destinacija Portorož & Piran
bo v začetku letošnjega leta bogatejša za novo pridobitev, saj
Sicer pa je bilo skupaj v letu se obeta enoten spletni rezerva2014 realiziranih 1,101.921 cijski sistem. Turistično zdru-
ženje Portorož se je po zgledu
hrvaške Istre, ki tak sistem že
ima, odločilo za programsko
opremo Phobs. V Sloveniji
nekateri posamezni ponudniki oziroma hoteli ta sistem že
uporabljajo, Turistično združenje Portorož pa bo prvo, ki bo
v rezervacijski sistem združilo
turistične ponudnike na celotni
destinaciji. Uporabniki bodo v
sistem dostopali preko spletne
strani www.portoroz.si, kar bo
destinacijskemu portalu doda-
lo še večjo uporabno vrednost.
Uporabnikom bodo tako na
voljo konkretne informacije o
namestitvenih objektih z opisi
in slikami, dostopnosti, paketih, ponudbo v in izven sezone
ter first in last minute ponudbo.
Rezervacijski sistem bo deloval kot vedno aktualen, virtualen katalog, saj bodo ponudniki
lahko sami sproti spreminjali
in dodajali svoje podatke v sistemu.
Ajda Vanessa Simonic
24
Januar 2015
PIRAN | PORTOROŽ | IZOLA
KOPER | ANKARAN | PODEŽELJE
dogodki | lokalna ponudba | novosti
Četrtek, 15. 1.
ob18:00 - 19:30
Koper, Čevljarska ulica 22
Delavnice
BODI NAJBOLJŠA RAZLIČICA
SAMEGA SEBE
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja
Koper vljudno vabi na delavnice BODI
NAJBOLJŠA RAZLIČICA SAMEGA
SEBE, ki bodo potekale v četrtek, 15.
januarja 2015 ob 18h, v čitalnici Fulvia
Tomizze, Čevljarska 22, Koper.
Petek, 16. 1., ob 18:00
Galerija Loža Koper
MARAVEE CORPUS JAVNA TELESA
Projekt MARAVEE (beseda v različnih
jezikih in narečjih pomeni čudež /
meraviglia / wundern / kaka na
lipa čüdna rič / marvel / maravea)
združuje najrazličnejše oblike
sodobnega umetniškega izraza.
Petek, 16. 1., ob 21.00
Gledališče Tartini Piran
Koncert
Akustični Swingovski Plesni
Ansambel: THE SWINGTONES
Interaktivni večer s swing glasbo in
swing freak plesalci.
Sebastijan Lukovnjak –vokal/ akustična
kitara, Matjaž Dajčar - akustična
kitara/ električna kitara/ spremljevalni
vokal, Matjaž Vertuš – bas/
kontrabas/ spremljevalni vokal, Aleš
Vunjak - bobni/ spremljevalni vokal.
Prireditelj: Avditorij PortorožPortorose.
Petek, 16. 1., ob 19:30
Holistični center Studio Maja
Ferrarska cesta 8
ZVOČNO POTOVANJE
Z GONGI
Že dolgo veš, da v tebi Nekaj kliče
po spremembi. Zvočno potovanje te
do spremembe lahko pripelje. Zvok
gonga vodi v stanje miru, harmonije
in lahkotnejšega bivanja, ki je skrito
in čaka v tebi. Počutimo se umirjeni,
sproščeni, polni energije, telesu damo
možnost, da se začne zdraviti samo.
Peli bodo: sončni, zemljin, lunin gong,
šamanski boben, tibetanske posode,
školjke, shruti box, zvončki.
Sobota, 17. 1., ob 10:30
Gledališče Koper
JAKA IVANC
MALI MEDO
Abonma MALI ODER in izven 7 evrov
COworking
Lucija
Liminjanska cesta 94, Lucija, 6320 Portorož
www.akademijazaprihodnost.si
BARTENDING
ACADEMY
januar - februar
2015
Sobota, 17. 1., ob 17:00
Kulturni dom Izola
ŠKRATEK MEMA IN DEAN
Predstava za otroke
Ste vedeli, da v vsaki hišici, v čisto
vsakem domu, živi majhen, igriv
škratek?
Če ga še niste srečali, potem se tudi
vaš škratek odlično igra skrivalnice, ki
je najljubša igra škratkov in so v njej
najboljši!
Sobota, 17. 1., ob 10.30
Glavna dvorana in avla
Avditorija Portorož-Portorose
Lutkovno- igrana predstava za otroke
– Abonmajček in izven
Gledališče iz desnega žepka
Brata Grimm: GOSPA PEHTRA
Za oder priredil: Boštjan Štorman
Igrata: Lucija Ćirović in Boštjan
Štorman.
Prireditelj: Avditorij Portorož,
Gledališče iz desnega žepka.
Predstava je namenjena otrokom od 4.
leta dalje in traja 45 minut.
Sledi rajanje v avli.
5€
25
Januar 2015
dogodki | lokalna ponudba | novosti
PIRAN | PORTOROŽ | IZOLA
KOPER | ANKARAN | PODEŽELJE
17. januar -14. marec 2015
Galerija Loža, Koper
Torek, 20. 1., ob 19:00
Klubski prostor KDI
MARAVEE CORPUS.
JAVNA TELESA
fotografije in instalacija
ZDRAVA PREHRANA
MARIJE MERLJAK
Odprtje: petek, 16. januar 2015,
ob 18. uri
Umetnice: Cianographic Sisters
(Emanuela Biancuzzi + Debora Vrizzi)
in Lorena Matic
Ponedeljek, 19. 1., ob 18:00
Manziolijeva palača
OTVORITEV RAZSTAVE
ARHEOLOŠKE DELAVNICE –
SIMONOV ZALIV
Otvoritev razstave
Na ogled bodo izdelki andragoških
arheoloških delavnic, ki so potekale
v okviru programa in aktivnosti
Arheološkega parka Simonov zaliv,
s finančno podporo Občine Izola in
pod strokovnim okriljem Inštituta
za dediščino Sredozemlja ZRS UP.
Antični mozaiki, freske, antični nakit
in kamnoseški izdelki so nastali pod
strokovnim mentorstvom Megi Uršič
Calzi, Harija Vidovića, Snježane Karinja
in Marka Zelenka.
Razstava bo na ogled od 19.1. do
2.2.2015.
Torek, 20. 1., ob 20.00
Gledališče Koper
PREDSTAVITEV KNJIGE
ZGODBA MOJEGA OČETA
Vstop prost
Petek, 23. 1., ob 19.30
Glavna dvorana
Avditorija Portorož
Četrtek, 22. 1., ob 20.00
Gledališče Koper
Gledališka predstava za abonma in
izven - komedija
Mestno gledališče ljubljansko
Jera Ivanc: PREVARE (po motivih igre
Gl’ingannati anonimnega renesančnega
avtorja, 1531)
Režiser: Jaka Ivanc.
Igrajo: Gašper Tič, Viktorija Bencik
Emeršič, Jurij Drevenšek, Uroš Smolej,
Nika Rozman, Domen Valič in Jan
Sever/Marko Petrušič/Davor Herceg.
Prireditelj: Avditorij Portorož, Mestno
gledališče ljubljansko.
16 €, za upokojence, študente, dijake,
brezposelne, invalide 14 € (brezplačen
vstop za invalide na vozičkih).
Izbirna predstava I in izven-12/10
evrov
Sobota, 24. 1., ob 18:00
Kulturni dom Izola
Predavanje
Marija Merljak je najbolj prepoznavna
slovenska svetovalka na področju
zdrave prehrane. Je avtorica knjig
in člankov, energična predavateljica
in vodja delavnic, radijski glas in
televizijski obraz, ki v svojih nastopih
širi nasvete o zdravi prehrani. Prisega
na lokalno in sezonsko hrano, ki je
vedno zelo okusna.
Vabljeni, vstopnine ni!
Nina Mitrović
SREČANJE
Četrtek, 22. 1., ob 18:00
Središče Rotunda,
Destradijev trg 11, Koper
Barbara Krnc:
IZ DVOJINE V MNOŽINO
IN NAZAJ
Odraščali smo ob pravljicah, ki so se
končale z besedami »...in živela sta
srečno do konca svojih dni«. In danes,
ko smo odrasli? Kako znotraj družine
graditi partnerski odnos skozi različna
obdobja?
* Cena posameznega predavanja: 8
eur. Cena v paketu: 4,75 eur.
LA VENEXIANA
Gledališka predstava
Komedija v dveh dejanjih neznanega
avtorja v izvedbi skupine CRUT iz
Trsta. Režija: Giorgio Amodeo.
Org. : SI Dante Alighieri
Vabljeni, vstopnine ni!
Sobota, 24. 1. ob 10.30
Gledališče Koper
Delavnica prebiranja in igranja pravljic
Skok v pravljico - Siva miš ti loviš
Izven - 7 evrov
STYLED
enjoy performance
TO
Bora d.o.o., Veliki Trg 6
6310 Izola, Slovenija
T: +386 5 640 42 08
PERFORM
F: +386 5 640 42 09
[email protected]
www.bora.si
w w w.tpclucija.com
26
Januar 2015
dogodki | lokalna ponudba | novosti
PIRAN | PORTOROŽ | IZOLA
KOPER | ANKARAN | PODEŽELJE
Sreda, 28. 1., ob 20.00
Glavna dvorana Avditorija
Portorož- Portorose
KO KO KOMEDIJA
Avtorja: Gašper Tič, Jure Karas.
Režija: Lado Bizovičar.
Igrata: Ana Marija Mitić in Katarina
Čas.
Prireditelja: Avditorij PortorožPortorose v sodelovanju s Špas
teatrom.
Prodaja vstopnic: Avditorij Portorož in
Eventim .
18 €, zadnje tri vrste 16 €.
Sobota, 31. 1., ob 18.00
Gledališče Tartini Piran
Gledališka predstava
Ruggero Paghi z amatersko gledališko
skupino - Skupnost Italijanov Piran.
Predstava bo v italijanskem jeziku.
Sobota, 31. 1., ob 10.30
Gledališče Koper
Romana Ercegović
Vedno te ima nekdo rad
Abonma MAVRIČNA RIBICA
in izven - 7 evrov
Nedelja, 15. 2., Portorož
Koncert
Koncert glasbene skupine Gruppo
Incontro iz Trsta. Na sporedu ljudske
pesmi. Nicola Colocci – klavir. Vodi:
Rita Susovsky.
ODEON
Art kino Izola
KONCERT GLASBENE SKUPINE
GRUPPO INCONTRO
Komedija
Špas teater
APPRODO, DIMORA E
PROCESSO DE MESSER
GIACOMO CASANOVA A
PIRAN
Sobota, 31. 1., ob 18:00
Manziolijeva palača
Petek, 6. 2., ob 19.30
Glavna dvorana
Avditorija Portorož
Gledališka predstava za abonma in
izven - komični triler
Slovensko narodno gledališče Nova
Gorica
Eric Chappell: KRAJA
Režija: Jaša Jamnik.
Igrajo: Tomislav Tomšič k. g., Gorazd
Jakomini, Arna Hadžialjević, Maja
Nemec, Gojmir Lešnjak - Gojc k. g.
Prireditelj: Avditorij Portorož,
Slovensko narodno gledališče Nova
Gorica.
16 €, za upokojence, študente, dijake,
brezposelne, invalide 14 € (brezplačen
vstop za invalide na vozičkih).
Koper: 14.02.2015
7. Istrski karneval - 7. Istrska pustna
povorka
Torek, 17. 2.
Taverna, Koper
Pustni čas je čas norčij - PUSTNA
POVORKA ZA OTROKE IZ VRTCEV
oblikovanje
oglaševanje
print shop
7. ISTRSKI KARNEVAL / 70
CARNEVALE ISTRIANO 2014
20. 1., ob 20.30 LIFFe po LIFFu +
CAPRISOVA PREMIERA
21. 1., ob 20.30 LIFFe po LIFFu
22. 1., ob 20.30 LIFFe po LIFFu
23. 1., ob 18.30 LIFFe po LIFFu
24. 1., ob 18.30 LIFFe po LIFFu
25. 1., ob 18.30 LIFFe po LIFFu
ALAN PARTRIDGE:
ALFA SAMEC
Alan Partridge: Alpha Papa, 2013,
Velika Britanija, Francija
Režija: Declan Lowney
Jezik: angleški
Igrajo: Steve Coogan (Alan Partridge),
Felicity Montagu (Lynn Benfield),
Simon Greenall (Michael the
Geordie), Colm Meaney (Pat Farrell),
Anna Maxwell Martin (CC Janet
Whitehead), Darren Boyd (Martin
Fitch
komedija, 1h30min
ODEON
Art kino Izola
20., 21., 22. 1., ob 17.00
23., 24., 25. 1., ob 20.30
ZIMSKO SPANJE
Kış Uykusu, 2014, Turčija, Francija,
Nemčija
distribucija
www.s tudio18.si
27
Januar 2015
dogodki | lokalna ponudba | novosti
PIRAN | PORTOROŽ | IZOLA
KOPER | ANKARAN | PODEŽELJE
Režija: Nuri Bilge Ceylan
Jezik: turški
Igrajo: Haluk Bilginer, Melisa Sözen,
Demet Akbağ, Ayberk Pekcan, Serhat
Kılıç, Nejat İşler, Tamer Levent, Nadir
Sarıbacak, Mehmet Ali Nuroğlu,
Emirhan Doruktutan
drama, 3h16min
Sakurai (Kinamann), Stig Henrik
Hoff (policist/police officer), Goran
Navojec (Stojan)
črna komedija, 1h56min
ODEON
Art kino Izola
ODEON
Art kino Izola
IGRA IMITACIJE
ODEON
Art kino Izola
MEDZVEZDJE
24. 1., ob 16.00 KINO VETRNICA
25. 1., ob 16.00 KINO VETRNICA
MESEČEK
Der Mondmann, 2012, Nemčija /
Francija / Irska
Režija: Stephan Schesch
Jezik: sinhroniziran v slovenščino
družinska animacija, 1h35min
ODEON
Art kino Izola
26. 1., ob 20.30
Interstellar, 2014, ZDA
Režija: Christopher Nolan
Jezik: angleški
Igrajo: Matthew McConaughey, Anne
Hathaway, Jessica Chastain, Casey
Affleck, Michael Caine, Ellen Burstyn,
John Lithgow
ZF drama, 2h49min
ODEON
Art kino Izola
26. 1., ob 18.00
27. 1., ob 18.00, 28. 1., ob 20.30,
29. 1., ob 20.30, 30.1., ob 20.30,
31. 1., ob 18.00
AMATERJI
RIO, LJUBEZEN MOJA
Kraftidioten, 2014, Norveška
Režija: Hans Petter Moland
Jezik: norveški, švedski
Igrajo: Stellan Skarsgard (Nils),
Kristofer Hivju (Strike), Bruno Ganz
(Papa), Birgitte Hjort Sorensen, Pal
Sverre Hagen (Greven), Jakob Oftebro
(Aron Horowitz), Peter Andersson
(Wingman), Tobias Santelmann (Finn),
Sergej Trifunović (Nebojša), Anders
Baasmo Christiansen (Geir), David
Rio, eu te amo, 2014, Brazilija
Režija: Paolo Sorrentino, Fernando
Meirelles, drugi
Jezik: portugalski, angleški
Igrajo: Rodrigo Santoro, Emily
Mortimer, Jason Isaacs, John Turturro,
Harvey Keitel, Ryan Kwanten, Vincent
Cassel, Vanessa Paradis, Wagner
Moura, Nadine Labaki, Basil Hoffman,
Laura Neiva
romantična drama, 1h 50min
27. 1., ob 20.30, 28. 1., ob 18.00
29. 1., ob 18.00, 30. 1., ob 18.00
31. 1., ob 20.30
The Imitation Game, 2014, Velika
Britanija, ZDA
Režija: Morten Tyldum
Jezik: angleški
Igrajo: Benedict Cumberbatch, Keira
Knightley, Matthew Goode, Mark
Strong, Rory Kinnear, Charles Dance,
Allen Leech, Matthew Beard
biografska drama, 1h54min
ODEON
Art kino Izola
31. 1.2015 ob 16.00
KINO VETRNICA
1. 2., ob 16.00 KINO VETRNICA
GAŠPER IN PETRA NA
ZIMSKIH POČITNICAH
Karsten og Petra på vinterferie, 2014,
Norveška
Režija: Arne Lindtner Naess
Jezik: sinhronizirano v slovenščino
Igrajo: Nora Amundsen (Petra), Elias
Sovold-Simonsen (Gašper), Janne
Formoe (Maria), Ivar Norve (Morfar),
Hilde Lyran (Hilde), Markus Tonseth
(Harald)
družinski film, 1h13min
CROSSFIT
BOOTCAMP
Liminjanska cesta, Lucija, 6320 Portorož | Info: 041 298 641