Dr. Marijanca Ajša Vižintin Pedagoško-andragoški dnevi 2015 Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko Ljubljana, 29. 1. 2015 Evropa, 2. pol. 20. stoletja: priseljevanje Belgija, Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Portugalska predvsem iz nekdanjih kolonij teh držav 50. in 60. leta 20. stoletja: Nemčija, Švica, Avstrija, Skandinavija, iz Turčije, Grčije, nekdanje Jugoslavije (od 1968), Italije, Španije družinski člani 70. leta: naftna kriza, omejevanje izjemi: Nizozemska, Švedska – uradno večkulturni 90. leta, begunci, npr. Nizozemska: ljudje iz Iraka, Afganistana, Irana, Somalije, Vietnama; Nemčija, ljudje iz nek. Jugoslavije Paul Scheffer: 60. leta 20. stol., št priseljencev, živečih v Evropski ekonomski skupnosti: 3,3 milijona → 6,6 milijonov pred 1. svetovno vojno se je iz Evrope izselilo 45 milijonov ljudi Slovenija v 2. pol. 20. stoletja dežela priseljevanja & odseljevanja število priseljencev je v letih 2000–2006 naraščalo (od 6185 do 15.041) med leti 2007 in 2009 se je ustalilo na okoli 30.000 po 2010: prepolovilo iz Bosne in Hercegovine (okoli 50 %), Kosova, Makedonije, iz Srbije, Hrvaške in Črne gore (skupaj 80–90 %) manj iz drugih držav (10–20 odstotkov) otroci priseljenci: združevanje družine Medkulturna vzgoja, izobraževanje Micheline Rey-von Allmen: 1. MVI: namenjena vsem prebivalcem 2. razvijati na vseh družbenih področjih (ne samo VIZ) 3. pomembno je izobraževanje učiteljev 4. medkulturnost: odnosi med & znotraj skupin 5. zahteva objektiven in znanstveni opis dinamične in spreminjajoče se resničnosti VEČ-/MED-: medsebojno, vzajemno delovanje, sodelovanje, soustvarjanje medkulturne družbe Klara Skubic Ermenc → Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju + med načeli in cilji OŠ: načelo oblikovanja in širjenja nacionalne kulture in spodbujanja medkulturnosti + bistveno povečano število skupnih ur (do 240) in obvezno strnjeno začetno obliko jezikovnega tečaja + pravice do pouka maternega jezika in kulture ne kaže omejevati na mednarodne pogodbe + vseživljenjsko učenje, toda: - „Z veliko verjetnostjo je mogoče predvidevati, da bo Slovenija postajala večkulturna država“ (BK 2011: 45) Model medkulturne vzgoje in izobraževanja 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. medkulturnost kot načelo sistemska podpora učitelji z razvijajočo se medkulturno zmožnostjo razvoj zavedanja o večkulturni družbi pri vseh učnih predmetih razvoj medkulturnega dialoga na šoli sodelovanje s (starši) priseljenci sodelovanje z lokalno skupnostjo Najpogostejše napake (A. Portera) pomanjkanje jasnih konceptov (meta-, trans-, več-, medkulturen, inter-, multi-) pomanjkanje znanja poudarjanje razlik: stereotipizacija, marginalizacija od otrok pričakujemo, da so ambasadorji svojih dežel učiteljevo prekomerno poistovetenje z otrokom priseljencem (ksenofilija) M. Rey von Allmen: šola je del družbe; medkulturno izobraževanje za vse prebivalce; znanstvene razprave Tipično, tradicionalno slovensko - vsak dan? Medkulturnost po slovensko: kulinarika & folklora – bosanska kuhinja: „Veliko več kot burek in kava“ (dr. J. Bogataj) Preseganje predsodkov: skupaj s priseljenci, ne le govor o njih INTELIGENTI, IZOBRAŽENI, DEJAVNI priseljeni iz Bosne in Hercegovine & potomci: - dr. Milena Mileva Blažić, PeF Lj - Amra Halilović, soavtorica Bosansko-slovenskega slovarja (2014) - učiteljica baleta Manjana Milostnik - Branko Đurić - Đuro - Mirsad Begić, Jakov Brdar - Denis Avdić - Faila Pašić Bišić - dr. Ahmed Pašić - pisatelji in pisateljice Ismet Bekrić, Josip Osti, Senada Smajić - podjetniki, zdravniki itd. - vsi zaposleni plačujejo davke, prispevke Dve domovini/Two Homelands 2010/31, http://twohomelands.zrc-sazu.si/?c=2 OSEBNE IZKUŠNJE! Dejavnosti priseljencev Oddaja NaGlas, RTV SLO 1 vsak drugi torek ob 14.25, http://4d.rtvslo.si/arhiv/naglas/ 174316527 Podobe Afrike, analiza učbenikov (zgodovina, geografija): IN-IN, M. Milharčič Hladnik, Max Shonhiva Zimani Antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti (2014) ur. Lidija Dimkovska 34 avtorjev v madžarskem, italijanskem, romskem, slovaškem, makedonskem, bosanskem, hrvaškem, srbskem in angleškem prevodi v slovenski jezik Sodelovanje šole s (starši) priseljenci & (lokalno) skupnostjo druge OŠ krajevna skupnost prostovoljna društva DPM ljudska univerza splošna knjižnica društva priseljencev drugi priseljenci (več let v Sloveniji) aktivni posamezniki MIZŠ, Zavod RS za šolstvo raziskovalni inštituti, fakultete organizacije, ki formalno vplivajo na vključevanje priseljencev (Center za socialno delo, Uprava enota, Zavod za zaposlovanje) veleposlaništva projekti … Zakaj sodelovati? izmenjava primere dobrih praks: učitelji se drug od drugega učijo & skupaj iščejo rešitve za nove izzive prostovoljna društva: že sodelujejo s priseljenci & društvi splošne knjižnice: literarni večeri & življenjske zgodbe ljudske univerze: tečaji jezika okolja, izobraževanje odraslih fakultete in inštituti: projekti na temo medkulturnosti, medkulturne vzgoje in izobraževanja ipd. - šolam priporočam, da se povežejo z njimi, preučijo in uporabljajo njihovo gradivo, ga uporabljajo in izboljšujejo in ustvarjajo novo gradivo Center za socialno delo, Uprava enota, Zavod za zaposlovanje da učitelji na šoli razumejo, koliko časa, energije in finančnih sredstev porabijo novopriseljeni za urejanje dokumentacije – in jim po svojih najboljših močeh pri tem svetujejo. Učimo se, razumemo, podpremo. veleposlaništva: knjižno gradivo v maternih jezikih otrok priseljencev → obogatimo zbirko v šolski knjižnici priseljenci, ki so se priselili pred leti: na podlagi svojih izkušenj pripomorejo k hitrejšemu, lažjemu vključevanju prevajanje lokalna priseljenska društva: nudijo priseljencem poleg možnosti kulturnega delovanja, ohranjanja maternega jezika in izvorne kulture, kvalitetnega preživljanja prostega časa tudi podporo pri vključevanju v družbo učitelji maternih jezikov in kultur: skupne priprave medkulturnih učnih ur in prireditev konkretna podpora pri razvoju večjezičnosti - temelji na maternem jeziku, nadaljuje pa s z učenjem jezika okolja, sosedskih in tujih jezikov Namesto zaključka: dva predloga za branje
© Copyright 2024