Dr. Marijanca Ajša Vižintin
Pedagoško-andragoški dnevi 2015
Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko
Ljubljana, 29. 1. 2015
Evropa, 2. pol. 20. stoletja: priseljevanje
 Belgija, Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Portugalska







predvsem iz nekdanjih kolonij teh držav
50. in 60. leta 20. stoletja: Nemčija, Švica, Avstrija, Skandinavija,
iz Turčije, Grčije, nekdanje Jugoslavije (od 1968), Italije, Španije
družinski člani
70. leta: naftna kriza, omejevanje
izjemi: Nizozemska, Švedska – uradno večkulturni
90. leta, begunci, npr. Nizozemska: ljudje iz Iraka, Afganistana,
Irana, Somalije, Vietnama; Nemčija, ljudje iz nek. Jugoslavije
Paul Scheffer: 60. leta 20. stol., št priseljencev, živečih v Evropski
ekonomski skupnosti: 3,3 milijona → 6,6 milijonov
pred 1. svetovno vojno se je iz Evrope izselilo 45 milijonov ljudi
Slovenija v 2. pol. 20. stoletja
 dežela priseljevanja & odseljevanja
 število priseljencev je v letih 2000–2006 naraščalo (od





6185 do 15.041)
med leti 2007 in 2009 se je ustalilo na okoli 30.000
po 2010: prepolovilo
iz Bosne in Hercegovine (okoli 50 %), Kosova,
Makedonije, iz Srbije, Hrvaške in Črne gore (skupaj
80–90 %)
manj iz drugih držav (10–20 odstotkov)
otroci priseljenci: združevanje družine
Medkulturna vzgoja, izobraževanje
Micheline Rey-von Allmen:
 1. MVI: namenjena vsem prebivalcem
 2. razvijati na vseh družbenih področjih (ne samo VIZ)
 3. pomembno je izobraževanje učiteljev
 4. medkulturnost: odnosi med & znotraj skupin
 5. zahteva objektiven in znanstveni opis dinamične in
spreminjajoče se resničnosti
 VEČ-/MED-: medsebojno, vzajemno delovanje,
sodelovanje, soustvarjanje medkulturne družbe
Klara Skubic Ermenc →
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju
+ med načeli in cilji OŠ: načelo oblikovanja in
širjenja nacionalne kulture in spodbujanja medkulturnosti
+ bistveno povečano število skupnih ur (do 240) in
obvezno strnjeno začetno obliko jezikovnega tečaja
+ pravice do pouka maternega jezika in kulture ne kaže
omejevati na mednarodne pogodbe
+ vseživljenjsko učenje, toda:
- „Z veliko verjetnostjo je mogoče predvidevati, da bo
Slovenija postajala večkulturna država“ (BK 2011: 45)
Model medkulturne vzgoje in izobraževanja
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
medkulturnost kot
načelo
sistemska podpora
učitelji z razvijajočo se
medkulturno zmožnostjo
razvoj zavedanja o
večkulturni družbi pri
vseh učnih predmetih
razvoj medkulturnega
dialoga na šoli
sodelovanje s (starši)
priseljenci
sodelovanje z lokalno
skupnostjo
Najpogostejše napake (A. Portera)
 pomanjkanje jasnih konceptov (meta-, trans-, več-,





medkulturen, inter-, multi-)
pomanjkanje znanja
poudarjanje razlik: stereotipizacija, marginalizacija
od otrok pričakujemo, da so ambasadorji svojih dežel
učiteljevo prekomerno poistovetenje z otrokom
priseljencem (ksenofilija)
M. Rey von Allmen: šola je del družbe; medkulturno
izobraževanje za vse prebivalce; znanstvene razprave
Tipično,
tradicionalno
slovensko
- vsak dan?
Medkulturnost po slovensko:
kulinarika & folklora – bosanska kuhinja:
„Veliko več kot burek in kava“ (dr. J. Bogataj)
Preseganje predsodkov: skupaj s
priseljenci, ne le govor o njih
INTELIGENTI, IZOBRAŽENI, DEJAVNI
priseljeni iz Bosne in Hercegovine & potomci:
- dr. Milena Mileva Blažić, PeF Lj
- Amra Halilović, soavtorica
Bosansko-slovenskega slovarja (2014)
- učiteljica baleta Manjana Milostnik
- Branko Đurić - Đuro
- Mirsad Begić, Jakov Brdar
- Denis Avdić
- Faila Pašić Bišić
- dr. Ahmed Pašić
- pisatelji in pisateljice Ismet Bekrić, Josip
Osti, Senada Smajić
- podjetniki, zdravniki itd.
- vsi zaposleni plačujejo davke, prispevke
Dve domovini/Two Homelands
2010/31, http://twohomelands.zrc-sazu.si/?c=2
OSEBNE IZKUŠNJE!
Dejavnosti priseljencev
Oddaja NaGlas, RTV SLO 1
vsak drugi torek ob 14.25,
http://4d.rtvslo.si/arhiv/naglas/
174316527
Podobe Afrike, analiza učbenikov
(zgodovina, geografija):
IN-IN, M. Milharčič Hladnik,
Max Shonhiva Zimani
 Antologija sodobne manjšinske in
priseljenske književnosti (2014)
 ur. Lidija Dimkovska
 34 avtorjev
 v madžarskem, italijanskem, romskem,
slovaškem, makedonskem, bosanskem,
hrvaškem, srbskem in angleškem
 prevodi v slovenski jezik
Sodelovanje šole s (starši)
priseljenci & (lokalno) skupnostjo
druge OŠ
krajevna skupnost
prostovoljna društva
DPM
ljudska univerza
splošna knjižnica
društva priseljencev
drugi priseljenci (več let v
Sloveniji)
 aktivni posamezniki








 MIZŠ, Zavod RS za šolstvo
 raziskovalni inštituti,




fakultete
organizacije, ki formalno
vplivajo na vključevanje
priseljencev (Center za
socialno delo, Uprava
enota, Zavod za
zaposlovanje)
veleposlaništva
projekti
…
Zakaj sodelovati?
 izmenjava primere dobrih praks: učitelji se drug od drugega učijo





& skupaj iščejo rešitve za nove izzive
prostovoljna društva: že sodelujejo s priseljenci & društvi
splošne knjižnice: literarni večeri & življenjske zgodbe
ljudske univerze: tečaji jezika okolja, izobraževanje odraslih
fakultete in inštituti: projekti na temo medkulturnosti,
medkulturne vzgoje in izobraževanja ipd. - šolam priporočam,
da se povežejo z njimi, preučijo in uporabljajo njihovo gradivo, ga
uporabljajo in izboljšujejo in ustvarjajo novo gradivo
Center za socialno delo, Uprava enota, Zavod za zaposlovanje da učitelji na šoli razumejo, koliko časa, energije in finančnih
sredstev porabijo novopriseljeni za urejanje dokumentacije – in
jim po svojih najboljših močeh pri tem svetujejo.
Učimo se, razumemo, podpremo.
 veleposlaništva: knjižno gradivo v maternih jezikih otrok





priseljencev → obogatimo zbirko v šolski knjižnici
priseljenci, ki so se priselili pred leti: na podlagi svojih izkušenj
pripomorejo k hitrejšemu, lažjemu vključevanju
prevajanje
lokalna priseljenska društva: nudijo priseljencem poleg možnosti
kulturnega delovanja, ohranjanja maternega jezika in izvorne
kulture, kvalitetnega preživljanja prostega časa tudi podporo pri
vključevanju v družbo
učitelji maternih jezikov in kultur: skupne priprave
medkulturnih učnih ur in prireditev
konkretna podpora pri razvoju večjezičnosti - temelji na
maternem jeziku, nadaljuje pa s z učenjem jezika okolja,
sosedskih in tujih jezikov
Namesto zaključka:
dva predloga za branje