1. No category

TEACCH
Razumevanje učnih stilov in potreb oseb z
avtizmom
Mateja Šilc, prof. def. za osebe
z motnjami sluha in govora
TEACCH
• državni program, ne stroga metoda
• etični okvir okoli znanja o avtizmu
• edukacija, ki temelji na dokazih, servis in
raziskovalni program za osebe z avtizmom vseh
starosti in zmožnosti
• Eric Schopler in sodelavci
• v zgodnjih 70ih letih prejšnjega stoletja.
»Kultura avtizma«
• Kako se prilagajamo v interakcijah z ljudmi drugih
kultur? Kaj naredimo, ko potujemo v daljne države?
• Terapevt, učitelj = medkulturni prevajalec (razume
obe okolji)
• Prevaja osebi z avtizmom pričakovanja in
funkcioniranje v neavtističnem okolju
• Povečati spretnosti in razumevanje učenca z
avtizmom + vzpostaviti bolj razumevajoče okolje,
prilagojeno posebnim potrebam in omejitvam oseb
z avtizmom
Teacch načela
 spoštujemo drugačnost oseb z avtizmom
 vključevanje oseb z avtizmom v našo družbo na
kar se da prijeten način
 spoštujemo mnenje staršev in ga vključimo v
odločitve glede njihovega otroka
 Cilj intervencij ni „pozdraviti otroka“, da postane
„normalen“
 Edukacijski cilji: pridobivanje znanj/spretnosti in
razumevanje okolja
Cilji
pripraviti ljudi z avtizmom na neodvisno delovanje
doma, v šolah in v širši skupnosti
pomagati otrokom z MAS, da razvijejo maksimalno
stopnjo avtonomije v odraslosti
 pomagati otrokom z MAS pri razumevanju sveta, ki
jih obdaja
Pomagati otrokom z MAS pri pridobivanju
komunikacijskih veščin, s katerimi se bodo lahko
povezovali z drugimi ljudmi.
Ponuditi otrokom z MAS potrebne sposobnosti za
odločanje o lastnem življenju.
TEACCH
• Večja prilagodljivost: izobraževanje + prilagajanje
okolja za regulacijo primanjkljajev.
• Sodelovanje s starši: starši sodelujejo s
strokovnjaki kot so-terapevti za svoje otroke tako,
da se tehnike lahko izvajajo doma.
• Strukturirano poučevanje: raziskave kažejo, da
otroci z MAS pridobijo več od strukturiranega
okolja kot od prostih pristopov
Spekter avtističnih motenj
Izmerjen IQ
Socialna
Interakcija
komunikacija
Težka MDR
ravnodušen
Neverbalen
nadpovprečen
pasiven
aktiven/čuden
Verbalen
Spekter avtističnih motenj
Groba
motorika
neroden
Fina
motorika
Nekoordiniran
Senzorika
Hiposenzibilnost
okreten
Koordiniran
Hipersenzibilnost
Učni stili
Nekaj karakteristik:
• Izrazito vizualni učenci
• Težave izvršilnih funkcij: težave sekvencioniranja
• Ozek fokus – osredotočanje na detajle in ozke interese
• Težave multiple percepcije – skupna vezana pozornost
• Težave teorije ume – ne morejo „brati misli“
• Potrebujejo več časa za procesiranje
• Težave časovne, prostorske organizacije in motoričnega
načrtovanja – potrebujejo predvidevanje z jasnim
pričetkom in koncem aktivnosti
• Težave senzorne integracije (hiper- ali hiposenzibilnost)
– potrebujejo odmore od stimulacij za preprečevanje
izbruhov
Vizualni učenci
• POKAŽI MI!
• Mislimo v besedah.
Vizualno podporo
moramo
uporabljati vsaj
80% časa.
NE LE POVEJ!
MAS – mislijo v slikah.
You put in a
key word; it
brings up
pictures.
Sinestezija je pojav, ki zaznamuje mešanje dveh ali več čutnih zaznav. Pri
sinesteziji draženje ene čutne modalnosti povzroči jasno predstavo
druge, obe zaznavi pa se zdita kot enotna lastnost dražljaja. Najbolj
znane pojavne oblike so videnje zvokov, okušanje tipa, slišanje barv in
zaznavanje črk ter števil v barvah. Prav to je najpogostejša in najbolj
opazovana oblika sinestezije.
Slika kot primer
• Abstraktne pojme učimo s pomočjo slik.
• Uporabimo več slik (generalizacija!)
POVEZAVE
• Hitrost procesiranja (počasnejše procesiranja informacij, zaradi
počasnejše sinhronizacije med možganskimi centri)
• Dostop in „čiščenje“ možganov (tvorjenje sinaps: krepitev + sinaps,
zamiranje – sinaps) --- kopičenje nepomembnih informacij v
možganih
Raziskava: Otroci z MAS so preveč stimulirani. Odrasli z avtizmom imajo
preveč sinaps.
Michael Just: preučevanje beline; pri MAS je belina oškodovana, zlasti
frontalni in posterioni predeli, ki prenašajo informacije med deli
možganov. Posledica: težave na področju socialnih veščin.
• Smiselne povezave (težave organiziranja in kombiniranja idej,
materialov, aktivnosti)
• Brain power https://www.youtube.com/watch?v=zLp-edwiGUU
Za predelavo informacij in odgovor
potrebujem čas!
Uporabi
številski
trak!
Koliko je
2+3?
Me sploh
poslušaš?
No, daj!
Potrudi se!
Koliko je
2+3?
Slikovni slovar
• Vprašanja: namesto priklica
izbira
pravilnega odgovora (prepoznava!)
CENTRALNA KOHERENCA
(osrednja usklajenost)
Preizkus:
1. Pripoveduj zgodbo o spodnji sliki.
2. Poišči stvari, ki so spodaj, na zgornji sliki (25 s).
• Snežaki nosijo šale.
----------------------------• Kateri letni čas je?
• Zakaj nosijo šale?
Težave ocenjevanja relativne
pomembnosti vseh podrobnosti
IZVRŠILNE FUNKCIJE – IZVRŠILNO DELOVANJE
• Vzdrževanje pozornosti
• Mentalno načrtovanje
• težave organiziranja (sočasno
usmerjanje pozornosti na
trenutno situacijo + želeni izid)
• Nadzorovanje/uravnavanje
motečih dejavnikov
• kontroliranje vzgibov
• Tranzicije/prehodi od ene
aktivnosti na drugo
• Reševanje problemov
• fleksibilnost
• Načrtovanje serije aktivnosti, ki
so koordinirane.
• Sekvence/koraki: kaj bo sledilo,
kje smo bili/kje smo/kje bomo
• težave v organizaciji podrobnosti,
detajlov
Osebe z avtizmom:
- dober spomin,
- Slab smisel za zaporedja (se
zmedejo sredi aktivnosti,
nepravilno zaporedje) (zjutraj se
vstane, si počeše lase, se stušira,
si umije lase, obuje čevlje preden
si obuje nogavice = s tem
sporočajo, da so osvojili
posamezne korake)
POMOČ PRI ZAPOREDJIH
•
•
•
•
Poenostavljanje aktivnosti: delitev na korake
Uporaba slik
Okviri okoli slik
Povečave slik
Preberi urnik in naredi X ob
končani aktivnosti:
___ 14.00 kosilo
___ 14.30 prosti čas: kocke ali
risanje
___ 15.00 domača naloga
___ 17.00 plavanje
___ 19.00 večerja
___ 19.30 kopalnica
Težave generalizacije
•
•
•
•
•
•
Težave prenosa naučenih spretnosti v druge situacije.
Svet = serija nepovezanih izkušenj in zahtev
Ne gradijo razmerij med idejami in dogodki.
Nezmožnost nalaganja pomena lastnim izkušnjam.
npr. umivanje krožnikov = umivanje kozarcev
preoblačenje v službi pred sodelavci, preoblačenje na
parkirišču
• težave teorije uma
POZORNOST
POZORNOST
POZORNOST
• Fokus: bolj intenziven, blizu
• Težave z „multitasking“ (počasnejše procesiranje in delovanje)
• Težave organizacije prostora in časa (težave s čakanjem,
konec, začetek, prehitro/prepočasno opravljanje nalog)
• Težave vključevanja/vstopanja v skupne aktivnosti zaradi ozkih
interesov (ko se vključijo, jih je težko preusmeriti na drugo
aktivnost)
• Preusmerjanje pozornosti iz znanih aktivnosti na druge
aktivnosti! Vključevanje pričnemo s stvarmi, ki jih zanimajo!
• Posamezniki, ki funkcionirajo na višji kognitivni ravni:
osredotočanje na kognitivne detajle
• Manj sposobni ocenjevanja ustrezne pomembnosti detajlov,
ki so jih opazili (drobna smet/avtobus)
SKUPNA VEZANA POZORNOST
STIMULACIJA
• Preveč sinaps
preveč stimulirani in pogostejši
epileptični napadi (več aktivnosti v možganih)
• Stimuli so aktivnejši in številčnejši (težave s
filtriranjem dražljajev)
• Več odmorov
svetloba
govor, zvoki temperatura tekstura
Odkrenljivost, senzorna integracija
• Težave senzorne integracije (hipo/hiper)
• Skoncentrirani na občutke, ki so zanimivejši ali njim
pomembnejši kot zahteve učitelja
• Preskakovanje pozornosti iz enega občutka na drugega
• Moteči so predvsem vizualni in slušni dražljaji
• Velike težave pri interpretiranju in postavljanju prioritet
zunanjih stimulacij ali misli, ki jih »bombandirajo«
(raziskovanje dražljajev kot da so enako novi in
vznemirljivi/izklopijo večino dražljajev okrog sebe in se
usmerijo v zelo omejeno množico predmetov)
Močni vzgibi
• najljubši predmeti, izkušnje, občutki (npr. dotikanje kože),
rituali
• Lahko so zelo intenzivni in vztrajni pri iskanju želenega objekta,
izkušnje, ponovitev vedenjskega vzorca
• Notranji vzgibi: želja po določenem predmetu, ki se ga
spominjajo iz preteklih doživetij
• Notranji kognitivni procesi: iskanje rim, štetje, računanje,
ponavljanje dejstev
• ponavljanje določenega naučenega vedenjskega vzorca
• vedenja, ki vsebujejo simptome obsesivno-kompulzivne
motnje (verjetno ne morejo zavestno nadzirati)
• usmerjanje, nadziranje, spreminjanje takšnega vedenja = velik
izziv
KONKRETNO : ABSTRAKTNO MIŠLJENJE
• Težave s simbolnim ali
• Lažje razumejo
abstraktnim jezikom
posamezna dejstva ali
koncepte, težave pri
• Boljši pri podatkih,
povezovanju dejstev.
dejstvih
• Besede imajo en pomen! • Integriranje pojmov s
podobnimi informacijami
Ne razumejo dodatnih
(npr. prijazni ljudje).
konotacij.
• Pravila in pričakovanja
Podrobnosti:
Deček se guga.
interpretirajo na
Deklica si zatiska oči.
konkreten način.
Koncepti:
Zakaj si deklica zatiska oči?
• „POSPRAVI SOBO!“ X
POSPRAVI SOBO
___ postelji posteljo
___ igrače zloži na police
___ s krpo pobriši prah na policah
in mizi
___ posesaj tla
___ izprazni koš za smeti
Omejene socialne spretnosti
• Socialne spretnosti zavisijo od zmožnosti črpanja
multiplih informacij iz okolja, njihovega interpretiranja,
prepoznavanja pomembnosti, kar omogoča organizacijo
jezikovnega odziva, ki ga oblikujemo glede na
predvidevanje, kako ga bodo drugi sprejeli.
• Vzpostavljanje očesnega kontakta lahko poviša nivo
anksioznosti/odkrenljivosti
IGRA:
• Lažje se naučijo izvesti nalogo, ki je
strukturirana in organizirana
• Sproščanje in kreativnost sta težavnejša
Težave iniciacije
•
•
•
•
•
•
Lahko izgledajo nemotivirani
odvisni od drugih, ki jih vključijo v aktivnost
Izraziti primanjkljaji organiziranja vedenja
ne razumejo pričakovanj ali potencialnih nagrad
Lahko imajo moten občutek za čas
Morda nagrade nimajo pomena
Anskioznost
• Pogosto razburjeni ali na robu izbruha
• dovzetni na visoko stopnjo anksioznosti
• nekaj anksioznosti je potrebno pripisati biološkim
dejavnikom
• lahko posledica pogostih soočanj z nepredvidljivim in
vznemirljivim okoljem, ki jih preplavi z dražljaji
• pogosto težave z razumevanjem pričakovanj drugih in
dogajanja okrog njih
Verbalna in/ali fizična agresija
• temper tantrums, kričanje, uničevanje lastnine,
agresija do drugih ali avtoagresija
• Lahko posledica spremembe rutine/okolja
• Lahko posledica omejenih zmožnosti komuniciranja
Izogibanje/umik
• Morda ne razumejo uporabljenih besed, obrazne
ekspresije ali telesne govorice ali socialnih pričakovanj
• Lahko jih vodijo močni vzgibi
• Senzorni dražljaji v prostoru jih lahko preplavijo
• Pravila so lahko preveč abstraktna ali nejasna
Spoznajmo učenca!
•
•
•
•
•
Močna področja?
Interesi?
Kaj ima rad?
Strah in frustracije?
Področja, kjer potrebuje
podporo?
Gradimo na močnih področjih in
interesih
• Spodbujamo pozitivne
interakcije
• Lažje učiti ob uporabi
predmetov, ki se vežejo
na njihove interese
PREFERENCE
• Urejeno, pospravljeno
• Predvidljivo
• Jasno in specifično/natančno opredeljeno
• Poznano
Ne maram
dvoumnosti in
negotovosti!
Urejeno in pospravljeno
• „Če ne boš organiziral in strukturiral stvari za mene, bom
to storil sam. Potem boš težko karkoli spremenil!“
• Stvari v predalih, opremljenimi s slikami.
Predvidljivost
Urnik:
- Kaj se bo zgodilo?
- Kdaj se bo nekaj zgodilo?
- Kdaj se nekaj ne bo zgodilo?
- Ne sedaj, potem
nikoli!
• Potreba po rutini
• Spremembe ali motnje v rutini vodijo v stres
• Rutine in predvidljivo okolje vodijo v
pomiritev, občutek varnosti
Jasno in natančno opredeljeno
• Jasna in točna navodila z vizualno oporo!
• „Daj na mizo žlico in krožnik.“
Poznano
• Uporabimo stvari, ki so osebam z avtizmom že znane in ki
jih imajo radi.
• Širimo poznane aktivnosti in predmete v druga okolja in
sisteme (tranzicije!)
TRANZICIJSKI KLJUČI (slike ali predmeti):
• Terapevtka žoga = senzorni odmor
• Nakupovalna vrečka = nakupovanje
• Kopalke = kopanje
• Rumen kozarec = pitje
• Žlica = kosilo
• DVD = gledanje risanke
OSNOVNE POTREBE
• Razumevanje sveta
• Predvidljivost prihodnjih dogodkov
• Občutek kontrole, nadzora
• Zadovoljevanje natančnosti, perfekcionizma
STRUKTURIRANO UČENJE DOMA IN V
SKUPNOSTI
Osnovni princip TEACCH je strukturirano učenje!
TIPI STRUKTUR
Vizualna
struktura naloge
Sistem aktivnosti
(delovni sistem)
Dnevni individualni urnik
Fizična organizacija (ureditev, omejitev
prostora)
Zakaj strukturirano učenje?
•
•
•
•
•
Boljše razumevanje situacij in pričakovanj
Učna podpora
Neodvisnost
Generalizacija
Zmanjšuje in preprečuje vedenjske težave, ki so
pogosto rezultat zmedenosti in anksioznosti
• Preprečuje preobremenjenost
Osredotoča se na težave na področjih:
• receptivni in ekspresivni govor
• razumevanje socialnih pravil
• sekvencijski spomin
• senzorna integracija
FIZIČNA ORGANIZACIJA
• KAJ DELAMO KJE?
• Okolje naj bo organizirano tako, da otrok razume, kjer
se dogajajo različne aktivnosti in kjer se nahajajo
materiali.
• Vključuje aktivnosti kot: delo, igra, hranjenje, glasba in
tranzicije (prehodi)
• Ključni koncepti, ki jih moramo upoštevati pri fizični
organizaciji:
- Vzpostavitev jasnih vizualnih in/ali fizičnih omejitev,
- Zmanjševanje vizualnih in slušnih motečih dejavnikov
- Določitev področij vseh aktivnosti
• Fizične razmejitve področij:
– preproge
– omare, police
– trakovi po tleh
– razporeditev miz
• Jasno opredeljena mesta za posamezne materiale:
- škatle, številke, barve
• Ko se učenci naučijo delovati bolj samostojno, se
lahko fizična struktura počasi zmanjšuje.
• Učitelj mora imeti možnost opazovati vse prostore iz
vseh drugih prostorov v učilnici!
URNIK
•
•
•
•
•
•
Kam grem in katero aktivnost lahko pričakujem?
Kaj se bo zgodilo nato?
Prikaz zaporedja aktivnosti v šoli in doma
Urniki: del strukture razreda.
Predvidevanje dnevnih in tedenskih dogodkov.
Otrok pogleda urnik in vidi simbole (predmet,
fotografija, slika, beseda) za posamezne aktivnosti.
• Zmanjšuje strah pred neznanim.
• Učenje fleksibilnosti in sprememb.
• Spodbujanje samostojnosti (samostojno prehajanje iz
aktivnosti v aktivnost)
URNIKI
Sočasna uporaba dveh urnikov v razredu:
a) splošen razredni urnik (urnik pouka)
Kaže, kdaj učenci delajo in kdaj so na vrsti druge
aktivnosti
b) individualni učenčev urnik.
Kaže aktivnosti za učence; kaj mora učenec narediti
med dejavnostmi
• Urnik naj bo prilagojen sposobnostim! Ne dajemo
vsem otrokom urnikov enakih oblik!
a) SPLOŠEN RAZREDNI URNIK
• 8.30 Prihod učencev, slačenje, preobuvanje, pozdrav
• 8.45 Učna ura 1: individualno učenje govora, individualen
trening veščin za samopomoč… (to je zaznamovano na
individualnem urniku posameznega učenca)
• 9.30 Učna ura 2
• 10.15 Odmor
• 11.00 Učna ura 3
• 11.45 Priprava na kosilo
• 12.00 Kosilo
• 12.30 igrišče/telovadnica
• 13.00 Čiščenje miz in tal v jedilnici
• 13.15 Odhod
b) DNEVNI INVIDIDUALNI URNIK
• Urnik: pričnemo s priljubljenimi
aktivnostmi!
NAJPREJ
POTEM
Primeri:
• Ko učitelj in učenec končata neko dejavnost, učitelj pokaže
učencu predmet naslednje dejavnosti.
a) Učenec se s predmetom premakne v naslednji delovni
prostor.
b) Učenec uporabi predmet kot primer pripomočkov, ki jih
mora vzeti in prinesti na delovno mizo.
• Fotografije aktivnosti: učenec prične z najvišjo fotografijo
in vzame pripomočke, ki jih potrebuje, dokonča nalogo in
pospravi pripomočke. Nadaljuje z uporabo tega urnika čez
vse fotografije. Zadnja slike je slika igrače ali igre, ki jo ima
učenec rad. Ko pride do te fotografije, se lahko igra z igračo,
dokler ne zvoni zvonec.
• Check lista aktivnosti
• Na učenčevi mizi so vertikalno razporejeni krogi različnih
barv. Učenec vzame najvišji krog in ga postavi poleg kroga
iste barve, ki je pritrjen na škatlo. Škatlo vzame na svojo
mizo, dokonča nalogo in postavi škatlo nazaj na polico. To
nadaljuje, dokler ne dokonča vseh barvnih krogov.
Spongebob pravi: „Preveri urnik!“
• V urniku izpostavimo aktivnosti, ki jih ima otrok
rad.
• Podčrtamo
matematika
• Spremenimo barvo
• …
naravoslovje
glasba
naravoslovje
Pred spanjem
• Uporaba predmetov namesto slik ali besednega
urnika.
najprej
potem
SISTEM AKTIVNOSTI
• sistem, ki daje otroku informacije, kaj mora narediti,
ko pride v razred (npr. od L proti D, od zgoraj navzdol)
• Spodbujanje samostojnosti
• Učenje zaporedij
• Spodbujanje generalizacije
• Ponuja domačnost, predvidevanje
• Kaj moram narediti?
• Koliko moram narediti?
• Kako in v kakšnem zaporedju moram to narediti?
• Kako vem, kdaj bom končal?
• Kaj se bo zgodilo, ko bom končal?
SISTEM AKTIVNOSTI
1.
DOMAČA NALOGA
Zapiši števila v pravilnem zaporedju.
2.
Preberi zgodbo v učbeniku na strani
10.
3.
Pospravi delovni list in učbenik v
torbo.
Zelo dobro Miha. Sedaj lahko
govoriš o
vremenu.
KONČANO
Tuširanje
• Koraki!
• Določimo kvantitete!
glava
trup
2 roki
2 nogi
Gospodinjska opravila
• Če otrok ne pozna sosledja korakov posamezne
aktivnosti, zložimo predmete v škatle po pravilnem
zaporedju.
• Primer: čiščenje oken
• Definiramo števila ponovitev z oznakami,
• „3x poškropi okno“
STOPNJE SISTEMOV AKTIVNOSTI
• Od leve proti desni
• Odpri embalažo
• Razgrni vrečko
•
•
•
•
•
Postavi vrečko v mikrovalovno pečico
Pritisni START
Počakaj na pisk mikrovalovne pečice.
Odpri mikrovalovno pečico
Previdno odpri vrečko
3
2
0
START
ODPRI
3
2
0
START
Nakupovanje
Slika škatle „končano“
PREDVIDLJIVOST
• Dovoljeno/ni dovoljeno: uporabljamo rdečo in zeleno
karto
• Če je karta večkrat uporabljena, otrok generalizira njen
pomen
• Primer: vrata ne odpiramo tujcem, odpremo pa jih
policistom in gasilcem.
Težava razumevanja, da je gasilec neznanec, a nam lahko
pomaga.
Telovadba
• Trebušnjaki: metanje žetonov v škatlo za jajca
Oblačila
• Seznam oblačil v mapah različnih barv
vroče – vzemi rdečo mapo,
toplo – vzemi rumeno mapo,
mrzlo – vzemi modro mapo
zelo mrzlo – vzemi modro mapo
• Škatle različnih barv
• termometer
Zalivanje rož
Umivanje zob
• Rdeča tabletka pokaže, kje si otrok ne umiva
dobro zob
• Na sliki označimo, kje si mora bolj umiti zobe
• Nastavimo čas na uri, otrok pa si še 1x umije
zobe
Storitve - plačilo
•
•
•
•
Potrebujemo vrečko/ovojnico s sliko storitve
Na vrečki je označena cena storitve
Otrok da v vrečko enak znesek
Otrok plača iz vrečke
Zmeda
• Usmerjenost v vsakodnevne aktivnosti
(sortiranje: recikliranje, oblačila, pribor…)
• Dve barvi + dve obliki
Prednosti uporabe strukture
• Organizacija prostora nudi predvidljivost in red,
zaradi česar osebo pomirja.
• Nudi vizualno podporo zaporedja informacij.
• Vključuje rutine in nudi domačnost.
• Vključuje ozke interese oseb z avtizmom in jih
uporablja za vstopanje v aktivnosti in za širjenje
interesov.
• Usmerja se v razvijanje neodvisnosti.
Če otrok naredi napako pri samostojnem delu, ga ne
prekinjamo! Ob koncu preverimo nalogo in otrok po
potrebi popravi napako.
VIZUALNO STRUKTURIRANE
NALOGE
VIZUALNO STRUKTURIRANE NALOGE
• Vizualne predstavitve informacij, ki nudijo otroku
sistem za izvedbo pravilnega zaporedja aktivnosti
• Nudi otroku strategije za izvedbo naloge in
uporabo materialov na fleksibilen način
a) Vizualna navodila
b) Vizualna jasnost
c) Vizualna organizacija
a) Vizualna navodila
• Vizualne predstavitve informacij, ki nudijo otroku
sistematično strategijo za sestavljanje delov
naloge v celoto v pravilnem zaporedju
• Pisna navodila
Napiši spis o vulkanih.
Zajemi odgovore na naslednja 4 vprašanja:
 1. Kaj povzroči izbruh vulkana? (str. 112)
 2. Kaj se zgodi ob izbruhu vulkana? (str. 113)
 3. Kakšen učinek ima velik izbruh vulkana na
vreme? (str. 115)
 4. Kje ležijo največji vuklani? (str. 121)
Slikovna navodila
Pisna navodila
Slikovni slovar
Vizualna struktura
•
•
•
•
•
•
pisna navodila
slikovna navodila
pisna + slikovna navodila
Sestavljanke z utori
Materiali, ki opredeljujejo nalogo
Vzorci produkta
modra
zelena
oranžna
Pisno + slikovno navodilo
IZDELAJ VOŠČILNICO ZA
VALENTINOVO
Preloži papir
Izreži
prilepi
Napiši: Veselo Valentinovo!
Podpiši se
Materiali, ki opredeljujejo nalogo
Izbira kartice
• Sestavi zaporedje
• Postavi kot je na sliki
• Sestavi kot je na sliki (vzorci produkta:
slikovni ali fizični model produkta)
• Podaljšujemo čas z dodajanjem materiala, ki ga
grupiramo v skupine (škatle)
b) Vizualna jasnost
• Poudari pomembne aspekte navodila z
namenom usmeritve pozornosti učenca
• Npr. uporaba barv, podčrtanje besede,
določitev postavitve materiala in
izdelka ali odgovora
• Jasen koncept končanja naloge!
Konec naloge
• Odkljukati končano nalogo
• Material „izgine“
• Pospravimo material
Urnik
1.
2.
3.
4.
5.
PO NALOGAH:
Končano
Oštevilčimo zaporedje
Zaporedje od zgoraj navzdol
c) Vizualna organizacija
• Nadzorovanje senzorne stimulacije z
organizacijo materialov
• Omejitev fokusa pozornosti
• Omejitev izbir
• Omejitev materialov, škatle
• Stabiliziranje materialov (ježki…)
• ena naloga = ena enota
• Segmentiranje materialov
Omejitev fokusa pozornosti
Omejitev izbir
• Prekrijemo eno odprtino, odstranimo eno
barvo…
Omejitev materiala
• Material organiziramo, pospravimo v škatle
Stabiliziranje materialov
Segmentiranje navodil
Segmentiranje materalov in
stabiliziranje na škatle
Metode učenja:






Fizična podpora
Verbalna podpora
Vizualna podpora
Gestikularna podpora
Posnemanje
Situacijska podpora (prostor, materiali)
RAZŠIRJANJE STRUKTURE
RAZŠIRJENE STRUKTURE
• Namesto usmerjenosti v reduciranje
repetativnega vedenja in ozkih interesov,
ponudimo otroku več izbir, več aktivnosti.
Prioritete za produktivno in smiselno
življenje
-
Fleksibilnost
Maksimalna samostojnost
Generalizacije sposobnosti
Pozitivna samopodoba
Strategije spoprijemanja s problemi
Fleksibilnost
•
•
•
•
Spreminjamo zaporedja nalog in količino
Npr. DELAM ZA…
Sistemi žetoniranja…
Vizualiziramo spremembo:
- uporabimo simbol „sprememba“
- začnemo s spremembo negativne
dejavnosti v pozitivno (tisto, ki jo ima rad)
- vključimo razlog, saj ga oseba z avtizmom
ne bo nujno razumela samoumevno
- Koncept presenečenja – nekaj zabavnega!
• Spremenimo barvo
matematika
naravoslovje
IZBERI???
SPREMEMBA
naravoslovje
glasba
Fleksibilnost – sprememba navodil
• Učenje koncepta o uporabil materiala v
različnih nalogah
• Razvrščanje: barve, oblike, velikosti…
Samostojnost
• Vizualna pravila in ponazorila
odmor
pomoč
POČAKAJ
Generalizacija
• Uporaba materialov in sistemov v različnih
okoljih na različne načine in v različne namene
(npr. sistem umivanja rok doma in v šoli,
učenje komunikacije po PECS z različnimi
komunikacijskimi partnerji…)
• Tipični otroci: od splošnega k specifičnemu
• Otroci z MAS: od specifičnega k splošnemu
• Več ponovitev
Pozitivna samopodoba
• Pohvale naj bodo vizualne: check-lista,
žetoniranje, DELAM ZA…., štatla „končano“ je
polna…
• Takojšnja vizualna povratna informacija in
spodbuda!
Strategije spoprijemanja
Spongebob pravi:
„Sprememba v urniku
je OK!“
• PowerPoint o njihovem interesu
• Joga, sproščanje
• dihalne vaje (namenjanje in sproščanje mišic): 3x
globoko vdihni, napni in sprosti vrat/ramena/…
Prilagoditev okolja
• Fizična: organiziranje okolja v jasno opredeljena
področja (igra, delo…), fizično vodenje in vzratno
veriženje
• Simbolna: označevanje/poimenovanje s slikami,
besedami, urniki, slikami PINK…
• Socialna: rutine, socialne zgodbe, stripi, scenariji,…
TIPI STRUKTUR
Vizualna
Kaj moram narediti?
Koliko moram narediti?
Kako in v kakšnem zaporedju
moram to narediti?
Kako vem, kdaj bom končal?
Kaj se bo zgodilo, ko bom končal?
struktura
Nudi otroku strategije za izvedbo
naloge in uporabo materialov na
fleksibilen način.
a) Vizualna navodila
b) Vizualna jasnost
c)
Vizualna organizacija
naloge
Sistem aktivnosti
(delovni sistem)
Dnevni individualni urnik
Kam grem in katero aktivnost lahko pričakujem?
Kaj se bo zgodilo nato?
Fizična organizacija (ureditev, omejitev prostora)
Kaj delamo kje?
Zahvaljujem se za pozornost!