1. No category

UVODNIK
UREDNIKOV STOLPEC
T O K R A T P R E B E R I T E
Uvodnik................................... 2-3
Pod drobnogledom . ................ 4-7
Iz občinske uprave ................. 8-15
Aktualno . ............................ 16-19
Iz šolskih klopi ................... 20-27
Lep pomladni pozdrav!
Leto mine kot bi mignil in spet je tu občinski praznik. Lani
smo ob praznovanju namenu predali novi Večnamenski center
Kozje, ki je tako že eno leto v uporabi. V tem letu se je v njem
zvrstilo že lepo število prireditev. Sploh športni del centra je od
jeseni do pomladi zaseden praktično od jutra do večera. Številne aktivnosti Športne zveze Kozje in športnih društev v kraju
so opisane tudi v tokratni številki glasila. Tudi v kulturnem
delu je bilo kar nekaj odmevnih prireditev, mednarodni folklorni festival v organizaciji Folklorne skupine Kozje, kulturna
prireditev Zveze društev upokojencev Kozjansko, božično-novoletni dobrodelni koncert Osnovne šole Kozje, regijsko predtekmovanje Male sive celice, medobčinski otroški parlament,
praznovanje ob materinskem dnevu in še kaj je dokaz, da je
Večnamenski center Kozje zelo primeren tudi za večje kulturne
in zabavne prireditve. Ravno pri slednjih pa je še kar nekaj
rezerve. Kozjanska noč z ansamblom Petka jeseni ni privabila takšnega števila obiskovalcev, kot bi si ga zaslužila, kaj več
podobnega pa se v tem letu ni zgodilo. Kljub nizki ceni najema
dvorane zaenkrat tudi ni nekega interesa za to, da bi kdo dvorano najel v komercialne namene. Morda se potrebuje kakšna
res odmevna prireditev, ki bi glas o centru ponesla tudi širše in
s tem povečala zanimanje zanj.
Sicer pa vam v tokratni številki v rubriki Pod drobnogledom
ponujamo intervju z bivšim županom Dušanom Andrejem
Kocmanom, ki je letos ob občinskem prazniku prejel naziv
častni občan ter o ostalih letošnjih nagrajencih. Poleg tega pa
pišemo še o številnih društvih, ki so v naši občini res nadpovprečno aktivna in so imela v pomladanskem času svoje občne
zbore in to je nekakšna rdeča nit tokratne številke. V njej pa
predstavljamo tudi uspešne mlade učence, odlične športnike in
še kaj zanimivega boste našli.
Želim vam lepo pomlad in nasvidenje v poletni številki.
Roman Gradišek,
odgovorni urednik
2
Iz naših krajev .................... 28-42
Pisali smo .................................43
Šport.................................... 45-49
Predstavljamo........................40-41
Križanka................................... 50
Policija svetuje........................... 51
NASLOVNICA
Kozjanska velikonočna butara.
Posnetek Zale Grobelšek je nastal neposredno po maši
na Cvetno nedeljo, 29. 4. 2015. Res gre za veliko in lepo
butaro, v katero je vloženo veliko časa in truda. To ni
fotomontaža, kakor ni bila tudi na zadnji naslovnici
z božičnim motivom Veternika (nekateri ste me
spraševali o tem).
Franc Grobelšek
UVODNIK
Beseda županje
Spoštovani občanke in občani!
Vesela sem, da
imam priložnost
nagovoriti vas v
počastitev praznika Občine Kozje.
Od tu, in nasploh
s tega območja, so
ljudje pogosto odhajali iskat boljše življenje zase
drugam in pogosto slišimo, da za
izobražence tu ni
prav veliko priložnosti. Osebno
sem ena tistih, ki
so ubrali drugačno pot - ena tistih, ki smo v teh krajih
ostali. Prav v času, ko je nastajala naša občina, me je življenjska pot po končanem študiju pripeljala nazaj sem, v
Kozje, ki je bilo takrat še del velike skupne Občine Šmarje, kmalu pa je postalo sedež precej manjše občine. Da je
Občina Kozje prva med enakimi, pomeni, da nosi v tem
okolju posebno odgovornost, kar mora tudi vedno znova
dokazovati.
V svoji zgodovini se je občina soočila že z mnogimi izzivi.
Velikokrat uspešno, vselej pa ni šlo po naših željah in pričakovanjih, torej željah in pričakovanjih njenih občanov.
Razmere v državi in v svetu se seveda odražajo v lokalnih
okoljih, tudi v našem. V tem trenutku najbolj občutimo
posledice svetovne gospodarske krize. Dogodki, povezani z
njo, so v preteklih letih spravili na kolena podjetja tudi v
naši občini. Med njimi so bila žal nekoč velika in uspešna
podjetja, pomembna za širše območje, ne le za občino. Razumljivo, da je v takšnih razmerah težko z optimizmom
zreti v prihodnost. Vendar sem prepričana, da ima naša
občina dovolj potenciala, da nadaljuje svoj razvoj v smeri
boljše, stabilnejše in varnejše prihodnosti za kar največje
število svojih občanov.
Svet je pred velikimi družbenimi spremembami. V tem
kontekstu je tudi v naši občini treba proučiti, katere razvojne smeri imajo prihodnost in katere so preživete. Med
preživete zagotovo sodijo na primer vse tiste, ki ne upoštevajo ohranjanja naravnega okolja. Številni analitiki napovedujejo, da bo finančni krizi sledila prehranska. Tudi to
je treba upoštevati pri iskanju lastnih razvojnih smeri. In
seveda pri iskanju investitorjev.
Ne smemo pozabiti, da je odgovornost vseh nas na vseh
ravneh, ki so nas ljudje izvolili za svoje predstavnike, da
delamo v skupno dobro, da po svojih najboljših močeh pomagamo k blaginji te družbe v današnjem in jutrišnjem
času, da interes družbe postavljamo nad interese zgolj nekaterih posameznikov in skupin v njej. V teh kriznih časih je še bolj kot kdajkoli pomembno, da iščemo najboljše
možne rešitve. Da se ne ukvarjamo z delitvami na 'naše'
in 'vaše', z izključevanjem nekaterih družbenih skupin,
temveč aktiviramo ves potencial, ki ga ta družba premore,
v iskanju takšne družbene ureditve, ki bo omogočala dostojno preživetje slehernemu posamezniku. Naj bo družba
naše prihodnosti družba, ki bo temeljila na solidarnosti.
Družba, v kateri bo imel vsak posameznik dostop do kakovostnega izobraževanja, zaposlitve s poštenim plačilom za
svoje delo, zdravstvenih storitev, kulturnih vsebin in sploh
vsega, kar je povezano s kakovostnim življenjem. Naj bo
to družba, v kateri bodo imeli njeni najmlajši člani varno
otroštvo in mladost, starostniki pa varno jesen življenja.
Odgovornost za to je na vseh nas, ki smo vključeni v procese odločanja, pa tudi na občankah in občanih. Naj zaključim z željo, da bi vsi skupaj ubrali pravo pot v prihodnost.
Vsem občankam in občanom ob prazniku iskreno čestitam, še posebej pa letošnjim nagrajencem!
Milenca Krajnc
županja
ZMAJEV GLAS – GLASILO OBČINE KOZJE, številka 72, javno glasilo
Zmajev glas je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 531
IZDAJA: OBČINA KOZJE
ODGOVORNI UREDNIK: Roman GRADIŠEK
UREDNIŠKI ODBOR: Suzana KUNST, Franc PLAHUTA, Jernej ŠULC
LEKTORIRANJE: Elica TUČIČ
UREDNIŠTVO: Kozje 37, 3260 Kozje, tel. (03) 800-14-00, e-naslov: [email protected]
Oblikovanje naslovnice: Franc GROBELŠEK
Oblikovanje in tisk: Grafika Gracer Celje
3
POD DROBNOGLEDOM
Intervju z bivšim županom Dušanom Andrejem Kocmanom
Največ mi pomeni dejstvo,
da sem občino zapustil v dobri kondiciji
Dvanajst let in pol je minilo od mojega prvega intervjuja z gospodom Dušanom Andrejem Kocmanom.
Po njegovi morebiti celo nekoliko presenetljivi zmagi na lokalnih volitvah leta 2002, ko je v tekmi za
župansko mesto premagal Jožefa Planinca, Miloša Bevca in Jožefa Preskarja, sem ga povprašal o njegovih načrtih za županovanje. Zmago na volitvah je ponovil še dvakrat in se po treh mandatih upokojil in zato je seveda prav, da ga povprašamo o tem, kako je on videl svojih dvanajst let za krmilom
Občine Kozje. Ker pa je ob letošnjem občinskem prazniku prejel naziv častni občan Občine Kozje, pa
smo ga seveda povprašali tudi o tem.
predvsem na vse tisto, kar nas je Kozjane
težilo. Moram pa reči, da si tudi sam nisem
predstavljal, da nam bo v 12-letnem obdobju uspelo pridobiti tako veliko projektov,
sofinanciranih s strani države in še posebej
Evropske unije. Morda sem imel tudi srečo,
saj sem županoval v času, ko je Slovenija
stopila v EU in posledično prešla na novo
valuto. Vse to pa je dalo nove možnosti za
pridobitev nepovratnih sredstev. Seveda denar iz EU ni pritekal sam od sebe, temveč
ga je bilo potrebno pridobiti s pravimi idejami in projekti, za kar se moram posebej
zahvaliti sodelavcem na občinski upravi,
kolegom županom našega območja in razvojnim agencijam, saj je bilo potrebno zelo
dobro sodelovanje in ažurno delo. Temu pa
je s svojimi sklepi sledil tudi občinski svet.
Kljub problemom, brez katerih seveda niČestitka županje kjer ne gre, mi nikoli ni bilo žal, da sem se
odločil za ta korak. Skušal sem se držati dejSe lahko za začetek vrnete v spominu v leto stva, da so problemi preprosto zato, da jih
2002 in nam poveste, kako se danes spomni- rešujemo.
te na svoje začetke na mestu župana?
Leto 2002 je bilo zame res nekaj posebnega, Ko se ozrete nazaj na zadnjih dvanajst let,
saj sem se odločil, da kandidiram za župa- kaj je tisto, kar bi želeli najbolj izpostaviti?
na Občine Kozje in morda res presenetljivo Predvsem sem vesel, da Kozjansko ni več
tudi uspel, čeprav sem, moram priznati, pri prepoznavno po problemih v razvoju in
sebi nekako čutil, da mi bo uspelo. Čeprav potresu, ampak po razvoju in napredku
sem v lokalni skupnosti in takratni skupni na vseh področjih. Veseli me, ko slišim od
Občini Šmarje pri Jelšah bil aktiven na raz- ljudi, ki prihajajo k nam in v en glas poveličnih področjih, mi je to seveda bilo nekaj do in se čudijo, kako je pri nas lepo. Temu
povsem novega in velik izziv. Spominjam pritrjuje tudi dejstvo, da je bila naša občina
se, da sem se hitro ujel z občinsko upravo in pred kratkim izbrana med dvanajst najbolj
občinskim svetom s skupnim ciljem, da ra- prodornih občin v Sloveniji.
zvoj našega območja pospešimo in to nam
je kasneje tudi uspelo.
Na katere dosežke ste najbolj ponosni in katere težave so vam ostale najbolj v spominu?
Kakšna so bila vaša pričakovanja, v koli- Lahko bi rekel, da sem ponosen na vse, kar
kšni meri so se uresničila in ali vam je bilo smo skupaj dobrega naredili predvsem zato,
kdaj žal, da ste se odločili za župansko pot? da nam je v krajih, ki jih imamo radi, lepše
Že v predvolilni kampanji nisem dajal ve- in boljše. Moje načelo je bilo, da je vsaka,
likih obljub, temveč sem se osredotočil tudi najmanjša stvar, v tej smeri pomembna
4
in da je občina postavljena za to, da dela v
interesu ljudi. Skušal sem delovati na način,
da morajo vsi prebivalci čutiti občino v pozitivnem smislu, ob zavedanju, da se vsemu
in vsakemu ne da ustreči. Glede na to, da
sem bil izvoljen kar trikrat, imam občutek,
da mi je uspelo.
Seveda pa so veliki projekti tisti, ki so najbolj prepoznavni. S tem mislim na rekonstrukcije in razširitve cest na območju cele
občine, izvedbo čistilne naprave v Kozjem,
izgradnjo poslovno-obrtne cone, ureditev
trga v Kozjem, izgradnjo doma Krajanov
v Podsredi, energetsko sanacijo obeh šol
in vrtca, obnovo vodovodnega sistema in
seveda krono vseh projektov, večnamenski center v Kozjem. Posebej pa sem zadovoljen, da smo uspeli rekonstruirati ali na
novo postaviti ves vitalni del stavb v občini
na področju kulture, športa, zdravstva, turizma, poslovilnih vežic, zbiranja odpadkov
in še bi lahko našteval. Najbolj pa mi ostajajo v spominu problemi v zvezi z neurji, ki
smo jih doživeli kar nekaj in posledično z
odpravami posledic in sanacijami plazov, to
Zahvala v imenu nagrajencev
POD DROBNOGLEDOM
je tako rekoč velika nedokončana zgodba,
povezana s stiskami ljudi.
V treh mandatih so se zamenjali trije občinski sveti, vmes se je spremenil volilni sistem,
kako je v vsem tem času potekalo sodelovanje z občinskimi svetniki ter občinsko upravo?
Lahko povem, da večjih problemov z občinskimi sveti razen morda drugi mandat
nisem imel. Sem pa bil pristaš večinskega
sistema, da volivci volijo poimensko in to se
je hvala bogu tudi zgodilo, zato si bom posebej zapomnil zadnji, tretji mandat, saj je
bila večina izvoljena na novo in nisem opazil strankarskih delitev, ampak zelo dobro
sodelovanje in posledično enoglasne odločitve, ki sem jih lahko z občinsko upravo
izvajal v mirnem in prijaznem vzdušju.
Po treh štiriletnih mandatih županovanja
ste se popolnoma umaknili iz lokalne politike. Zakaj ste se odločili za ta korak?
Občutil sem, da sem izsanjal svoje sanje o
Kozjanskem, ki ga imam že od rane mladosti neizmerno rad. Za mano je bilo 42 let
redne delovne dobe, zato sem imel že pred
dvema letoma pogoje za upokojitev. Mislim, da mora vsak sam presoditi, kdaj je
pravi trenutek, jaz sem presodil, da je dovolj
in da se bom, v kolikor mi bo služilo zdravje, bolj posvetil družini, hiši z okolico, sorodnikom, sosedom, prijateljem in naravi. Vse
to imam zelo rad.
Malo pred iztekom županovanja ste se odločili poskusiti na državnozborskih volitvah.
Na listi stranke SMC ste v svojem volilnem
okrožju dosegli zanesljivo zmago, ki pa ni
bila dovolj za uvrstitev v parlament. Kako
gledate na to izkušnjo in ali načrtujete še
kakšne aktivnosti v politiki na državnem
nivoju?
Šlo je samo za en preblisk, predvsem zato,
da bi glede na izkušnje, ki sem jih pridobil,
skušal tudi na tem nivoju pomagati našemu
širšemu prostoru. Ostaja lep občutek, saj
sem uspel krepko premagati vse kandidate
po številu glasov na območju Upravne enote Šmarje pri Jelšah. Ko pa vidim in spremljam, kaj se dogaja v naši politiki, pa mi
ni prav nič žal, zato novih kandidatur ne
načrtujem.
Kako ste doživeli spremembo od vloge župana, ki traja praktično 24 ur na dan, do
vloge upokojenca, za katere velja, da nikoli
nimajo časa?
To je zanimivo vprašanje, saj so me vsi nenehno spraševali, kaj bom delal doma. Gle-
Stari častni občan čestita novemu
de na to, da sem se že prej odločil, da končam z županovanjem, nisem ob upokojitvi
niti enkrat občutil, da bi mi bilo dolgčas. Takoj sem se posvetil domu z okolico in glede
na to, da žena še hodi v službo, prevzel nekaj
gospodinjskih del. Občasno spečem domači
kruh in skuham tudi kosilo, zato mi čas kar
hitro teče. Ni lepšega, ko po hiši zadiši po
domačem kruhu. Seveda pa so spomini na
12-letno obdobje lepi, zato se občasno rad
oglasim pri nekdanjih sodelavcih na občinski upravi.
v življenju nabralo precejšnje število. Več
kot priznanje mi je vedno pomenil odnos
do ljudi in nasploh odnosi med njimi. Zato
sem predvsem vesel, da sem imel možnost
sodelovati pri razvoju in napredku krajev, ki
sem jih imel vedno rad. Največ mi pomeni
dejstvo, da sem občino zapustil v dobri kondiciji, brez skritih dolgov in odprtih zadev.
Uspelo nam je peljati razvoj na območju
cele občine; od Osredka, Podsrede, preko
Buč, Kozjega in Lesičnega do Zagorja. Moj
moto je vedno bil, da morajo občino čutiti
vsi občani. Moram pa poudariti, da je v tem
času Kozje kot kraj in center občine »dobilo« daleč največ. Sicer pa bi lahko rekel, da
je vsak človek pravzaprav častni občan, saj
se vsak trudi po svojih močeh živeti in preživeti in s tem daje svoj prispevek skupnosti.
Zato to veliko priznanje jemljem predvsem
kot naše skupno darilo in si ga želim deliti z
vsemi, ki smo skupaj delali in se trudili celih 12 let. Brez odličnega dela na občinski
upravi in odgovornih sklepov občinskega
sveta ter podpore ljudi nam to zagotovo ne
bi uspelo. Zahvaljujem se vsem predlagateljem, ki jih je bilo res veliko, in seveda komisiji in vsem članom občinskega sveta, ki so
glasovali zame.
Ste pričakovali, da boste najvišje občinsko
priznanje prejeli tako hitro po svojem umiku z županske funkcije?
Morda se bo zdelo skromno, vendar res
nisem nikoli razmišljal o tem, da bi postal
častni občan. Res se je zgodilo zelo hitro po
končanju mandata župana, morda so se preKako preživljate svoje upokojenske dni?
dlagatelji držali pregovora, da je treba kovati
Zdaj sem že 5 mesecev v pokoju in imam železo, dokler je še vroče …
seveda več časa za dom, sosede in prijatelje
in za vse tisto, kar rad počenjam.
Imate še kakšno sporočilo za občane?
Predvsem sem vesel, da sem kot neodvisni
Ali ste novoizvoljeni županji Milenci Krajnc kandidat uspel povezati vse, ki želijo napri predaji poslov namenili tudi kakšen na- šim ljudem in krajem dobro. Moj moto je
svet, kako se spoprijeti z novo funkcijo?
vedno bil, da če ne moreš pomagati, tudi
Stric iz ozadja vsekakor nisem in tudi ne že- škodovati ni treba. Vedno sem sprejel vsalim biti. Jaz sem svoje delo končal in se ne ko občanko ali občana, mu prisluhnil in
mislim vtikati v občinsko politiko, seveda skušal najti rešitve. Seveda pa vsega tega ne
pa imam z novo županjo dobre odnose, saj bi mogel postoriti sam, zato si ne jemljem
je bila tudi moja podžupanja in v kolikor me zaslug, večina ljudi ve, kaj je tisto, kar obrabi, sem ji vedno na razpolago, tu ne gre čina potrebuje, oziroma kaj vse je še treba
za nasvete, ampak za dejstvo, da sem bil žu- postoriti, dolžnost izvoljenih pa je, da delajo
pan kar dolgo in seveda občino in probleme v interesu ljudi. Kot sem že večkrat dejal, je
dobro poznam. Če lahko kaj pomagam, to imeti svojo občino velika prednost, to se je
rad storim.
izkazalo tudi v našem primeru, seveda pa je
to delo tudi nikoli dokončana zgodba, saj se
Ob letošnjem občinskem prazniku ste prejeli nenehno pojavljajo nove potrebe in ideje, ki
naziv častni občan Občine Kozje. Kaj vam jih je potrebno udejanjiti. Vsem občankam
pomeni ta naziv?
in občanom se še enkrat zahvaljujem za raKot sem že na svečani seji dejal, nisem bil zumevanje in sodelovanje.
nikoli lovec na priznanja, čeprav se jih je res
Spraševal je Roman Gradišek
5
POD DROBNOGLEDOM
Nagrajenci Občine Kozje za leto 2015
Letošnjo prvo denarno nagrado prejme
Krajevna organizacija Rdečega križa
Slovenije Buče
Krajevna organizacija Rdečega križa Slovenije Buče je mlada in
majhna organizacija. Njeni člani ves čas delovanja vestno in z ogromno prostovoljno vloženega časa in sredstev stremijo k izpolnjevanju osnovnega poslanstva, to je pomoč socialno šibkim posameznikom in družinam v njihovem okolju. Velik poudarek namenijo
predvsem skrbi za starejše osebe, saj jih obiskujejo ob njihovih jubilejih, vsako leto pa tudi organizirajo srečanje starejših krajanov.
Ne manjkajo niti na dobrodelnih prireditvah, ob naravnih in drugih nesrečah pa so ključni pri zbiranju finančnih sredstev, materiala ter pri izvedbi konkretnih delovnih akcij, zato jim Občina Kozje
podeljuje denarno nagrado.
Drugo denarno nagrado prejme
Prostovoljno gasilsko društvo Kozje
Prostovoljno gasilsko društvo Kozje obstaja in deluje že izjemnih
140 let in je eno najdejavnejših v svojem kraju. Člani omenjenega društva svoje poslanstvo opravljajo z veliko vnemo in znanjem.
Poleg gašenja požarov je v zadnjem času še posebej opazna pomoč
krajanom ob naravnih nesrečah, ko so člani PGD Kozje vedno prvi
na mestu prepotrebne pomoči. Omembe vredno je tudi sodelovanje z drugimi društvi v kraju, saj so prisotni na vsaki večji prireditvi. Odlično sodelujejo tudi z Osnovno šolo Kozje, saj vsako leto za
učence 5. razreda pripravijo zanimiv tehniški dan, na katerem jim
predstavijo gasilsko opremo in postopke gašenja, kar marsikaterega nadobudneža navduši, da se jim kasneje tudi pridruži. Nesebično delo, skrb za podmladek in kontinuirano delovanje ter skrb
za redno izobraževanje so razlog, da jim Občina Kozje podeljuje
denarno nagrado.
Bronasti grb se podeli Jožefu Senici
Gospoda Jožefa Senico sokrajani, občani in tudi širše poznajo kot
kmetovalca na vzorno urejenem kmetijskem gospodarstvu, ki je
največje v občini in med večjimi v Upravni enoti Šmarje pri Jelšah.
Kmetovanje mu je v veselje že od osnovnošolskih let, danes pa mu
daje kruh. S pomočjo družine se ukvarja z več panogami, in sicer
s prašičerejo, z govedorejo, s poljedelstvom, z vinogradništvom in
gozdarstvom. Na svoji »učni kmetiji« znanje prenaša tudi študentom kmetijskih fakultet. Gospod Senica je bil v veliko pomoč pri
osamosvojitvi Republike Slovenije, saj je v takratnem času 21 dni
gostil glavni štab vojske in devet mesecev hranil orožje. Aktivno
je sodeloval v organih Krajevne skupnosti Buče in je bil en mandat član Občinskega sveta Občine Kozje in predsednik Komisije
za kmetijstvo. Za vse to mu Občina Kozje podeljuje bronasti grb.
Srebrni grb se podeli Silvu Kovačiču
Gospod Silvo Kovačič je stopil na pot podjetništva pred dobrimi
tremi desetletji. Začel je z enim tovornim vozilom, danes pa v svoji
poslovni enoti v Celju zaposluje preko 70 ljudi. Kljub temu da je
poslovanje prenesel izven meja naše občine, ostaja zvest domačemu okolju. Kot donator in sponzor podpira dejavnosti Športnega
društva Zagorje, Krajevne organizacije RK Zagorje, Osnovne šole
Lesično in Folklorne skupine Kozje, ki ji omogoča prevoze na go-
6
stovanja v tujino in na pospešene vaje ter prispeva znatna sredstva
za organizacijo odmevnega Mednarodnega folklornega festivala
Kozje. Prostovoljno gasilsko društvo Lesično Pilštanj Zagorje ga
v članstvo vpisuje že od leta 1968. Podjetništvo mu zadnjih nekaj
let ne dopušča časa za aktivno sodelovanje v gasilskih akcijah, zato
pa poskrbi za redno servisiranje gasilskih vozil, kar sponzorsko
opravijo v njegovi servisni delavnici. Ker mu je mar za dejavnosti
društev in za dobrobit naših krajev, mu Občina Kozje podeljuje
srebrni grb.
Zlati grb se podeli Alojzu Osojniku
Ob imenu Alojz Osojnik nedvomno večina občanov pomisli na
gasilstvo in tako je tudi prav, saj je gospod Alojz že od davnega
leta 1977 zelo aktivno deloval v Prostovoljnem gasilskem društvu
Podsreda. Svojo prvo funkcijo v društvu je opravljal kot blagajnik
med leti 1979 in 1983, v času, ko so v Podsredi gasilci dobili svoje
prvo gasilsko vozilo. Kot prvi v društvu je opravil usposabljanje
za vodjo enot in leta 1986 postal poveljnik. To funkcijo je opravljal vse do leta 1995. V tem obdobju je PGD Podsreda doživelo
razcvet. Članstvo se je zaradi dobrega vodstva hitro povečevalo.
Pod njegovim mentorstvom so se urile kar štiri desetine, ki so na
tekmovanjih redno zastopale barve naše občine. Kot poveljnik je
z veliko prizadevnostjo in požrtvovalnostjo izvajal naloge na vseh
področjih, še posebej pa na operativnem. Na njegovo pobudo so se
s prostovoljnimi delovnimi akcijami uredile in dokončale garaže.
Nabavila se je prva avtocisterna za prevoz vode in s tem se je občanom zagotovila pitna voda v sušnih obdobjih. Druženja z drugimi
društvi in kraji so postala tradicija. Ob 90-letnici društva se je PGD
Podsreda na njegov predlog pobratilo z gasilci iz kraja Wolfsegg iz
Nemčije. V letu 2003 je za desetletje prevzel predsedovanje društvu, v tem obdobju pa je bil tudi član predsedstva Gasilske zveze
Šmarje pri Jelšah. Ob vsem delu, ki ga je opravljal na kmetiji, in
času, ki ga je posvetil prostovoljnemu delu v PGD Podsreda, pa je
gospod Osojnik skrbel za kontinuirano lastno usposabljanje ter za
usposabljanje ostalih članov društva ter za delo v gasilstvu prejel
kar nekaj priznanj in odlikovanj. Za vsa njegova dejanja v dobro
sokrajanov in za skrb za ustrezno usposobljenost gasilskih vrst mu
Občina Kozje podeljuje zlati grb.
Naziv častnega občana pripada
Dušanu Andreju Kocmanu
Dušan Andrej Kocman ali Dreja, kot mu pravijo prijatelji, se je rodil znanim trgovcem iz Lesičnega. Že v osnovni šoli je pokazal veliko veselja do risanja, vendar se je želja po tovrstnem izobraževanju
prestavila na kasnejši čas. Najprej se je izučil za trgovca, kar mu je
narekovala že družinska tradicija, in ker je imel umetniško žilico,
se je vzporedno priučil še za aranžerja. Ta poklic je zelo vzljubil in
kar nekaj let služboval kot aranžer najprej v podjetju Moda Celje
in kasneje še v Tehnomercatorju. Leta 1975 mu je bilo ponujeno
mesto poslovodje trgovine v Lesičnem in ker je bil na domači kraj
vedno zelo navezan, je ponujeno delovno mesto tudi sprejel. To
so bili časi, ko se je po potresu Kozjansko obnavljalo in gospod
Kocman je kot uspešen trgovec uspel kljub krizi v gradbeništvu
zagotavljati material, ki so ga občani nujno potrebovali. S tem si je
pridobil naklonjenost in zaupanje ljudi. Držo dobrega in poštenega
trgovca je obdržal za vedno. Po 25 letih je zaradi menjave lastnikov
POD DROBNOGLEDOM
Letošnji nagrajenci z županjo in predsednikom komisije
zapustil trgovske pulte in se zaposlil v podjetju ESTET Kozje kot
oblikovalec in konstruktor embalaže… in zopet je prišla do izraza njegova spretnost oblikovanja in aranžiranja. Kljub obilici dela
je kot popoldanski obrtnik ostal zvest grafiki. Delo oblikovalca in
aranžerja opravlja še dandanes, zdaj seveda ljubiteljsko in zato je
na vsakem koraku na različnih koncih naše občine možno opaziti
njegovo ustvarjanje.
Celo svoje življenje je bil vpleten v društvena dogajanja. Že od mladosti je rad sodeloval pri različnih dogodkih in prireditvah. Postavljal je scene, pripravljal, urejal in tiskal plakate, vabila ter skrbel za
aranžerska dela.
Na družbenem področju je vseskozi ostal zvest svojim načelom in
zato ni bil nikoli član kakšne politične stranke. Opravljal je različne
funkcije. Začel je zgodaj. Zaradi organizacijskih sposobnosti je bil
imenovan za prvega pionirskega predsednika Osnovne šole Lesično, kasneje je postal predsednik mladine v Lesičnem in član predsedstva mladine v takratni Občini Šmarje pri Jelšah, dva mandata
je opravljal funkcijo predsednika PGD Lesično – Pilštanj - Zagorje,
dva mandata je bil podpredsednik KS Lesično in član sveta KS Lesično ravno v obdobju, ko se je tam gradil gasilsko-kulturni dom.
Več mandatov je bil predsednik delavskega sveta Trgovskega podjetja Jelša Šmarje, član Družbenopolitičnega zbora Občine Šmarje pri Jelšah ter delegat skupine delegatov za skupščino Republike
Slovenije iz Občine Šmarje pri Jelšah. Zaradi vseh teh številnih aktivnosti je bil prejemnik mnogih priznanj na področju obrambe,
gasilstva in družbeno-političnega življenja.
Ob spremembah v Sloveniji je z aktivnim sodelovanjem odločno
podpiral osamosvojitev. V tistem obdobju je bil načelnik CZ v
KS Lesično in član skupine, ki je izvedla mobilizacijo teritorialne
obrambe, katere član je bil od same ustanovitve.
Gospod Kocman se je zavedal pomena ustanavljanja malih občin s
prepričanjem, da se tako da več in bolje storiti za boljše počutje in
življenje občanov. Ravno zaradi aktivne preteklosti in želje po razvoju naših odmaknjenih, vendar lepih krajev, se je leta 2002 odločil za županovanje. Podporo volilcev je dobil kar v treh mandatih.
Zanj je bila to služba 24/7. Ni bil samo župan, bil je župan z dodano
vrednostjo. Dihal je za dobrobit občine in njenih prebivalcev in bil
nenehno na voljo komurkoli. Prav vsakega občana, ki se je oglasil
na upravi ali ga je ogovoril kje na terenu, je sprejel, poslušal njegovo zgodbo in mu poskušal pomagati. Veliko zadev je rešil tako, da
je občanom prihranil pot in se oglasil pri njih na domu, večkrat se
je tudi zgodilo, da je starejše občane pripeljal opravit kakšno formalnost. Obdobje njegovega županovanja je zaznamovala izredna
investicijska naravnanost. V tem obdobju je bila možnost črpanja
predvsem evropskih sredstev dosti večja kot v začetnih mandatih
samostojnosti občine in tako je uspela občina z njim na čelu pridobiti veliko sredstev in izvesti več zelo pomembnih investicij na območju celotne občine, kot so npr. posodobitve cestne, vodovodne
in ostale komunalne infrastrukture, izgradnja poslovne cone, športnih igrišč, knjižnice, izgradnja večnamenskih domov na Osredku
in v Podsredi, izgradnja tega večnamenskega centra, energetske
obnove obeh šol in vrtca, energetska obnova javne razsvetljave, obnova mrliških vežic, trgov in še veliko drugih, za občane pomembnih pridobitev, ki jih tu ne navajamo.
Spremljal je čisto vsako investicijo, na gradbišča je hodil zjutraj pred
delovnim časom in tudi popoldan, ko smo vsi ostali koristili svoj
prosti čas. Počitka in dopusta si dejansko ni privoščil. Z dobro voljo in vnemo je ob popoldnevih in vikendih opravljal različna dela
v pomoč društvom, za lepši izgled občine in zato, ker je stvari pač
bilo potrebno urediti. S karizmo in dobro voljo je pospremil vsako
proslavo, občni zbor, rojstne dneve starejših občanov. Poslovil se
je od prav vsakega občana na njegovi zadnji poti in veliko jih je
pospremil tudi s sočutnimi besedami slovesa. S svojo osebnostjo je
vedno pomagal razvijati pozitiven in strpen odnos do okolja – tako
naravnega kot družbenega. Poudarjal je, da je osnova domoljubja
»imeti rad naravo in človeka«. S skrbnim odnosom do ohranjanja
naravnih in kulturnih vrednot ter z ustvarjanjem pogojev turistom
prijaznega okolja je s sodelovanjem na širšem območju opozoril,
da je del Slovenije, na katerem se razprostira Občina Kozje, kljub
še nedavni predpostavki o nerazvitosti, vreden dostojne in enakopravne obravnave. Dokaz za to je tudi plaketa zlati kamen. Občina
Kozje mu zaradi vsega naštetega podeljuje naziv častnega občana.
Obrazložitve je pripravila Polona Zakošek
7
IZ OBČINSKE UPRAVE
Obnova doma Lesično
OBČINA KOZJE
Občina Kozje je s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj
podeželja prejela odločbo o odobritvi nepovratnih sredstev za projekt Večnamenski dom Lesično v višini 97.558,01 EUR. Celotna
vrednost projekta je ocenjena na dobrih 219 tisoč EUR, razliko pa
je občina zagotovila v lastnem proračunu za leto 2015.
Na javnem razpisu za izbor izvajalca gradbenih del je bil izbran
najugodnejši ponudnik podjetje Mollier d.o.o. Celje, ki ga zastopa
direktor Roman Šumak.
Županja Občine Kozje in direktor podjetja Mollier d.o.o. Celje sta
dne 9. 2. 2015 podpisala gradbeno pogodbo v višini 156.762,80 € z
vključenim 22% DDV. Isti dan je bila izvedena tudi uvedba izvajalca v delo, kjer je občina izvajalcu predala vso potrebno projektno
in pogodbeno dokumentacijo in mu predstavila objekt in predmet
pogodbenih del. Izvajalec del je v začetku marca pričel izvajati pogodbene obveznosti, pripravljalna dela (izvedba izmer za naročilo
stavbnega pohištva, točnih izmer fasade in strehe, nabava opreme
in strojnih inštalacij z novo pečjo in radiatorji). V skladu z veljavnim terminskim načrtom bodo dela potekala v obdobju med 16. 2.
2015 in 15. 05. 2015.
V okviru projekta Večnamenski dom Lesično bo izvajalec izvedel
investicijsko vzdrževalna dela: zamenjavo dotrajane strešne kritine in izvedbo pripadajočih krovsko-kleparskih del s strelovodom,
zamenjavo dotrajanih oken in vrat, izdelavo energetsko učinkovite
toplotne fasade, temeljito obnovo kotlovnice z novo pečjo in ci-
Obnova gradu Podsreda
v polnem zamahu
sterno ter mestoma novimi radiatorji s termostatskimi glavami,
obnovo stopnišča s stopniščno ograjo in ureditvijo manjše kuhinje
z nabavo novih aparatov in kuhinjskih elementov. Vsa ta dela se
bodo izvajala samo v delu objekta, ki je opredeljen kot večnamenski dom, ne pa tudi v delu, kjer so stanovanja, pošta in telefonska
centrala. Ta del objekta ni predmet te investicije.
Občina Kozje obvešča vse uporabnike objekta večnamenski dom
Lesično, da bodo knjižnica, KS Lesično, gasilci, mladi, frizerski
salon in bife obratovali nemoteno po svojem veljavnem delovnem
času. Obiskovalce in uporabnike objekta pozivamo, naj bodo pri
vstopu in uporabi objekta pazljivi, saj se izvajajo obnovitvena dela
in naj ne parkirajo svojih motornih vozil pred večnamenskim domom, temveč na ostalih prostih parkirnih površinah v bližini.
Daniel Čoklc
OBČINA KOZJE
na objektu zaključena najkasneje do 20. 6.
2015.
Občina Kozje je s strani Ministrstva za
gospodarski razvoj in tehnologijo prejela
sklep o odobritvi 610.392,65 € nepovratnih
evropskih sredstev za projekt Obnova gradu
Podsreda.
Na javnem razpisu za izbor izvajalca obnovitvenih del je posel kot najugodnejši in najustreznejši kandidat prejelo podjetje GIC
gradnje d.o.o. iz Rogaške Slatine. Mila zima
je omogočila, da je izvajalec del z obnovitvenimi deli pričel že v sredini meseca januarja
2015 in je do sedaj izvedel že kar obsežen del
prevzetih del. Nad izvajanjem del vseskozi
bdi strokovni gradbeni nadzor, predstavniki
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje
in arheologi, ki sproti dokumentirajo in raziskujejo vse posege na zavarovanem kulturnem spomeniku grad Podsreda.
Skladno s pogodbo bodo obnovitvena dela
8
»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja:
Evropa investira v podeželje«
V sklopu obnove gradu bo izvajalec izvedel
naslednja pogodbena dela:
• prekritje dela strehe gradu in izvedba novih strelovodov,
• zamenjava stavbnega pohištva in popravilo
starega, vse v skladu s smernicami Zavoda
za varstvo kulturne dediščine,
• nabava notranjega pohištva in opreme, vse
v skladu s smernicami Zavoda za varstvo
kulturne dediščine,
• ureditev dovozne poti in spodnjega gospodarskega dvorišča, z obnovo vhodnih vrat
in vhodnega portala v spodnje dvorišče,
• osvetlitev južne in severne fasade in platoja
pred glavnim vhodom gradu,
• obnova strehe in spodnjih – kletnih prostorov spodnjega gospodarskega objekta,
• obnova »črne« kuhinje in postrežne kuhinje,
• v kletnih razstavnih prostorih se uredijo
sanitarije za invalide in namesti rampa za
invalide,
• v podstrešnih razstavnih prostorih se uredi/nadgradi razsvetljava in dostopni hodniki do podstrešja,
• v razstavnih prostorih (France Slana), re-
nesančni dvorani in dvorani v stolpu se
obnovijo leseni tlaki,
• uredi se avdio-video sistem ter vzpostavi
»avdio vodič« v treh jezikih,
• v atriju se uredi ozvočenje, nabavijo se stoli
za prireditve in postavi se »e-tabla«,
• pred spodnjim gospodarskim poslopjem
se vgradi mala biološka čistilna naprava,
na katero se priključijo vse obstoječe in novozgrajene sanitarije,
• po vseh grajskih prostorih se zamenjajo
žarnice z novimi varčnimi žarnicami LED
tehnologije,
• zamenja se tudi dotrajana svetila, v vseh
razstavnih prostorih se uredi prižiganje in
ugašanje razsvetljave na senzorje,
• posodobi se sistem tehničnega varovanja,
• v črni kuhinji se obnovijo mize in klopi,
• v spodnjem gospodarskem poslopju se
opremi kuhinja, predprostor in jedilnica in
uredi centralno ogrevanje.
V vmesnem času je Občina Kozje uspešno
prestala tudi prvo evropsko kontrolo s strani predstavnikov Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in tudi že dobila
izplačana prva sredstva za že izvedena dela
na gradu Podsreda.
Daniel Čoklc
IZ OBČINSKE UPRAVE
Širitev kamnoloma Šonovo
RAZPISI ZA SOFINANCIRANJE
PROGRAMOV DRUŠTEV IN
DRUGIH ORGANIZACIJ IZ
OBČINSKEGA PRORAČUNA 2015
Občina Kozje je objavila javne razpise za sofinanciranje programov in ukrepov iz občinskega
proračuna v letu 2015:
Gregor Kovač, predstavnik podjetja Larogo d.
o. o. iz Planine pri Sevnici, ki v skladu s koncesijsko pogodbo izvaja pridobivanje kamna,
peska in gramoza v kamnolomu Šonovo, je na
zadnji občinski seji članom občinskega sveta
predstavil informacijo in vizijo o širitvi kamnoloma Šonovo z namenom končne sanacije celotnega območja.
Po besedah g. Kovača ima delovanje kamnoloma velik in večstranski pozitiven pomen za
okolje, ki koristi in potrebuje surovine iz njega. Ta se odraža v socialnih, socio-ekonomskih, poselitvenih, gospodarskih, trajnostnih
in okoljskih vidikih. Za lokalno prebivalstvo,
lokalno skupnost in gospodarstvo predstavlja
pomembno dejavnost, saj brez visokih stroškov prevoza omogoča cenejši dostop do visoko kvalitetnih materialov za vse vrste gradenj.
Lokalno prebivalstvo si lahko s prevozi v lastni
režiji po ugodnejših cenah zagotavlja popolno
zadovoljevanje vseh potreb na tem področju.
Povsem enako velja tudi za lokalno skupnost
(občino) in podobno tudi za gradbeno in investicijsko gospodarstvo na območju in s tem
tudi posreden vpliv na zaposlenost in socialno stanje prebivalcev. V teh kriznih časih, ko
se je potrebno boriti za vsako delovno mesto,
bi izpostavili še dejstvo, da obrat neposredno
zaposluje 4 osebe, posredno pa je na delovanje kamnoloma vezana zaposlitev cca 40 do
50 oseb. Vse to so bistvene prednosti z večkratnimi učinki, ki se nanašajo na izboljšanje
standarda prebivalcev območja, ki ga pokriva
kamnolom. Delovanje kamnoloma tudi nima
kakršnih koli prekomernih negativnih učinkov na okolje.
Občinski svet Občine Kozje se je seznanil z informacijo o kamnolomu Šonovo in s sklepom
podprl predvideni predlog celovite trajnostne
sanacije kamnoloma Šonovo v skupni velikosti 9,0 ha, na zemljišču parc. št. 167/4, 167/5,
167/6, 167/7, del 167/10, del 167/1, 168, 169,
170, vse k. o. Kozje. Prav tako se je Občinski
svet Občine Kozje strinjal, da se predlagano
območje kamnoloma Šonovo, v skupni velikosti cca 9,0 ha, uvrsti v osnutek občinskega
prostorskega načrta, katerega na podlagi Ugotovitvenega sklepa o nadaljevanju postopka priprave novih prostorskih aktov Občine
Kozje št. 3500-0001/2013-5 z dne 10. 3. 2014
izdeluje Občina Kozje. Območje kamnoloma
Šonovo s predlagano širitvijo je označeno z
modro barvo na spodnji grafični prilogi.
Daniel Čoklc
Plaz na območju Gubnega
Na območju naselja Gubno se je po lanskih
septembrskih neurjih močno povečal plaz, ki
v danem momentu ogroža kar 6 stanovanjskih
objektov, 10 gospodarskih objektov, občinsko
kategorizirano javno pot, vodovod, elektro
omrežje in več kot 30 ha kmetijskih pov
Občina Kozje je v sodelovanju z Ministrstvom
za okolje in prostor in strokovnjakom za re-
ševanje plazov, projektantom g. Metodom
Krajncem, pristopila k urgentni izdelavi projektne dokumentacije za sanacijo poškodovanega območja. V vmesnem času je Občina
Kozje po navodilih projektanta izvedla preliminarne začasne ukrepe za odvodnjo meteornih in podzemnih voda iz problematičnega
območja in s tem preprečila povečevanje škode.
Projektantska ocena stroškov sanacije celotnega območja je ovrednotena na kar 500.000 €.
Občina Kozje upa, da bo s strani Ministrstva
za okolje in prostor pridobila sredstva za sanacijo plazu na Gubnem, tako da se bo lahko
sanacija izvedla v letošnjem letu.
Daniel Čoklc
 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE
PROGRAMOV ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV
NA PODROČJU HUMANITARNIH DEJAVNOSTI V OBČINI KOZJE ZA LETO 2015
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja neprofitne in prostovoljne dejavnosti izvajalcev na področju humanitarnih dejavnosti, ki
delujejo na območju Občine Kozje oziroma za
občane Občine Kozje v letu 2015.
 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE
KULTURNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV
S PODROČJA LJUBITELJSKIH KULTURNIH
DEJAVNOSTI V LETU 2015
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje kulturnih programov in projektov v Občini Kozje v letu
2015, ki jih izvajajo kulturna društva s sedežem
v Občini Kozje.
 JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA MLADINSKE PROGRAME IN PROJEKTE V OBČINI KOZJE V
LETU 2015
Predmet razpisa je dodeljevanje proračunskih
sredstev za sofinanciranje mladinskih programov in projektov v Občini Kozje v letu 2015, ki
jih izvajajo mladinska društva s sedežem v Občini Kozje.
 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE
PROGRAMOV ŠPORTA V LETU 2015
Predmet razpisa je dodeljevanje proračunskih
sredstev za sofinanciranje športnih programov v
Občini Kozje v letu 2015, ki jih izvajajo izvajalci
programov športa, ki imajo sedež v Občini Kozje
ali izvajajo dejavnost na območju Občine Kozje.
 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE
PROGRAMOV DEJAVNOSTI NEPROFITNIH
ORGANIZACIJ, DRUŠTEV, ZDRUŽENJ IN
DRUGIH INSTITUCIJ, KI SE NE SOFINANCIRAJO NA PODLAGI DRUGIH JAVNIH RAZPISOV OBČINE KOZJE ZA LETO 2015
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje letnih
programov in dejavnosti neprofitnih organizacij,
društev, združenj in drugih institucij, ki se ne
sofinancirajo na podlagi drugih javnih razpisov
Občine Kozje v letu 2015.
 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE
PROGRAMOV DRUŠTEV NA PODROČJU
TURIZMA V OBČINI KOZJE ZA LETO 2015
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov društev s sedežem v Občini Kozje, ki
delujejo na področju turizma v Občini Kozje v
letu 2015.
Andreja Reher
9
IZ OBČINSKEGA URADA
L E T N I N A Č R T RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM OBČINE KOZJE ZA LETO 2015
Občinski svet je s proračunom sprejel tudi Letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Kozje za leto 2015. Letni načrt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim
in premičnim premoženjem se sprejema v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju
države in samoupravnih skupnosti. Ravnanje s stvarnim premoženjem pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje premoženja. Akt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem je Letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem, ki ga
sprejme na predlog župana občinski svet.
Letni načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem vsebuje:
-
načrt pridobivanja nepremičnega premoženja,
-
načrt razpolaganja nepremičnega premoženja,
-
načrt najema nepremičnega premoženja.
Letni načrt ravnanja s premičnim premoženjem vsebuje:
- načrt pridobivanja premičnega premoženja,
-
načrt razpolaganja s premičnim premoženjem v posamični vrednosti nad
10.000 EUR.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
504/21
504/25
485/10
485/4
*9/1
1216/2
507/2
507/3
*91/2
*90/0
*89/0
1605/0
1242 Kozje
1242 Kozje
1242 Kozje
1242 Kozje
1236 Zagorje
1242 Kozje
1236 Zagorje
1/1
1/1
1/1
1/1
1/1
1/1
1/1
339,30
339,30
113,10
98,02
31.912,00
580,58
21.207,00
1245 Podsreda
1/1
475,28
150/1 150/2
151/0
152/0
165/1
1237 Pilštanj
1/1
9.363,00
1349/0
*15/0
148/1
1489
1492
1493
1495
1496
1494
1490/3
1237 Pilštanj
1238 Zdole
1/4
1/1
977,00
5.894,75
18.756,70
1236 Zagorje
25/72
3.253,32
694,00
646,00
499,00
1. NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA
Zap.
štev.
Lokacija
Okvirna
Vrstan
velikost m² nepremičnine
Predvidena
sredstva (v
eur)
1
parc. št. 375/2, 373/2,
k.o. 1239-Vrenska
Gorca
698
2.094,00
kmetijsko
zemljišče
17.
18.
19.
Obrazložitev:
Zap. št.
1
Na zemljišču se nahaja avtobusno postajališče in počivališče v Gruski
Občina bo pridobila nepremičnine (pogodba o brezplačnem prenosu lastninske pravice za dosego javne koristi), ki so nastale ob odmeri naslednjih občinskih cest in so v
lasti fizičnih oseb:
- kategorizirana občinska cesta – JP 681240, odsek 681241,
- kategorizirana občinska cesta – LC 181050, odsek 181052,
- kategorizirana občinska cesta – LC 181050, odsek 181051,
- nekategorizirana občinska cesta – potek do vodohrana Poklek,
- kategorizirana občinska cesta – LC 181150, odsek 181151,
- nekategorizirana občinska cesta – potek do vodohrana Poklek,
- kategorizirana občinska cesta – JP 681410, odsek JP 681411,
- kategorizirana javna pot – JP 681360, odsek 681361,
- kategorizirana občinska cesta – JP 681620, odsek 681625,
- nekategorizirana občinska cesta – potek Čepin- LC 181131,
- kategorizirana javna pot – JP 681480, odsek 681481.
V določenih primerih se bodo izvedle menjave nepremičnin.
2. NAČRT RAZPOLAGANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA
Zap.
štev.
parcelna številka
katastrska
občina
delež
orientacijska
vrednost EUR
1.
2.
29/5
485/9
504/24
504/22
504/23
479/10
479/9
504/17
504/18
504/19
1237 Pilštanj
1242 Kozje
1/1
1/1
246,49
9.057,00
1242 Kozje
1242 Kozje
1242 Kozje
1242 Kozje
1242 Kozje
1/1
1/1
1/1
1/1
1/1
942,50
557,96
98,02
248,82
30,16
3.
4.
5.
6.
7.
Obrazložitev:
Zap.
štev.
1.
kmetijsko zemljišče leži na območju novega naselja v Lesičnem
2.
kompleks zemljišč predstavlja komunalno opremljeno stavbno zemljišče, namenjeno za izgradnjo individualne stanovanjske hiše v naselju KS 4
nepremičnine ležijo ob občinski cesti JP 681590 v naselju KS 4 in so nastale v
postopku parcelacije, ki se je izvedel zaradi določitve trase ceste
-objekt v Zagorju, Zagorje 46, 3261 Lesično
-stavba se nahaja v vplivnem območju kulturne dediščine, za katero so bili s
strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje,
izdani kulturnovarstveni pogoji
stavbno zemljišče leži ob stanovanjski hiši
stavbe in stavbno zemljišče na Topolovem
kmetijsko zemljišče, prodaja dejanskemu uporabniku zemljišča
nepremičnine, pridobljene v zapuščinskem postopku
delež nepremičnin, pridobljenih v zapuščinskem postopku
nepremičnine, pridobljene v zapuščinskem postopku
delež nepremičnin, pridobljenih v zapuščinskem postopku
3.-11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
3. NAČRT NAJEMA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA
Občina Kozje v letu 2015 ne predvideva najema nepremičnega premoženja.
4 NAČRT PRIDOBIVANJA PREMIČNEGA PREMOŽENJA
Občina Kozje v letu 2015 ne bo pridobivala premičnega premoženja.
5. NAČRT RAZPOLAGANJA S PREMIČNIM PREMOŽENJEM
Občina Kozje v letu 2015 ne bo razpolagala s premičnim premoženjem.
Andreja Reher
UPRAVNA TAKSA ZA POTRDILO O NAMENSKI RABI ZEMLJIŠČA
Dne 15. marca 2015 je začel veljati Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ
občin, s katerim se za zagotovitev vzdržnih javnih financ in za zmanjšanje izdatkov
proračunov občin spreminjajo in dopolnjujejo določbe enajstih zakonov. Zakon je posegel tudi v Zakon o prostorskem načrtovanju in v določbe Zakona o upravnih taksah,
in sicer v določbe, ki določajo potrdilo o namenski rabi zemljišča.
Potrdilo o namenski rabi zemljišča ima po novem naravo potrdila iz uradne evidence
in se izda skladno s predpisi o upravnem postopku ter proti plačilu upravne takse, pri
čemer se šteje, da zemljiške parcele znotraj katastrske občine predstavljajo en zahte-
10
vek. En zahtevek lahko obsega največ deset posameznih zemljiških parcel. V skladu
s 7. členom Zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin in v skladu s 37
a tarifno številko Zakona o upravnih taksah se tako od 15. marca 2015 za potrdilo o
namenski rabi zemljišča plača upravna taksa v višini 22,66 €.
Potrdilo o namenski rabi zemljišča vsebuje podatek o namenski rabi prostora, kot jo
določa občinski prostorski načrt, ter podatek o prostorskih ukrepih, določenih na podlagi predpisov s področja urejanja prostora.
Andreja Reher
IZ OBČINSKEGA URADA
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE NAKUPA IN VGRADNJO MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH
NAPRAV V OBČINI KOZJE ZA LETO 2015
Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na
območju Občine Kozje (Uradni list RS, št. 30/14, 73/14) je občinska uprava
objavila Javni razpis za sofinanciranje nakupa in vgradnjo malih komunalnih
čistilnih naprav v Občini Kozje za leto 2015.
Predmet razpisa je sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih
naprav za stanovanjske objekte (v nadaljevanju MKČN) na območju Občine Kozje.
•
ob zagonu MKČN mora biti ukinjena obstoječa greznica v skladu s
pogoji javnega komunalnega podjetja.
Delež sofinanciranja:
Upravičenci za dodelitev proračunskih sredstev so fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini.
V primeru izgradnje skupne male čistilne naprave za več stanovanjskih objektov
je nosilec investicije (vlagatelj) tisti, na čigar zemljišču bo čistilna naprava zgrajena. Investitorji medsebojna razmerja uredijo s posebno pogodbo.
Upravičenec lahko kandidira za proračunska sredstva za en objekt le enkrat.
Sredstva se ne dodelijo za naložbe izven območja Občine Kozje.
– do 50 % upravičenih stroškov za postavitve MKČN oziroma največ 350 €
na PE, sofinancira se postavitev ene MKČN za en stanovanjski objekt kot tudi
postavitev ene MKČN za več stanovanjskih objektov,
– občina sofinancira število PE, ki je sorazmerno številu stalno prijavljenih na
naslovu postavitve MKČN. V primeru, ko je na naslovu postavitve MKČN stalno
prijavljena samo ena oseba, se sofinancira MKČN v višini dveh PE, vendar ne več
kot 50 % upravičenih stroškov za postavitve MKČN,
– upravičeni stroški so stroški brez DDV.
V primeru, da je MKČN sofinancirana tudi iz drugih virov javnih sredstev, skupna
vrednost sofinanciranja ne sme preseči 100 % vrednosti upravičenih stroškov
investicije. V primeru, da izračunana skupna vrednost sofinanciranja presega 100
% vrednosti upravičenih stroškov investicije, se sofinanciranje občine ustrezno
zniža.
Pogoji za pridobitev sredstev
Višina sredstev
Pogoji pri izgradnji male komunalne čistilne naprave:
Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Kozje za leto 2015 pod proračunsko postavko 150100 -Sofinanciranje malih ČN. Višina razpisanih sredstev za leto
2015 je 25.000,00 €.
Upravičenci za dodelitev sredstev
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
upravičenec mora imeti prijavljeno stalno prebivališče na naslovu
vgradnje MKČN,
dela mora izvesti gospodarska družba ali samostojni podjetnik, registriran za predmetno dejavnost,
v primeru, da dela izvaja lastnik objekta sam, mora imeti podpisano
pogodbo o nadzoru v skladu z ZGO, upravičen pa je do stroškov, za
katere bo imel račune,
stanovanjski objekt, zgrajen po letu 1967, mora imeti veljavno gradbeno dovoljenje, stanovanjski objekt, zgrajen pred letom 1967, mora
imeti potrdilo, da ima objekt na podlagi določil prvega odstavka 197.
člena ZGO-1 uporabno dovoljenje,
MKČN mora imeti certifikat oziroma listino o skladnosti izdelka z zahtevami glede doseganja mejnih vrednostih parametrov odpadnih vod,
kot jih predpisuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode
iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10),
MKČN mora imeti kot gradbeni proizvod izjavo o skladnosti, da ustreza standardom iz prejšnje alineje in je izdelana v skladu s predpisom,
ki ureja potrjevanje skladnosti in označevanja gradbenih proizvodov,
MKČN mora biti izven predvidenih območij aglomeracij, na katerih se
predvideva izgradnja kanalizacije skladno z Operativnim programom
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini (MKČN je lahko postavljena tudi na območju predvidenih aglomeracij, vendar mora
biti na podlagi soglasja občine razvidno, da objekt na javno kanalizacijo ne bo priklopljen),
čiščenje komunalne odpadne vode v MKČN mora biti skladno z ostalimi določili 4. člena Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode
iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10)
glede ustreznosti čiščenja v mali komunalni čistilni napravi,
lokacija postavitve MKČN mora omogočati dostop in neovirano praznjenje,
upravičenci morajo razpolagati z zemljiščem, na katerem načrtuje postavitev MKČN,
upravičenci, ki bodo za več objektov postavili skupno MKČN, morajo
vlogi priložiti podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov MKČN,
ki ni časovno omejen, in osebo, ki bo zadolžena za upravljanje MKČN,
ter sklenjeno služnostno pogodbo med lastniki in investitorjem,
za MKČN mora biti izdelana ocena obratovanja, iz katere mora biti razvidno, da je obratovanje MKČN v skladu z določbami Uredbe o emisiji
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
Vlagatelj po vgradnji MKČN vloži pri javnem podjetju OKP Rogaška Slatina
d.o.o. »Prijavo in vlogo za izdelavo ocene delovanja male komunalne čistilne
naprave« (prijava je na voljo na spletni strani javnega podjetja). Na podlagi prijave izvede javno podjetje ogled MKČN po treh do štirih mesecih obratovanja,
na kar izda oceno obratovanja.
Sredstva se dodeljujejo enkrat na mesec do porabe finančnih sredstev sprejetega
proračuna. Upravičenci, ki so podali popolno vlogo in zaradi porabe sredstev niso
upravičeni do nepovratnih finančnih sredstev v tekočem letu, imajo ob ponovni
prijavi na javni razpis naslednjega leta prednost v vrstnem redu.
Upravičeni stroški
Upravičeni so stroški nakupa MKČN velikosti do 50 PE z vključenimi stroški montaže MKČN in njenega prvega zagona z nastavitvijo parametrov. Upravičeni stroški lahko nastanejo od datuma
07. 05. 2014.
Rok in naslov vložitve vlog
Popolno vlogo z vsemi zahtevanimi prilogami udeleženci razpisa oddajo osebno
ali pošljejo s priporočeno pošiljko na naslov: Občina Kozje, Kozje št. 37, 3260
KOZJE do 31. 10. 2015 do 12.00 ure.
Vloga je na voljo na sedežu Občine Kozje ter na spletni strani Občine Kozje www.
kozje.si.
Vse informacije v zvezi z razpisom lahko prosilci dobijo na sedežu občine ali na
tel. št. 800-14-00 – kontaktna oseba Daniel Čoklc.
Vloga z zahtevano dokumentacijo mora biti oddana v zaprti kuverti s pripisom
»NE ODPIRAJ – RAZPIS SOFINANCIRANJE MKČN«. Upoštevale se bodo vloge, ki bodo pravočasno oddane, s pravilno izpolnjenimi obrazci in vsemi zahtevanimi prilogami.
Postopek obravnave vlog
Odpiranje vlog ne bo potekalo javno. Postopek bo vodila komisija, ki bo obravnavala vse popolne in pravočasno prispele vloge (z vsemi zahtevanimi dokazili) po
vrstnem redu prispetja enkrat na mesec.
Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj pozvan, da v roku 8 dni od prejema poziva
za dopolnitev vloge le-to dopolni. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bodo zavržene.
O dodelitvi proračunskih sredstev bo izdan sklep. Zoper sklep bo mogoča pritožba pri županu občine. Odločitev župana je dokončna.
Po pravnomočnem sklepu bo z vsakim upravičencem sklenjena pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev in ostalih medsebojnih obveznostih in pravicah. Nakazilo sredstev se izvrši na račun upravičenca v roku 30 dni po podpisu pogodbe.
Andreja Reher
11
IZ OBČINSKEGA URADA
SOCIALNO-VARSTVENA STORITEV POMOČ DRUŽINI NA DOMU V LETU 2015
Socialno-varstvena storitev pomoč družini na domu je javna služba na področju
socialnega varstva, katere mrežo v skladu z Zakonom o socialnem varstvu zagotavlja občina.
Pomoč družini na domu obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti
institucionalno varstvo.
Na območju Občine Kozje izvaja socialno-varstveno storitev Pomoč družini na
domu SENIOR, CENTER ZA POMOČ STAREJŠIM, Lidija Umek s.p., Trška cesta
59, 3254 Podčetrtek.
Opis storitve
Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti
ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take
oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in uslug, s katerimi se upravičencem vsaj za določen
čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v
drugi organizirani obliki.
Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega:
- gospodinjsko pomoč, kamor sodijo: prinašanja enega pripravljenega obroka ali
nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode,
osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in
osnovno vzdrževanje spalnega prostora;
- pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, kamor sodijo: pomoč pri oblačenju ali
slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;
- pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo: vzpostavljanje socialne
mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri
opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.
Upravičenci
Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki jim preostale psihofizične
sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo
zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem
okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka so upravičenci:
- osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost,
nesposobne za samostojno življenje,
- osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno
prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na
domu,
- druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za
opravljanje večine življenjskih funkcij,
- kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo
brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,
- hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo
v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.
Postopek
Socialna oskrba na domu je strokovno voden proces in organizirana oblika praktične pomoči, pri kateri sodelujejo vodja in koordinator storitve, izvajalec storitve,
upravičenec, ključni ali odgovorni družinski člani ter prostovoljni sodelavci.
Storitev se prične na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika
in vsebuje dva dela.
Prvi del predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve, pripravo in sklenitev
dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih
članov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem in upravičencem ali
družino.
Drugi del storitve zajema neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca po
dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu.
Trajanje
Strokovna priprava izvajanja storitve v obliki analize primera, priprava dogovora o
12
obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja za sodelovanje pri zagotavljanju pomoči ter izvedba uvodnega srečanja med
izvajalcem in upravičencem traja v povprečju 8 ur na upravičenca oziroma po 12
ur na par.
Neposredno izvajanje storitve na upravičenca traja največ do 4 ure dnevno oziroma največ do 20 ur tedensko.
Financiranje socialno-varstvene dejavnosti iz proračuna občine
Storitev pomoč družini na domu se financira iz proračuna občine, in sicer na območju katere ima upravičenec storitev in pomoči prijavljeno stalno prebivališče.
Storitev se financira najmanj v višini 50 % subvencije k ceni storitve in v višini, za
katero je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila.
Plačilo storitev
Upravičenci in drugi zavezanci so dolžni plačati za opravljeno storitev.
Prejemniki trajne denarne socialne pomoči in prejemniki nadomestila za invalidnost po zakonu o družbenem varstvu odraslih telesno in duševno prizadetih oseb
so oproščeni plačila. Na zahtevo upravičenca do socialno-varstvene storitve odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve center za socialno delo, v skladu z
merili, določenimi s podzakonskim aktom.
Center za socialno delo lahko upravičencu oziroma zavezancu določi višjo oprostitev, kot bi jo določil po merilih, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi prišlo
do ogrožanja njegovega zdravja ali življenja, če mu storitev ne bi bila omogočena,
ali če to narekujejo posebne socialne razmere ali iz drugih pomembnih razlogov
v korist upravičenca oziroma zavezanca. V primeru vložitve zahteve za oprostitev
plačila storitve center za socialno delo o oprostitvi plačila in določitvi prispevka
upravičenca in zavezanca oziroma občine k plačilu oziroma doplačilu storitve odloči za obdobje od dneva začetka izvajanja storitve dalje, v primeru sprememb
med izvajanjem storitve pa s prvim dnem naslednjega meseca po dnevu nastanka
spremembe.
Občina lahko določi dodatne oprostitve pri plačilu stroškov za pomoč na domu, o
teh oprostitvah odloča pristojni občinski organ.
Če je uporabnik storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve pomoč družini
na domu, lastnik nepremičnine, se mu lahko prepove odtujiti in obremeniti
nepremičnino, katere lastnik je, v korist občine, ki zanj financira pomoč družini na
domu, le v primeru izrecne zahteve občine, in če gre za nepremičnino, na kateri
uporabnik storitve nima prijavljenega stalnega prebivališča.
Določitev cene storitve
Cena storitve se oblikuje na podlagi določb Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno-varstvenih storitev in ne more biti tržna. V skladu z metodologijo
določi ceno storitve izvajalec storitve. K ceni ali revalorizaciji cene storitve si mora
izvajalec pridobiti soglasje občinskega sveta pred začetkom opravljanja storitve.
Izvajalec socialno-varstvene storitve je občinski upravi posredoval predlog izračuna cene za leto 2015.
Izvajalec je predlagal, da se cena socialno-varstvene storitve ne spremeni, torej
da ostane enaka, kot je bila v letu 2014. V kolikor bo vlada sprejela spremembe,
ki bodo vplivale tudi na spremembo cen storitev, bo izvajalec podal novi predlog
cene.
Predlog cene:
• Cena storitve Pomoč družini na domu znaša 16,58 EUR na efektivno uro,
od tega znašajo stroški za neposredno socialno oskrbo 14,58 EUR, stroški
vodenja pa 2,00 EUR.
• Končna cena storitve za uporabnika, zmanjšana za subvencijo občine, znaša 4,50 EUR na efektivno uro.
• Subvencija občine znaša 12,08 EUR na efektivno uro.
• Cena ure storitve, opravljene v nedeljo ali v nočnem času, se poveča za
40 % in znaša 23,21 EUR na efektivno uro, subvencija občine znaša 16,91
EUR na efektivno uro, končna cena za uporabnika znaša 6,30 EUR.
• Cena ure storitve, opravljene na dan državnega praznika ali dela prostega
dne, se poveča za 50 % in znaša 24,87 EUR na efektivno uro, subvencija občine znaša 18,12 EUR na efektivno uro, končna cena za uporabnika
znaša 6,75 EUR.
Občinski svet Občine Kozje je na predlog Odbora za družbene dejavnosti potrdil
predlagane cene.
Andreja Reher
IZ OBČINSKEGA URADA
IMENOVAN ČLAN SKUPŠČINE JAVNEGA PODJETJA OKP ROGAŠKA SLATINA, D.O.O.
Dne 27. 02. 2015 je potekel mandat članom skupščine OKP Rogaška Slatina,
d.o.o.
Skupščina je sestavljena iz sedmih članov, vsaka občina ustanoviteljica ima enega člana skupščine. Mandat traja štiri leta, član skupščine je lahko po izteku
mandata ponovno imenovan.
V skladu z družbeno pogodbo skupščina odloča o:
• sprejetju družbene pogodbe ter o spremembah in dopolnitvah družbene pogodbe,
• sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička,
• zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov,
• vračanju naknadnih vplačil,
• delitvi in prenehanju poslovnih deležev,
• imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta,
• imenovanju revizorja,
• imenovanju in razrešitvi direktorja (v.d. direktorja) javnega podjetja in z njim
sklepa pogodbo o zaposlitvi,
• sprejema merila za določitev plače, pravic in obveznosti direktorja javnega
podjetja in plačil predstavnikov ustanoviteljic javnega podjetja,
• ukrepih za nadzor dela direktorja,
• postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca,
• uveljavljanju zahtevkov javnega podjetja proti direktorju ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri upravljanju in poslovanju,
• zastopanju družbe v sodnih postopkih proti direktorju,
• drugih zadevah, za katere tako določa zakon, drugi predpis, odlok ali družbena pogodba.
Daje pa tudi mnenje k predlogom aktov, ki jih v zvezi z javnim podjetjem oz. opravljanjem gospodarskih javnih služb sprejemajo občinski sveti ustanoviteljic oz.
svet ustanoviteljev.
Občinski svet Občine Kozje je na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v skupščino OKP Javno podjetje za komunalne storitve, Rogaška Slatina, d.o.o. kot predstavnika Občine Kozje imenovala Daniela Čoklca.
Andreja Reher
FINANCIRANJE POLITIČNIH STRANK V OBČINI KOZJE
Financiranje političnih strank določa Zakon o političnih strankah.
Pristojni organ občine s sklepom o financiranju strank določi, da stranka, ki je
kandidirala kandidatke oziroma kandidate na zadnjih volitvah za občinski svet,
dobi sredstva iz proračuna lokalne skupnosti sorazmerno številu glasov volivcev,
ki jih je dobila na volitvah. Če se volitve izvedejo po večinskem volilnem sistemu,
se število glasov, ki so jih stranke dobile na volitvah v posamezni volilni enoti, deli
s številom članov sveta lokalne skupnosti, ki se volijo v tej volilni enoti.
Stranka pridobi sredstva iz proračuna lokalne skupnosti, če je dobila najmanj polovico števila glasov, potrebnih za izvolitev enega člana sveta lokalne skupnosti, ki
ga dobimo, če število veljavnih glasov delimo s številom mest v občinskem svetu.
Višina sredstev, namenjenih za financiranje političnih strank, se določi v proračunu lokalne skupnosti za posamezno proračunsko leto. Višina sredstev ne sme
presegati 0,6 % sredstev, ki jih ima lokalna skupnost zagotovljenih po predpisih,
ki urejajo financiranje občin in s katerimi zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih
nalog za to leto.
V skladu z navedenim se je ugotovilo, da so vse stranke, ki so kandidirale kandidatke oz. kandidate na zadnjih volitvah za občinski svet, upravičene do pridobitve
sredstev iz proračuna občine za financiranje političnih strank.
V skladu s proračunom za leto 2015 se financirajo stranke v skupni višini 1.500,00
EUR, razdelitev med posameznimi strankami je sorazmerna številu glasov volivcev, ki jih je stranka dobila na volitvah.
Andreja Reher
OSKRBA IN NAMESTITEV ZAPUŠČENIH ŽIVALI NA OBMOČJU OBČINE KOZJE
Na podlagi Zakona o zaščiti živali je občina dolžna poskrbeti za zapuščene živali, najdene na svojem območju. Zapuščenim živalim se zagotovi pomoč, oskrbo
in namestitev v zavetišču.
Izvajalec bo opravil storitev na podlagi predhodnega naročila občine, razen v primeru, ko naročnik ni dosegljiv, v primeru poškodovane živali, če gre za nevarno
žival ali drugi njeni primer.
Zapuščene živali so najdene, oddane ali odvzete hišne živali razen prostoživečih
živali, hišne živali so živali, ki se vzrejajo, redijo ali gojijo za družbo, rekreacijo,
varstvo ali pomoč človeku.
V primeru najdene zapuščene živali prosimo občane, da pokličejo na Občino Kozje oz. na Veterinarsko bolnico Brežice (tel: 07 496 11 56).
Na območju Občine Kozje bo v letu 2015 izvajala dejavnosti oskrbe in namestitve
zapuščenih živali VETERINARSKA BOLNICA BREŽICE d.o.o., PREŠERNOVA
CESTA 17A, 8250 BREŽICE.
Najdeno žival je potrebno prijaviti v roku 24 ur.
Andreja Reher
ZNIŽANA EKONOMSKA CENA PROGRAMOV VRTCA ZMAJČEK KOZJE
Osnovna šola Kozje je posredovala predlog spremembe ekonomske cene posameznih programov za enoto vrtca v Kozjem, saj je ugotovila, da so realizirani prihodki iz ekonomske cene višji od stroškov. Cena programa oz. ekonomska cena
obsega stroške vzgoje, varstva in prehrane otrok v vrtcu in ne vsebuje sredstev za
investicije in investicijsko vzdrževanje. Prihodki, ki izhajajo iz naslova ekonomske
cene, se vrtcu zagotovijo iz proračuna občine, in sicer kot razlika med ekonomsko
ceno in plačili staršev ter s plačili staršev.
Občinski svet Občine Kozje je na predlog Odbora za družbene dejavnosti sprejel
naslednji sklep:
»Ekonomska cena vzgojno-varstvenih programov znaša:
•
za prvo starostno obdobje: 423,39 EUR
•
za drugo starostno obdobje: 330,55 EUR.
Cena poldnevnega programa za obe starostni skupini znaša 70 % cene celodnevnega programa.
Cena prehrane znaša 2,02 EUR dnevno.
Za otroka, ki ga starši izpišejo iz vrtca za mesec ali več, se plača 50 % od cene od
plačilnega razreda, v katerega se razporeja.«
Plačila staršev so se tako znižala, in sicer za oddelke I. starostnega obdobja za
dobrih 8 %, za oddelke II. starostnega obdobja za 1 %.
Andreja Reher
13
IZ OBČINSKEGA URADA
NADZORNI SVET TURIZEM PODČETRTEK, BISTRICA OB SOTLI IN KOZJE, GIZ
Konec leta 2014 je potekel mandat nadzornemu svetu Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, GIZ.
V skladu s Pogodbo o ustanovitvi gospodarskega interesnega združenja Turizem
Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, GIZ, ima združenje sedemčlanski nadzorni
svet, člane nadzornega sveta imenuje skupščina za obdobje 5 let. Občina Kozje
ima enega predstavnika v nadzornem svetu.
Nadzorni svet:
• nadzoruje vodenje poslov združenja in skrbi za izvrševanje poslovne politike,
• daje skupščini mnenje o letnem računovodskem izkazu, poročilu in predlogu o
uporabi dobička ter o letnem finančnem načrtu,
• imenuje in odpokliče direktorja,
• daje direktorju soglasje za sklenitev naslednjih pravnih poslov oz. za sprejem
naslednjih odločitev:
- pridobitve, odsvojitve ali obremenitve nepremičnin, katerih predvidena veljavnost oz. izvrševanje traja eno leto ali več,
- v vrednosti višji od 5.000,00, razen, če je o njihovi sklenitvi že odločala skupščina ali so predvideni v planskih aktih, projektih, ki niso predvideni že v planskih aktih,
• daje soglasje k organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v združenju,
• odloča kot drugostopni organ v vseh zadevah v zvezi z delovnimi razmerji,
• opravlja druge naloge v skladu z zakonom, pogodbo in sklepi skupščine.
Občinski svet Občine Kozje je na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlagal v nadzorni svet Turizem Podčetrtek, Bistrica ob
Sotli in Kozje, GIZ, kot predstavnika Občine Kozje Daniela Zalokarja, Zagorje
74, 3261 Lesično.
Andreja Reher
JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA
GOSPODARSTVA V OBČINI KOZJE V LETU 2015
Občina Kozje je na podlagi Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje
razvoja malega gospodarstva v Občini Kozje (Uradni list RS, št. 63/03, 132/04,
122/08) objavila Javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje
razvoja malega gospodarstva v Občini Kozje v letu 2015.
Na razpis se lahko za razpisane ukrepe prijavijo:
• samostojni podjetniki,
• mala podjetja,
• občani, ki so pri pristojnem organu vložili vlogo za priglasitev statusa samostojnega podjetnika,
• podjetja, ki so na pristojnem sodišču vložila zahtevo za vpis v sodni register.
Sredstva se bodo dodeljevala za naslednje namene:
- pospeševanje odpiranja novih delovnih mest,
- promocija izdelkov in storitev in svetovalne storitve.
Upravičenec ne sme biti v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali
v likvidacijskem postopku.
Vsebina prijave po posameznih ukrepih je določena v razpisni dokumentaciji.
Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dobijo na občinski upravi občine ter
na spletni strani občine. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo zainteresirani na občinski upravi, kontaktna oseba je Andreja Reher, tel: 800-14-14.
Skupna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje razvoja malega gospodarstva v letu 2015 znaša 7.600,00 EUR. Posamezni upravičenec lahko pridobi
največ 1.500,00 € za posamezni namen.
Javni razpis se zaključi 31. 10. 2015. Vloge se bodo sprejemale najkasneje do
31. 10. 2015. Upravičenci lahko prijavijo ukrepe, ki so se izvedli v času od 01. 10.
2014 do 31. 10. 2015.
Andreja Reher
KOMUNALNA TAKSA V LETU 2015
Občinski svet Občine Kozje je v letu 2012 sprejel Odlok o komunalnih taksah v
Občini Kozje, v letu 2014 pa Odlok o spremembah Odloka o komunalnih taksah
v Občini Kozje.
V skladu z odlokom se v Občini Kozje plačujejo komunalne takse za naslednje
predmete in storitve:
1. za uporabo javne površine pred poslovnimi prostori ter za opravljanje gostinskih ali drugih dejavnosti na teh površinah,
2. za uporabo trgov in drugih javnih površin, razen pločnikov, za razstavljanje
predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev za gospodarske namene,
3. za uporabo javnega prostora za začasne namene,
4. za reklamne napise, objave in oglase na panojih, tablah ipd., ki so postavljeni,
pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih,
5. za vitrine, v katerih se razstavlja blago zunaj poslovne stavbe.
Takse se določajo v točkah. Višina komunalnih taks za posamezne taksne predmete oziroma storitve je določena v posebnem delu - tarifa komunalnih taks.
S spremembo odloka je bila določena vrednost točke 0,030 EUR.
Vrednost točke se uskladi letno na podlagi indeksa rasti cen življenjskih potrebščin.
Glede na trenutno socialno in gospodarsko situacijo je Občinski svet Občine
Kozje na predlog Odbora za komunalne dejavnosti, urejanje prostora in varstvo
okolja sprejel sklep, da ostane vrednost točke enaka, kot je bila v letu 2014, torej
0,030 EUR.
Andreja Reher
JAVNI RAZPIS O DODELJEVANJU POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA
OBČINE KOZJE V LETU 2015
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na pobudo združenj občin
oblikovalo delovno skupino, ki bo pripravila osnutek pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja. Programsko obdobje se je z
letom 2014 namreč zaključilo, zato je potrebno pripraviti nove pravne podlage ter
dokumentacijo za objavo javnega razpisa na področju kmetijstva.
14
Na podlagi osnutka bo tudi naša občina pripravila ustrezen akt, katerega bo sprejel občinski svet, in ki bo tudi podlaga za objavo javnega razpisa. Vse potencialne
prijavitelje obveščamo, da je potrebno vse aktivnosti, torej naložbe v kmetijska
gospodarstva, realizirati po prijavi na razpis ter po prejemu odločitve o odobritvi
sredstev, zato je potrebno aktivnosti načrtovati z zamikom.
Andreja Reher
IZ OBČINSKEGA URADA
OCENA VARNOSTNIH RAZMER NA OBMOČJU OBČINE KOZJE ZA LETO 2013
Člani občinskega sveta so bili na zadnji občinski seji seznanjeni z oceno varnostnih razmer na območju Občine Kozje za leto 2014, ki sta jo podala komandir
policijske postaje g. Iztok Pinter in vodja policijskega okoliša g. Fon Franc.
Iz ocene:
I. KRIMINALITETA
Na območju Občine Kozje je bilo obravnavanih 32 (predhodno leto 37) kaznivih
dejanj.
- 22 (29) kaznivih dejanj zoper premoženje – velika tatvina, tatvina, goljufija.
- 1 (2) kaznivo dejanje zoper življenje in telo – lahka telesna poškodba.
- 4 (3) kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke - nasilje v
družini, zanemarjanje otroka in surovo ravnanje.
- 2 (2) kaznivi dejanji zoper gospodarstvo - ponarejanje denarja, poslovna
goljufija.
- 1 (1) kaznivo dejanje zoper delovno razmerje in socialno varnost - kršitev
temeljnih pravic delavcev.
- 1
kaznivo dejanje zoper javni red in mir - napad na uradno osebo, ko
opravlja naloge varnosti.
- 1
kaznivo dejanje zoper človekovo zdravje - neopravičena proizvodna in
promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog.
Na podlagi dejstva, da je v primerjavi z obdobjem preteklega leta bilo obravnavano manj kaznivih dejanj, med temi pa ni bilo hujšega kaznivega dejanja, ki bi med
občani vzbujalo strah in zaskrbljenost glede njihove varnosti, je možno sklepati,
da so bile varnostne razmere s področja kriminalitete v tem obdobju dokaj ugodne.
II. JAVNA VARNOST
S področja javnega reda in miru je bilo skupaj obravnavanih 13 (11) kršitev, in
sicer v 9 (8) primerih v zasebnem prostoru in v 4 (3) na javnem kraju.
Po zakonu o policiji je bil enemu občanu izrečen ukrep prepovedi približevanja
določeni osebi, objektu in prepoved nadlegovanja osebe preko komunikacijskih
sredstev.
Izhajajoč iz statističnih parametrov za pretekla obdobja lahko stanje na področju
Javnega reda in miru na javnem kraju ocenimo ugodno, saj enormnih odstopanj
tovrstnih kršitev v notranji strukturi obravnavanih kršitev z izstopajočimi negativnimi pojavnimi oblikami, ki vplivajo na varnostno počutje občanov, ni bilo zaznati.
Na območju Občine Kozje so potekale javne prireditve, nad katerimi je Policija
po Zakonu o javnih zbiranjih izvajala nadzor, nepravilnosti pa pri tem niso bile
ugotovljene. Prav tako ni bilo zabeleženih kršitev javnega reda in miru na samih
prireditvah.
III. PROMETNA VARNOST
Za prometno varnost na območju Občine Kozje so značilna izrazita nihanja.
Obravnavanih in zabeleženih je bilo 45 ( 34) prometnih nesreč, med katerimi je
bilo 32 (21) prometnih nesreč s trki z živalmi ( 28) in dogodki (4).
Poleg materialne škode, ki je nastala pri prometnih nesrečah, je v enem primeru
udeleženec na regionalni cesti Kozje – Buče utrpel hudo telesno poškodbo, v
enem primeru pa je na lokalni cesti na območju Vetrnika zaradi neprilagojene
hitrosti voznika udeleženega vozila sopotnik na kraju umrl.
Skupna značilnost vseh prometnih nesreč je vožnja z neprilagojeno hitrostjo,
stran vožnja in neupoštevanje prednosti.
Glede ugotovitve, da je pri več kot 70 % prometnih nesreč bil vzrok nenadno
prečkanje ceste živali in pa situacije, obravnavane kot dogodek, ocenjujemo, da
je stanje prometne varnosti na cestah v Občini Kozje dokaj ugodno.
IV. DOGODKI
Na območju Občine Kozje so bili s področja javne varnosti obravnavani 3 (8)
dogodki, in sicer nenadna smrt, delovna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami
in dimniški požar.
Ocenjujemo, da je stanje varnosti na območju Občine Kozje dobro, z našimi aktivnostmi pa bomo nadaljevali v cilju zagotovitve čim večje varnosti občanov in
premoženja.
Andreja Reher
NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE KOZJE
ZA LETO 2015
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Kozje (Uradni list RS,
št. 117/03, 127/03, 21/05) določa, da se na območju Občine Kozje za uporabo
stavbnih zemljišč plačuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč.
Mesečna višina nadomestila se določi kot zmnožek skupnega števila točk, ugotovljenih po merilih iz odloka, površine in vrednosti točke za izračun.
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. lega stavbnih zemljišč,
2. namembnost rabe stavbnih zemljišč,
3. splošne komunalne opremljenosti po posameznih območjih.
Vrednotenje meril se opravi z metodo točkovanja.
Vsa sredstva, zbrana iz plačil nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, so prihodek proračuna Občine Kozje in se namensko uporabljajo za pridobivanje, pri-
pravo in opremljanje stavbnih zemljišč ter za investicije in vzdrževanje komunalne
infrastrukture na območju vseh naselij v občini. Evidenčno se sredstva vodijo po
posameznih naseljih in se tam praviloma tudi porabljajo na podlagi z občino usklajenega plana KS.
Vrednost točke za izračun nadomestila se letno korigira s količnikom, ugotovljenim na podlagi indeksa rasti cen življenjskih potrebščin v RS. Višino valorizacije
vrednosti točke se določi do konca leta za naslednje leto s sklepom občinskega
sveta.
V letu 2014 je znašala vrednost točke 0,00056 EUR.
Glede na trenutno socialno in gospodarsko situacijo, je Občinski svet Občine
Kozje na predlog Odbora za komunalne dejavnosti, urejanje prostora in varstvo
okolja sprejel sklep, da ostane vrednost točke enaka, kot je bila v letu 2014, torej
0,00056 EUR.
Andreja Reher
15
AKTUALNO
Srečanje z gospodarstveniki
Občina Kozje je bila včasih gospodarsko zelo
močna. Imeli smo tekstilno tovarno Mont
Kozje, d.d. in brusilnico stekla Dekor Kozje,
d.d. Obe podjetji sta imeli zelo širok sloves,
ne le v Sloveniji, temveč tudi v tujini. Žal so
se časi spremenili. Podjetji, ki sta zaposlovali
veliko število domačinov, sta propadli. Kljub
temu pa ima občina ogromno potenciala za
razvoj, pa tudi znanja in izkušenosti ne manjka. Da bi naše gospodarstvenike opogumili na
poti k realizaciji lastnih vizij, je županja Milenca Krajnc v našo sredino povabila uspešnega podjetnika naših korenin, gospoda Huga
Bosia, ki vodi lastno podjetje Bosio d. o. o.
Gospod Bosio se z veseljem odzval povabilu
na srečanje z gospodarstveniki Občine Kozje,
ki je bilo 19. marca 2015 popoldan v domu
krajanov Podsreda.
Udeležence srečanja je najprej pozdravila županja, v nadaljevanju pa še direktorica Občinske uprave Občine Kozje Suzana Kunst in
Mirko Zorin, predstavnik Razvojne agencije
Sotla. Gospa Kunst je prisotnim predstavila
aktivnosti Občine Kozje na področju gospodarstva v preteklem obdobju in jih seznanila z
možnostmi sodelovanja in koriščenja sredstev
v tem letu. Tudi gospod Zorin je najprej povedal nekaj o preteklih dejavnostih RA Sotla,
glavni poudarek pa je namenil predstavitvi
16
možnih sodelovanj. V osrednjem delu predstavitve je udeležencem spregovoril gospod
Bosio. Opisal je svojo poslovno pot, ki je bila,
tako kot pri večini podjetnikov, polna nihanj.
Trenutno v Sloveniji zaposluje 80 ljudi, podružnice pa ima tudi v tujini, na Hrvaškem,
v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Rusiji. Poudaril je, da je pomembno, da posameznik pri
sebi poišče področje, ki ga veseli in v katerem
je res odličen, saj to prinaša uspeh. Pomembno je mreženje med podjetniki in v trenutkih
krize pravilno tehtanje možnih rešitev situaci-
je. V primeru neuspelih poslovnih dogodkov
ni prav nič nečastno, če podjetnik določeno
pot zaključi oziroma zapre podjetje, v kolikor
oceni, da je nadaljevanje nesmiselno. Vredno
je poskusiti izpeljati poslovni načrt, v katerega posameznik verjame, in vložiti trud v realizacijo. Pa še v nekaj verjame gospod Bosio
- dobro se z dobrim vrača. Srečanje, ki se ga
je udeležilo 24 podjetnikov, se je nadaljevalo
s prijetnim druženjem ob klepetu, ki je odprl
veliko razmišljanj, vprašanj in odgovorov. Mavrica odzivov da vedeti, da kljub kriznim časom našim občanom, ki si kruh režejo na svoji
poslovni poti, ni vseeno in vztrajajo. Verjamemo, da jih bo ta pot pripeljala v boljše čase.
Polona Zakošek
Defibrilator rešuje življenja
Občina Kozje razpolaga s tremi defibrilatorji,
ki so locirani v Kozjem na zdravstveni postaji,
v Podsredi na stavbi uprave Kozjanskega parka in v Lesičnem na stavbi gasilskega doma.
Namenjeni so reševanju življenj v primeru
srčne odpovedi in takrat, ko v bližini ni medicinske pomoči oziroma, ko se nanjo čaka.
Da je aparat učinkovit, je bilo v preteklosti
že potrjeno, saj je bilo z njim rešeno človeško
življenje. Defibrilator je za uporabo zelo enostaven in je narejen tako, da sproti opozarja na
korake, ki jih je potrebno opraviti. Pa vendar
je zelo smiselno obnoviti znanje prve pomoči, predvsem tehniko oživljanja, zato smo v
februarju 2015 s pomočjo dobavitelja izvedli
dve delavnici, v Lesičnem in Podsredi. Udeležilo se ju je lepo število občanov, ki se zavedajo, kako pomembno je, da človeku s srčnim
zastojem v kritičnem času čim hitreje pomagamo. Veseli nas, da je bil odziv tako pozitiven, vseeno pa upamo, da bodo defibrilatorji
čim manjkrat uporabljeni.
Polona Zakošek
AKTUALNO
Do jeseni bomo prenehali z deli v mejicah in na
obrežjih vodotokov
Večina nas že komaj čaka pomlad! Vsa narava
se bo zdaj zdaj prebudila in z njo tudi delo v
okolici hiš, na vrtovih, njivah in travnih. Mnogi tudi pozimi nismo spali, saj je potekalo redno obrezovanje sadnega drevja, redčenje mejic in obvodne vegetacije, obrezovanje glavatih
vrb. A ta dela se sedaj zaključujejo.
Pomlad že nekoliko odstira tančico. Na gozdnem robu je v jutranjih urah že več živžava.
Ptice so mnogo bolj živahne, kot so bile denimo pred mesecem dni. Sove so ravno v višku
svatovanja, k nam se vračajo tudi ptice selivke.
Ne bo dolgo, ko bodo liščki, ščinkavci, sinice,
škorci in drugi ptiči zasedli mesta v drevju in
grmovju. Jutranje žvrgolenje nam pove, da se
pripravljajo na svatovanje in gnezdenje. Večina ptic gnezdi nekje v krošnjah dreves in grmov, v duplih ali pa na varnih tleh v goščavi.
Zaradi varstva ptic in drugih živali, ki gnezdijo in se hranijo v grmovju, je delo v mejicah
časovno omejeno. Zato naj se z začetkom marca dela v mejicah po večini zaključijo, predvsem žaganje in podiranje krošenj. Nadaljuje
naj se pospravljanje obrezanega vejevja stran
od vodotokov, spravljanje vejevja na kup oz.
kompost ter grabljenje travniških površin.
V tem primeru pregovor »bolje pozno, kot
nikoli« ne velja. Čas za rez mejic in čiščenje
ob potokih bo ponovno v jeseni in pozimi ob
koncu leta. V tem času je treba biti pozoren na
prebivalce mejic in obrežne vegetacije. Gnezdo z jajci hitro spregledamo, morebitna škoda
pa je nepopravljiva.
Če želite opazovati, kako so se ptice vselile v
vašo mejico, vstanite zgodaj, okoli šeste ure
zjutraj. Potuhnite se v bližino mejice ob kakšno deblo večjega drevesa. Najbolje je, da se
pokrijete s temno odejo in počakate 10-15 minut. Kmalu se bodo pred vašimi očmi pričeli
ptičji svatbeni plesi in ušesom prijetne melodije.
Zavod RS za varstvo narave,
Območna enota Celje
Srečanje krajevnih skupnosti
Dne 7. 12. 2014 je Krajevna skupnost Buče organizirala že tradicionalno srečanje krajevnih skupnosti Občine Kozje, ki je postalo tradicionalno
od leta 2006. Samo srečanje je potekalo v prostorih gasilskega društva Buče in v celoti ga je organiziral g. Branko Lugarič, predsednik KS Buče.
Na srečanje so bili vabljeni tudi županja, svetniki, predsedniki vseh krajevnih skupnosti skupaj s svetniki in predsedniki društev. Za hrano je poskrbel motel Ribnik iz Kozjega, zabaval pa nas je ansambel Šakal. G. Lugarič je zbrane prisrčno pozdravil, v prihajajočem letu zaželel vse dobro
in na koncu obdaril še z majhno pozornostjo – lopato za izvajanje zimske službe. Hvala g. Lugariču za organizacijo srečanja, podarjeno darilo
in ves trud, ki ga je vložil, da je srečanje potekalo brez zapletov in da smo se imeli izredno lepo.
Anja Kostajnšek
POSLOVNO-OBRTNA CONA KOZJE
Občina Kozje razpolaga s komunalno opremljenimi stavbnimi zemljišči za gradnjo poslovnih in obrtnih prostorov v
Poslovno-obrtni coni Kozje. Dovoljene so trgovinska, gostinska, storitvena dejavnost in lahka proizvodnja.
ZAZIDALNA SITUACIJA
„ Komunalno opremljena zemljišča s priključki na parceli
(meteorno in fekalno kanalizacijsko omrežje, telekomunikacijsko omrežje, oskrba z električno energijo, vodovodno in hidrantno omrežje, ceste, pločniki, javna razsvetljava, ekološki otoki)
„ Možnost pozidave celotne parcele in ureditve velikega
števila parkirnih mest
„ Bistveno nižji stroški nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča kot v mestnih občinah
„ Dostop do avtoceste v Krškem (cca 25 km)
„ Bližina meje s Hrvaško (Zagreb 70 km)
UGODNA CENA komunalnega zemljišča že od
28 EUR/m2 z vključenim komunalnim prispevkom!
Interesenti za nakup zemljišča dobijo vse potrebne informacije na upravi Občine Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje oziroma na telefonski
številki 03/800-14-00, kontaktna oseba je Daniel Čoklc, ali na spletni strani www.obcina-kozje.si.
17
AKTUALNO
Kakšna je tvoja frekvenca?
V četrtek, 22. januarja, so odprta vrata in osvetljeni prostori Knjižnice Kozje
naznanjali, da se v zakladnici znanja, med policami raznovrstnih knjig, obeta
še en lep večer, preživet v družbi zanimivih piscev in predavateljev, ki bodo
glave obiskovalcev ponovno napolnili s svežim znanjem in novimi idejami. V
prostorih knjižnice se je tako v večernih urah odvijal zanimiv čitalniški večer,
ki se ga je ponovno udeležilo lepo število krajanov. Ti so tokat prisluhnili gostji večera – priznani numerologinji Romani Pogorelčnik, ki jih je skozi predavanje »NUMEROLOGIJA: TVOJE IME, TVOJA OSEBNOST« popeljala v čarobni
značaj. V njej je zbranih sto najpogostejših
svet numerologije.
slovenskih ženskih in moških imen, v kazalu
»Numerologija je tehnika, s pomočjo katere numerologije je mogoče vsak nabor znakov – na koncu knjige pa imamo še nabor vseh preugotavljamo, kdo smo,« na vprašanje o tem, črk ali števil – strniti v eno število, ki odraža ostalih imen. Na zadnjih straneh je prikazana
kaj je numerologija, odgovori Romana Po- specifične lastnosti. Že star latinski rek »No- tudi kaldejska abeceda, po kateri si lahko vsak
gorelčnik, izkušena numerologinja, ki se s to men est omen« oz. »ime je znamenje« govori sam izračuna svojo vibracijo števila. V knjigi
izkustveno vedo, ki proučuje vpliv števil kot o tem, da ima vsako ime svoj točno določen se tako najde prav vsakdo, ki si lahko s pomosimbolov nebesnih teles na lastnosti ljudi, nji- pomen in zaznamuje človeka. Vsak posame- čjo zapisanega preprosto izračuna vibracijo, ki
hove darove, sposobnosti in izzive, ukvarja že znik je torej zaznamovan s števili, ki izhajajo iz ga opredeljuje, in tako poglobljeno spozna sa13 let.
njegovega datuma rojstva, imena in priimka. mega sebe, kakšne talente mu prinašata njegoLjudje se že od nekdaj sprašujemo, kaj naj Po numeroloških principih naj bi posameznik vo ime in datum rojstva, da jih bo še bolj razstorimo, da bomo srečni, zdravi, ljubljeni in s pravilno razlago teh števil bolje spoznal sa- vil, in kakšne blokade, da jih bo lažje odpravil.
uspešni ter da bomo živeli dolgo in v blago- mega sebe. Kot pravi Romana Pogorelčnik je Vsi, ki so se udeležili čitalniškega večera, so
stanju, v svoji knjigi piše Romana. Po njenih vse okoli nas energija, ki vibrira z različnimi bili vidno navdušeni nad novimi razsežnostbesedah odgovore iščemo marsikje, v skriv- vibracijami. Energija smo tudi mi sami, naše mi, ki jih v življenju posameznika razkriva
nostni pustolovščini, ki ji pravimo življenje, misli, naša dejanja. Vse ima lastno vibracijo – veda numerologije, in mnogi so se odločili za
namreč vsak posameznik stremi k temu, da tudi naše ime in priimek. Vsaka vibracija pa izposojo ali nakup knjige priznane numerolospozna samega sebe. Redkokdo se ob tem ali prinaša nekaj dobrega in nekaj slabega.
ginje, ki je med drugim namenjena tudi bodoonem trenutku ne zamislil ob vprašanju, kdo V zadnjih letih je Romana Pogorelčnik del čim staršem, da lažje izberejo pravo ime novoje, kako deluje, v kaj verjame ... Kaj torej stori- svojega širokega nabora znanja in izkušenj rojenčku, ter vsem ostalim, ki jo bodo morda
ti, da bomo v življenju srečni, zdravi in uspe- zbrala v svoji knjigi, ki nosi naslov Numerolo- v roke vzeli zgolj z namenom spoznati nekaj
šni? Kot pavi numerologinja, se odgovor na gija: tvoje ime, tvoja osebnost in govori o tem, novega, drugačnega.
to vprašanje skriva v nas samih. Po izročilu kako naša imena numerološko oblikujejo naš
Mojca Valenčak
18
AKTUALNO
Marjan Videnšek o preporodu
Knjižnica Šmarje pri Jelšah, enota Kozje, je v četrtek, 26. februarja,
v prostorih Knjižnice Kozje pripravila čitalniški večer z naslovom
»PREPOROD – ŠOLA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA«. Pred zbrane je
tokrat stopil gost večera Marjan Videnšek, ustanovitelj in predsednik Zavoda Preporod, naturopat, terapevt za kolonhidroterapijo
in predavatelj, ki že desetletja prireja in vodi skupinsko postenje ter
motivira ljudi za zdrav življenjski slog.
Da je dobra beseda o Videnškovem uspešnem delu in izkušnjah, ki
jih je nabral v dolgih letih svojega delovanja, segla tudi v tukajšnje
kraje, je dokazovala tudi polna zasedenost knjižnice. Vsi zbrani so z
zanimanjem prisluhnili modrostim avtorja številnih knjig s področja postenja in zdravega prehranjevanja, mnogi pa so se v njegovi
družbi zadržali tudi po koncu predavanja, ko je Marjan z veseljem
prisluhnil njihovim zgodbam in odgovoril na številna vprašanja.
Marjan Videnšek, glasnik zdravega življenjskega sloga, ki velja za
»slovensko legendo posta«, pravi, da je post star toliko kot človeštvo samo, kar dokazuje dejstvo, da je v tej ali oni obliki prisoten
v vseh verah in kulturah tega sveta. Marjan velja za nadvse karizmatičnega človeka in vsi, ki so ga kdaj srečali in imeli priložnost z
njim spregovoriti nekaj besed, lahko to potrdijo iz prve roke, hkrati
pa opišejo poseben žar, s katerim spodbuja k bolj zdravemu načinu
življenja in s katerim je že tisoče ljudi, med katerimi je tudi vse več
zdravnikov, prepričal, da je vredno in – kar je glavno – mogoče
zaživeti drugače in postati ter ostati zdrav. Več o Marjanu in njegovem zdravem načinu življenja, s katerim uspe prepričati še tako
velike skeptike, kakršen je bila na primer tudi Desa Muck, znana
pisateljica, ki je o neprecenljivi izkušnji v njegovem zavodu pisala
tudi v svoji kolumni z naslovom Sestop iz smrtne postelje, bomo
več zapisali tudi v eni od prihodnjih številk, ko bomo objavili pogovor z legendo posta na Slovenskem.
Mojca Valenčak
Slovenija junaška, svobodna bodeš ti!
Krajevna organizacija Zveze združenj borcev za vrednote NOB
Podsreda in Krajevna skupnost Podsreda sta tudi letos pripravili prireditev ob krajevnem prazniku, ki ga KS Podsreda praznuje
ob obletnici poboja II. čete Kozjanskega bataljona. Prireditev pri
spomeniku – kostnici v Podsredi se je pričela s slovensko himno,
ki jo je zapela učenka Osnovne šole Kozje Julija Bizjak. Sledil je
pozdrav številnih praporščakov in polaganje cvetja k spomeniku.
Vse prisotne je najprej pozdravil predsednik Krajevne skupnosti
Podsreda Vinko Klavžar in jim zaželel dobro počutje v Podsredi.
Povezovalka prireditve Tamara Kos je v nekaj besedah opisala dogodke iz druge svetovne vojne, ko so okupatorji zaradi izdaje pobili
partizane pri Preskarjevem mlinu v Osredku. K besedi je nato povabila županjo Občine Kozje Milenco Kranjc. Županja je v svojem
govoru povedala, da se takšnih dogodkov kot se jih spominjamo
ob prazniku KS Podsreda, ne sme pozabiti, čeprav je od takrat minila že vrsta let. Poudarila je pomen ljubezni do svojega naroda in
da moramo tudi v današnjih časih svoje probleme reševati sami in
doma, ne pa ob pomoči tujcev v Bruslju. Saj, kot je dejala: »Če smo
znali stopiti skupaj v težkih trenutkih zgodovine, potem znamo in
zmoremo tudi danes!«Vsem zbranim je zaželela zdravja, uspeha in
medsebojnega sodelovanja, predvsem pa upanja, ki nas je ohranilo
do danes in nas bo tudi v prihodnje. Sledil je kulturni program
učencev in učenk Osnovne šole Kozje, ki so ga pripravili pod vodstvom mentoric Marjane Hartl in Marinke Moškon. Z recitacijami
in pesmimi so spregovorili in zapeli o domovini, življenju, naravi
in prihodnosti. V imenu borcev je prisotne nagovoril Bogo Gorjan, nekdanji komisar Kozjanskega bataljona in prav tako nekdanji
predsednik Zveze združenj borcev Slovenije. Zastavil je dve vprašanji: Kakšna naj bo naša domovina in kakšna naša bodočnost v
njej? Mnenja je, da je tudi sedemdeset let po koncu vojne še vedno
potrebno skrbeti za mir in dialog brez sovraštva.
Po zaključku prireditve je sledilo druženje in pogostitev vseh prisotnih v domu krajanov v Podsredi. In ko so se vsi zbrani okrepčali
z golažem, se je iz številnih grl v dvorani razlegla tudi pesem Svobodna Slovenija. (R.G.)
19
IZ ŠOLSKIH KLOPI
Praznični čas v vrtcu Zmajček Kozje
V vrtcu Zmajček v prazničnem predbožičnem času za svoje nekdanje sodelavke in sodelavce vsako leto pripravijo prav poseben dogodek. Za en dan jih ponovno povabijo v svojo sredino in zanje s skupnimi močmi pripravijo čisto poseben program, v katerem sodelujejo prav vsi varovanci vrtca, ter se jim tako
na lep način zahvalijo za dolga leta sodelovanja in jim pokažejo, da jih spoštujejo in še vedno mislijo nanje. Tokrat je otroke in vse zaposlene z obiskom
počastil tudi prav poseben gost iz daljne dežele in mednje razdelil darila.
Zbrane je najprej pozdravila Slavica Blažič, pomočnica ravnatelja za vrtec, ki se je
vsem nekdanjim sodelavcem zahvalila, da
se vsako leto z veseljem odzovejo povabilu. »V teh prazničnih dneh se izreče toliko
želja, ena in edina, ki pa se nam včasih kar
malo izmika, pa je tista, da bi bili zdravi, da
bi se imeli radi in bi praznični čas preživeli v
krogu najdražjih,« je povedala Slavica in besedo predala malčkom, ki so za obiskovalce
pripravili krajši programček, v katerem so
se predstavile posamezne skupine – od najmlajših palčkov, pa do mezinčkov, zajčkov,
račk in najstarejših metuljčkov. Otroci so
pokazali, da so bili v preteklih tednih zares
zelo pridni, saj so za obiskovalce pripravili
zelo pester program, ki ga je sestavljalo veliko čudovitih točk. Za konec sta se jim pridružili še dve četrtošolki, Tinkara in Eneja,
ter jim na elektronsko klaviaturo in flavto
zaigrali dva nepogrešljiva božična napeva –
Sveta noč in Cin cin cin, zvončki pojejo. Po
predstavi pa je vse zbrane čakalo pravo presenečenje. Med tem ko so se otroci in obiskovalci sladkali s slastnimi piškoti, ki so jih
pripravili varovanci vrtca sami, jih je obiskal
pravljični dedek Mraz iz daljne Laponske in
vse obdaril z majhnimi pozornostmi.
Mojca Valenčak
V centru šolskih in obšolskih dejavnosti Breženka
V ponedeljek, 15. decembra, smo se sedmo- in osmošolci odpravili v Fieso v dom
Breženka. Vozili smo se tri ure in pol. Ko
smo končno prispeli, so nas lepo sprejeli,
nato pa smo odšli v jedilnico, kjer nam je
upravnik Rado podrobno predstavil domski red. Nato smo odšli v sobe, kjer smo
se razpakirali in zložili stvari v omare. Po
okusnem kosilu smo imeli nekaj prostega časa, potem pa aktivnosti v obrežnem
pasu. Najboljše mi je bilo druženje ob
Na Tartinijevem trgu športnih aktivnostih, npr. streljanje z lokom ter druženje pri košarki. Zvečer po večerji smo odšli peš v Piran. Pot
je bila dolga, ampak zanimiva, ker smo hodili ponoči ob morju.
Jutro smo vsak dan začeli s telovadbo, ponavadi smo odšli okoli ribnika in
nato delali raztezalne vaje. Po zajtrku smo se odpravili v Piran, kjer smo
si ogledali akvarij, vodička Špela pa nam je še razlagala o zgodovini mesta
Piran. Po kosilu smo imeli predavanje o ribarjenju, rastlinah in jezerih
v Fiesi. Po večerji smo imeli kviz – bil sem v skupini, ki je vedela največ
odgovorov in smo zmagali.
Nepozaben je bil tudi pohod do Strunjanskih solin, kjer smo se učili o
tipičnih sredozemskih rastlinah, ki rastejo v obrežnem pasu, o pridobivanju soli in se učili nordijske hoje. Ko smo se vrnili, smo bili zelo utrujeni
in nam je kosilo zelo prijalo. Po zasluženem počitku smo z učiteljicama
odigrali tekmo nogometa. Sledilo je streljanje z lokom ter predavanje o
morskih živalih. Najboljše je šele sledilo, saj smo se zvečer v jedilnici družili ob družabnih igrah.
Nepozabna je bila vožnja z ladjo Solinarko, saj smo se iz Fiese, mimo Pirana in Portoroža odpeljali do Sečoveljskih solin. Večer smo preživeli ob
predavanju o školjkah, jih celo pripravili in pojedli. Kljub temu da smo se
imeli zelo lepo, smo malo pogrešali dom in domače ter komaj čakali, da
se vrnemo. Čakal nas je še postanek na Trojanah, kjer smo se posladkali s
slastnimi krofi, nato pa topel objem domačih v Lesičnem.
Metod Čepin, 8. r. OŠ Lesično
20
Sedmošolci OŠ Lesično so o
bivanju v Breženki povedali …
Najbolj všeč mi je bil prosti čas na plaži, ker smo lahko počeli, kar smo
želeli. Lepo je bilo opazovati morje. Všeč mi je bil tudi ples v četrtek.
Res smo se zabavali. Tudi druženje v sobah je bilo super. S sošolkama
smo se pogovarjale in se zabavale s pantomimo.
(Laura Amon)
Všeč mi je bila vožnja z ladjico in kuhanje školjk.
(Aljaž Belinc)
Najbolj všeč mi je bil ples. Plesali smo z učenci iz Kranja in spoznal
sem nove prijateljice.
(Tilen Dvoršak)
V šoli v naravi je bilo zelo zanimivo in zabavno. Še posebej, ko smo se
družili v sobah, se peljali z ladjico in imeli prosti čas v Piranu. V Breženki smo se veliko nasmejali, nogomet pa so z nami igrale celo učiteljice.
(Nina Godler)
Najbolj všeč mi je bilo druženje v sobah in igranje družabnih iger, saj
smo se veliko presmejali.
(Nika Ivanc)
V šoli v naravi mi je bila najbolj všeč vožnja z ladjico, ker smo videli zelo
drage hotele in ker smo se zelo zabavali. Všeč mi je bilo tudi igranje
nogometa, ker sem se takrat počutil kot doma.
(Žiga Jug)
Najbolj všeč mi je bila vožnja z ladjico, ker sem videl obalo z morja in
smo bili hitrejši, kot če bi šli peš.
(Tilen Leskovšek)
Najboljše mi je bilo streljanje z lokom in priprava klapavic. Všeč mi je
bilo, ker rad streljam z lokom in jem morsko hrano.
(Žan Pajek)
Zelo lepo mi je bilo streljati z lokom, vožnja z ladjico ter druženje v
sobah. Seveda pa ne morem pozabiti na večerni ples, saj mi je ples in
druženje z dekleti že od nekdaj pri srcu.
(David Turk)
Najbolj všeč mi je bil prosti čas, žur v četrtek, igranje družabnih iger in
kviz o morski biologiji, ker je bilo zanimivo in zabavno.
(Mišela Zakošek Čakš)
Novinarski krožek OŠ Lesično
IZ ŠOLSKIH KLOPI
Z raketo na Gledališki vrtiljak
V ponedeljek, 9. marca, se je dramska
skupina Lesko iz OŠ Lesično predstavila na Gledališkem vrtiljaku v Šmarju
pri Jelšah s 40-minutno dramsko igro
Raketa odločitev. Igro, ki govori o prijateljstvu in mladostniških težavah, je
napisala in režirala mentorica dramskega krožka Nives Kostevc Arzenšek.
Glavna oseba Aneja, ki jo je odlično odigrala Tamara Kovačič, se zaljubi v Jana (Matevž
Polak), za katerega misli, da je roker in da
igra v bendu. A to ni res, saj je Jan prevarant, ki jo hoče izrabiti za pomoč pri svojih
umazanih poslih. Družbo novih »temnih«
prijateljev sta prikazala tudi Sven Agrež in
Nika Kunej. Aneja ne ve, da se novi prijatelji
vsak dan srečujejo z nevarnostjo in da so že
zašli na kriva pota, zato jim hoče pomagati.
Ko njeni stari prijatelji (Lana Lesnika, Dejan
Senica, David Turk, Andraž Brečko) in njena sestra Maja (Nika Ivanc) to ugotovijo, jo
skušajo prepričati, da Jan ni prava izbira in ji
pokažejo fotografije, s katerimi ji dokažejo,
da se niso motili o Janu in da se mora postaviti zase ter ga pustiti. Aneja se na koncu
le odloči, da bo Jana zapustila in se vrnila k
starim prijateljem, ki so ji ne glede na vse
stali ob strani in ji pokazali resnico.
Predstave je v Šmarju ocenjeval gledališki
igralec Gorazd Žilavec in nam za bodoče
natrosil še nekaj uporabnih nasvetov. Na
Gledališkem vrtiljaku se je predstavilo tudi
nekaj drugih dramskih skupin, in sicer iz
Šmarja, Kozjega, Podčetrtka in Bistrice ob
Dobitnika zlatih priznanj OŠ Lesično
V mesecu marcu se je na osnovnih šolah zvrstila pestra paleta šolskih, regijskih in državnih tekmovanj, kjer so učenci lahko izkazali svoje znanje iz različnih področij. Tokrat predstavljamo dobitnika zlatih priznanj.
Na Osnovni šoli Ljubečna je 7. marca potekalo
že 49. državno tekmovanja iz znanja kemije za
učence osmih in devetih razredov. V soboto
je tako na 15 lokacijah tekmovalo 1727 tekmovalcev, med katerimi je bil tudi učenec Miha
Berk Bevc, ki je že drugo leto zapored pod
mentorstvom Mateje Koprivc Polutnik osvojil
zlato Preglovo priznanje iz znanja kemije.
Po osvojitvi najvišjega priznanja je Miha Berk
Bevc šolskim novinarkam povedal marsikaj
zanimivega.
Kakšni so tvoji občutki ob osvojitvi zlatega Preglovega priznanja?
Srečen sem, ker sem osvojil priznanje.
Ali si že kdaj prej osvojil kakšno priznanje? Katero?
Sem. Lani sem prav tako dobil zlato Preglovo
in srebrno Stefanovo priznanje.
Koliko časa si se pripravljal na tekmovanja?
Pripravljati sem se začel 2 tedna pred tekmovanjem, največ pa 2 dni prej. Torej približno
245 min ali 14700 sekund ali 14.700.000 milisekund.
Kakšna so bila vprašanja v primerjavi s prejšnjim letom?
Vprašanja so bila približno enaka – mogoče
malo lažja.
Imaš kakšne načrte za prihodnost, ki vključujejo znanje kemije?
V naslednjih 4 letih ne, razen če bo moj učitelj kemije Walter White (gledalci serije Kriva
pota bodo razumeli).
14. marca je v Ljubljani na Osnovni šoli Pre-
žihovega Voranca potekalo tudi državno tekmovanje iz znanja zgodovine. Učenka Anja
Romih iz 9. razreda je pod mentorstvom Mojce Valenčak osvojila zlato priznanje iz znanja
zgodovine. Odlično znanje zgodovine je pokazala tudi učenka Tadeja Mlakar, ki je na področnem tekmovanju na OŠ Ponikva osvojila
srebrno priznanje.
Dobitnica najvišjega priznanja, Anja Romih,
je šolskim novinarkam povedala naslednje.
Kakšni so tvoji občutki ob osvojitvi zlatega priznanja iz znanja zgodovine?
Seveda sem zelo vesela, pa tudi nekako počaščena.
Ali si že kdaj prej osvojila kakšno priznanje?
Katero?
Veliko sodelujem na tekmovanjih iz različnih
področij, osvojila sem že kar veliko bronastih,
srebrnih priznanj. Lansko leto sem osvojila
Skupina slika vseh igralcev
Sotli.
Našo igro Raketa odločitev smo zaigrali
še za krajane v petek, 13. marca. Starši so
nas pohvalili, mi pa se že veselimo novega
dramskega izziva.
Lea Arzenšek, 8. r. OŠ Lesično
zlato Proteusovo priznanje, imam 2 srebrni
priznanji iz znanja matematike, priborila pa
sem si tudi eno srebrno Cankarjevo priznanje.
Koliko časa si se pripravljala na tekmovanje?
Za to tekmovanje sem se začela pripravljati
takoj, ko sem izvedela, da sem se uvrstila na
državno tekmovanje, torej 1 mesec. Najbolj
intenzivno pa sem se pripravljala zadnje tri
dni pred tekmovanjem.
Kakšna je bila težavnost vprašanj v primerjavi
s prejšnjim letom?
Prejšnje leto sem tekmovala le na šolski stopnji, saj se naprej nisem uvrstila. Mislim pa,
da so bila vprašanja na podobni stopnji zahtevnosti. Res pa me je letos prevzela tema, ki
je bila zelo zanimiva. Rimska doba je bila v
člankih, ki smo jih morali obravnavati, predstavljena prepričljivo in precej razumljivejše
kot prejšnja leta.
Imaš kakšne načrte za prihodnost, ki vključujejo znanje zgodovine?
Seveda bom tudi naprej v gimnaziji imela kar
nekaj zgodovine, zato me naslednja 4 leta čaka
še veliko potovanja po preteklosti. Zaenkrat
pa nimam načrtov, da bi se z njo ukvarjala poklicno.
Lea Arzenšek, Lana Lesnika, 8. r. OŠ Lesično
Parada plesa
Tretješolci smo se v decembru naučili veliko različnih plesov pod vodstvom učitelja
športa, Ivana Kukoviča. Najtežja med njimi sta bila angleški valček in blues. Pridno
smo vadili, upoštevali navodila učitelja in se
predvsem imeli zelo lepo. Tako smo se pri
urah športa tudi glasbeno izpopolnjevali.
V ponedeljek, 22. 12. 2014, pa smo plesne
korake pokazali učencem prvega, drugega
in četrtega razreda. Na parado plesa so prišle tudi razredničarke in gospa ravnateljica.
Nastopajoči smo imeli malo treme, vendar
nas je ob ploskanju gledalcev kmalu zapustila. Ta ura športa mi bo ostala za vedno v
spominu.
Gaja Cerar, 3. razred OŠ Lesično
21
IZ ŠOLSKIH KLOPI
Kristjan Šoln: »Od nekdaj me
zanima, kako stvari delujejo.«
Na mladih svet stoji, se glasi star pregovor, ki zagotovo drži vodo. Tako je
bilo že v daljni preteklosti in tako bo tudi v prihodnje. In ker se vsi strinjamo, da so mladi prihodnost naše družbe, je seveda dobro, da vsake toliko
pokukamo tudi v njihov svet in pogledamo, kje pa mladi stojijo. Vsakršen
tak izlet v svet dosežkov in ambicij naših najmlajših se po navadi konča s
potrditvijo, da je naša prihodnost še kako svetla. Tako je bilo tudi tokrat,
ko smo k pogovoru povabili vsestransko nadarjenega Kristjana Šolna,
učenca devetega razreda Osnovne šole Kozje, ki se je pred kratkim okitil z
nazivom državnega prvaka na tekmovanju iz znanja kemije in osvojil zlato Preglovo priznanje, vse to pa brez ene same izgubljene točke, zlato priznanje si je namreč priboril s hvale vrednim rezultatom – 100 odstotkov. S
to odlično uvrstitvijo na tekmovanju iz znanja kemije je Kristjan pridobil
možnost za brezplačno udeležbo na taboru po lastni izbiri v organizaciji
ZOTKS, z nami pa je spregovoril še o drugih prednostih tega dosežka ter o
svojih načrtih za vnaprej.
1. Kakšna je pot do državnega tekmovanja iz
znanja kemije?
Najprej smo na šoli pisali šolsko tekmovanje
iz znanja kemije za bronasto Preglovo priznanje, nato pa smo se tisti, ki smo prejeli
bronasto priznanje in dosegli dovolj točk,
uvrstili naprej na državno tekmovanje, kjer
smo se imeli možnost potegovati za srebrno in zlato Preglovo priznanje. Iz devetega
razreda sva se državnega tekmovanja udeležila jaz in Mojca Bračun, iz osmega pa
Daša Berglez, Dejan Zorenč, Nika Gradišek
in Rebeka Žučko. Daša in Mojca sta osvojili srebrno Preglovo priznanje, sam pa sem
bil izredno vesel, ko sem po objavi rezultatov izvedel, da sem dosegel neverjetnih 100
odstotkov in osvojil 1. mesto na državnem
tekmovanju ter zlato Preglovo priznanje iz
kemije.
goro snovi.
3. Pa so dovolj le priprave v šoli ali je ključ do
uspeha tudi marljivo delo doma?
V šoli smo dobili razlago in možnost ponavljanja že utrjene snovi, doma pa si si seveda
moral vzeti čas in se vsega tudi naučiti. Veliko je namreč reči, kot so formule in razne
reakcije, za katere ni dovolj zgolj razumevanje, ampak se jih je treba naučiti na pamet.
Sploh v devetem, zadnjem razredu, se teh
reči nabere kar nekaj, in če si morda preveč
lenaril že v osmem razredu, se ti lahko to
pomanjkanje znanja tudi maščuje.
5. Državnega tekmovanja si se udeležil že v
lanskem letu in prav tako osvojil hvalevredno zlato priznanje, letos pa ti je uspelo še
več, osvojil si prav vse točke, kar je glede na
stopnjo težavnosti testov na državni ravni izreden dosežek. S kakšnimi cilji si se odpravil
na letošnje tekmovanje, je bila dovolj že sama
uvrstitev, ali si ciljal na najboljši uspeh?
Moj glavni cilj je bil tudi letos – tako kot leto
poprej – osvojiti zlato priznanje. Zagotovo
pa si nisem mislil, da mi bo uspelo doseči
tako dober rezultat. Tako sem bil nad rezultati testa res zelo presenečen, seveda v
pozitivnem smislu. Če bi me po odpisanem
testu vprašali, kakšni so moji občutki glede rezultatov, bi najbrž odgovoril, da imam
zelo dober občutek. Vendar pa tudi v najboljšem primeru pričakuješ, da ti bo zmanjkala kakšna točka, saj nisi nikoli popolnoma
prepričan, da ga nisi kje polomil.
6. To, da test na državni ravni odpišeš stoodstotno, torej ne narediš niti ene same napake,
je, kot že rečeno, izreden dosežek. Kako pa ti
gledaš na ta rezultat, kaj teh 100 % pomeni
tebi?
4. Kako je torej videti državno tekmovanje iz Ta rezultat je zame dokaz, da mi kemija zaznanja kemije?
res leži, jo razumem in bi se tudi v prihodnje
Letos je tekmovanje na državni ravni pote- splačalo nadaljevati v tej smeri. Vsekakor
kalo na Osnovni šoli Ljubečna. Vsi, ki smo pa je ta rezultat potrditev ogromnih količin
dela in časa, ki sem jih vložil v učenje in priprave. Le sodelovati namreč ni dovolj, treba
je veliko več. O teh stvareh je treba razmišljati še kje drugje, ne le pri pouku, se jih
truditi razumeti in si jih predstavljati izven
šolskih okvirov. Zagotovo pa je še posebej
razveseljujoč podatek, da je tak rezultat na
tekmovanju doseglo le 18 devetošolcev iz
cele Slovenije. Izmed približno 800 tekmovalcev, ki so se udeležili državnega tekmovanja iz znanja kemije, je zlata priznanja
prejelo samo 60 tekmovalcev, le 18 pa nas
je test odpisalo brez vsakršnega spodrsljaja.
2. Kako potekajo priprave?
S pripravami na tekmovanje, najprej šolsko,
nato pa še državno, smo začeli že zelo zgodaj. Pod vodstvom mentorice Lidije Čepin,
učiteljice biologije in kemije, smo se v večji
skupini, ki jo je sestavljala večina učencev
devetega in polovica osmega razreda, redno
sestajali zjutraj pred poukom in utrjevali teoretične osnove, vadili na primerih in reševali naloge. Menim, da so bile priprave zelo
koristne in sem od njih zelo veliko odnesel.
Učiteljica Lidija nam je vse osnove snovi
kemije osmega in devetega razreda zbrala v
priročni barvni knjižici, ki se je izkazala kot
nadvse koristen in priročen učni pripomoček. Pri pripravah na tekmovanje pa smo si
pomagali tudi s primeri nalog iz preteklih
let. Po uspešni uvrstitvi na državno tekmovanje pa so sledile še bolj intenzivne priprave, ki so potekale večkrat na teden. Gospa
Lidija se je še posebej posvetila vsakemu izmed nas in skupaj smo se pregrizli čez celo Državni prvak v kemiji Kristjan Šoln
22
se tekmovanja udeležili, smo se zjutraj zbrali pred našo šolo, od koder nas je na Ljubečno odpeljal naš gospod hišnik, spremljala
pa nas je seveda tudi naša mentorica, gospa
Lidija. Na tamkajšnji šoli so za vse tekmovalce pripravili uvodni kulturni program s
predstavo in glasbeno točko, potem pa smo
se razvrstili po vnaprej določenih učilnicah
in zasedli vsak svoje mesto. Ko smo teste
odpisali, pa je sledila tudi pogostitev za vse
tekmovalce.
7. Kaj je torej najboljši del vsega skupaj? So
to priprave, pričakovanje, sam izziv, test, ali
morda končna potrditev uspešnega dela skozi dober rezultat?
Zame je najboljši del zagotovo trenutek, ko
izvemo rezultate. Takrat se razkrije vse in
vidiš, ali ti je uspelo, ali si v priprave vložil
dovolj dela in ali bo tvoj trud končno poplačan.
8. Zakaj ravno kemija?
Takoj, ko smo se v šoli spoznali z osnovami
kemije, sem ugotovil, da mi ta predmet leži.
Kemija mi nikoli ni predstavljala težav in
vse reči sem takoj razumel. Vse, povezano
s kemijo, me je zelo zanimalo, zato tudi obiskujem izbirni predmet »poskusi v kemiji«.
Vse se je začelo z dobrimi ocenami in rezultati, ki sem jih dosegal pri šolskih testih. Od
tam naprej sem se udeleževal vseh mogočih
tekmovanj iz kemije, kjer sem prav tako
dosegal dobre rezultate, po uvrstitvi na državno tekmovanje v osmem razredu pa sem
dobil še dodatni zagon in si priboril prvo
zlato priznanje, ki sem ga letos še nadgradil
z odličnim razmerjem točk.
9. Dejansko je kemija danes za dosti ljudi še
vedno precej velika neznanka. Ali meniš, da
ima širše poznavanje osnov kemije vseeno
kakšne koristi tudi v vsakdanjem življenju?
Da, vsekakor. Mislim, da bi osnovno znanje
iz kemije vseeno prišlo marsikomu še kako
prav. Predvsem kar se tiče vseh aditivov in
konzervansov in ostalih dodatkov hrani, ki
jih danes uživamo s hrano in pijačo. Če pogledamo etikete na pakiranjih raznih hranil,
tam vidimo cel kup poimenovanj snovi, za
katere ne vemo, kaj dejansko so. Proizvajalci
so sedaj celo prenehali uporabljati okrajšave, kot so na primer oznake E 407 ali E 620,
za katere smo se naučili, da poimenujejo
emulgatorje, aditive, sladila … In sedaj raje
uporabljajo prava imena teh snovi, za katera
ne vemo, da poimenujejo nezaželene dodatke. Poznavanje kemije bi nam tako pomaga-
IZ ŠOLSKIH KLOPI
lo pri ločevanju med nevarnimi in nenevarpostavim vse potrebno ozvočenje. V pretenimi snovmi v hrani.
klosti me je zelo zanimala tudi sama glasba in obdelava glasbe ter sam zvok kot tak.
10. Kako pa je z drugimi predmeti? Si se
Dosti časa sem posvečal raziskovanju tonov
udeležil tudi kakšnega drugega tekmovanja?
in iskanju odgovorov na vprašanja o sestavi
Med drugimi omembe vrednimi rezultati
zvoka in o tem, kako ga spremeniti … In s
bi omenil angleščino, kjer sem lani dosegel
tem, ko na šoli pomagam pri ozvočenju in
zlato priznanje, letos pa sem na tekmovanju
ostali tehnični podpori, imam tudi dostop
prišel do regijske ravni in osvojil srebrno
do vse opreme, ki je drugače precej draga.
priznanje, za uvrstitev na državno tekmovanje pa mi je zmanjkala le polovica točke.
13. Kaj te še veseli, s čim se ukvarjaš v proNekaj težav pa mi povzroča matematika in,
stem času?
če bi moral izbirati, bi se veliko raje odločil
Že dve leti se ukvarjam tudi z igranjem kiza fiziko, ki mi je lažje razumljiva.
tare, uživam pa tudi v risanju. Če mi bo do
konca leta uspelo ustvariti dovolj risb, bom
11. Kakšni pa so tvoji cilji za v prihodnje?
morda lahko imel celo svojo razstavo. Pri
Glede na to, da obiskuješ deveti razred, te bo
tem se zgledujem po učencih, ki so v prepot v naslednjem šolskem letu peljala naprej
teklosti obiskovali našo šolo, in po njihovih
v srednjo šolo …
delih, ki so me navdihnila.
Tako je, pri izbiri srednje šole sem se odločal med kemijo in elektrotehniko, torej
14. Kaj pa na tvoje uspehe s tekmovanja pofiziko, in na koncu se je tehtnica prevesila
rečejo sošolci?
na stran elektrotehnike, saj bi pri gimnazijDokler nismo izvedeli rezultatov, temu niso
skem programu pogrešal prednosti praktičposvečali neke večje pozornosti. Ko pa so
nega, raziskovalnega dela. Zelo me namreč
po uradni razglasitvi rezultatov izvedeli,
zanima, kako stvari delujejo, zato menim,
kako dobro sem se odrezal, so bili seveda
da sem se glede nadaljevanja svoje šolske
navdušeni.
poti pravilno odločil.
12. Kako pa je z drugimi interesi? Redno te
videvamo na raznih kulturnih in drugih šolskih prireditvah, kakšna je tvoja vloga?
Na šolskih prireditvah po navadi skrbim
za ozvočenje ter vso tehnično podporo. Če
torej kaj ne dela, kot bi moralo, večinoma
pokličejo mene. Poskrbim za mikrofone in
15. Bi za konec želel še kaj dodati?
Posebej bi rad pohvalil našo mentorico in
učiteljico, go. Lidijo Čepin, in se ji zahvalil
za odlično izpeljane priprave, izdelavo izredno pregledne in koristne knjižice z osnovami kemije in ves čas in trud, ki ga je vložila
v delo z nami.
Mojca Valenčak
Tekmovanje iz znanja biologije za
Proteusovo priznanje
Na tekmovanju iz znanja biologije se na vsaki
dve leti izmenjujeta temi flora in favna - rastlinstvo in živalstvo in letošnje leto je prineslo
temo rastlinstva, natančneje alpskih rastlin.
Dejstvo, da nam je ta tema zaradi okolja, v katerem živimo, praktično neznana, ni bilo zelo
vzpodbudno, vendar lahko z veseljem rečem,
da je zato vsak izmed sodelujočih skozi priprave na tekmovanje naredil še toliko večji napredek v znanju, še posebej, ker sem tako sama
kot večina drugih sodelujočih za vseh dvanajst
rastlin, katerih lastnosti smo obravnavali, slišala prvič. Priprave so potekale v sproščenem
vzdušju, ki je močno olajšalo učenje tako obširne snovi. Prepričana sem, da lahko v imenu
vseh povzamem zahvalo obema mentoricama,
gospe Lidiji Čepin in gospodični Živi Grobelšek, ki sta v iskanje gradiva iz mnogih virov,
reševanje težav zaradi neujemajočih se podatkov v različnih gradivih, v pripravo vseh delovnih listov in v same priprave vložili ogro-
je uvrstilo pet, od tega sva Anja Rajgl in jaz
(Nika Gradišek) s svojim dosežkom prejeli
zlato državno priznanje, Eva Prešiček, Mojca
Bračun in Ivica Švajger pa so se odlično izkazale s srebrnim.
Samo državno tekmovanje zame sicer ni bila
nova izkušnja, vendar je bilo vseeno nekaj
posebnega in brez krivde lahko rečem, da se
mi je od srca odvalil velikanski kamen, če ne
že kar skala, ko sem se prebila skozi vsa dana
vprašanja na obsežni poli in stopila skozi vrata
učilnice. Prihranjena nam je bila živčnost med
čakanjem na objavo rezultatov, ker smo tekmovalne pole za razliko od ocenjevalnih lahko odnesli s sabo in smo lahko na poti domov
precej dobro predvidele, kako nam je šlo.
Zlati biologinji Anja in Nika
Zadovoljna sem s svojim rezultatom, največ
mno svojega časa ter truda. In dobri rezultati pa mi pomeni, da sem sama sebi dokazala, da
lahko veliko dosežem tudi brez predznanja na
niso izostali!
Bronasta priznanja nas je namreč prejelo tem področju.
Nika Gradišek, 8. r. OŠ Kozje
kar enajst, na državno tekmovanje pa se nas
23
IZ ŠOLSKIH KLOPI
Predstavitev ekodejavnosti OŠ Lesično in vodne
učne poti Lesično – Pilštanj na sejmu Altermed
V petek, 13. marca, so se v Celju odprla vrata 11. sejma Altermed. Sejem zdravega načina življenja, zdravilstva,
zeliščarstva, zdrave prehrane, naravne kozmetike in okolju prijaznega bivanja so popestrile tudi stojnice ekošol
in ekovrtcev iz cele Slovenije. Dejavnosti ekošole Lesično so na sejmu v nedeljo, 15. marca, obiskovalcem predstavile štiri sedmošolke z ekokoordinatorico Matejo Koprivc Polutnik. Osnovna šola Lesično je na sejmu dogajanje zaznamovala s predstavitvijo dejavnosti v okviru programa ekošole in šolskih ekovrtov ter predstavitvijo
Vodne učne poti Lesično – Pilštanj.
Učenke Nina Godler, Nika Ivanc, Laura
Amon in Tamara Kovačič so v šik opravi s
klobuki iz naravnih materialov obiskovalce
povabile k stojnici in povedale, da se na naši
šoli odvijajo razne aktivnosti, ki jim včasih
v hitrem vsakdanu ne namenjamo posebne
pozornosti. Pomembno je, da na šoli skrbimo za zdravo prehrano, ločujemo odpadke, varčujemo z vodo in energijo, zbiramo
papir, izrabljene kartuše, tonerje, plastične
zamaške, skrbimo za čisto okolje, krepimo
spoštljive medsebojne odnose in skrbimo za
šolski ekovrt in sadovnjak.
Posebno pozornost smo namenili promociji projekta šolskih ekovrtov, kjer učencem
omogočamo neposredno doživljanje pestrosti rastlin in živali na šolskih gredicah,
razvijamo izkustveno učenje, spoznavamo
vrtne rastline, vzgajamo in spremljamo njihovo rast ter raziskujemo njihovo uporabo
v zdravilstvu in kulinariki. Predvsem pa želimo pri učencih razvijati pozitiven odnos
do narave in jim omogočiti čim več praktičnega dela na svežem zraku.
Ker so narava in naravni materiali naš navdih, so obiskovalci lahko občudovali in vzeli
dno učno potjo smo želeli pri obiskovalcih
vzpodbuditi radovedne raziskovalce, dobre
opazovalce in predvsem spoštljive obiskovalce do narave.
Obiskovalcem sejma je bila zelo všeč naša
predstavitev na stojnici, predvsem predstavitev raznolikih dejavnosti, komunikativnost, samozavest in sproščenost učenk ter
izdelki na stojnici. Nekaj mnenj obiskovalcev smo povzeli v spodnjih povedih.
Sedmošolke pri predstavitvi dejavnosti ekošole.
naravna mila, ki so jih izdelali učenci, ali relief ter svetlobnico iz gline.
Z zloženkami in informativnimi tablami
so sedmošolke obiskovalcem predstavile
Vodno učno pot Lesično – Pilštanj, ki smo
jo v začetku šolskega leta izpeljali v sodelovanju s Kozjanskim parkom in podporo
Občine Kozje. Vodna učna pot poteka v
okolici Lesičnega in Pilštanja. Vsebuje 6 informativnih tabel, ki predstavljajo vodnjak,
mokrišče, predstavitev reke Bistrice, Ajdovsko ženo, vodni zbiralnik in ptice v okolici
Lesičnega. Celotna trasa je dolga 1800 m in
je primerna za vsakega pohodnika. Z vo-
»Zelo prijazne, komunikativne deklice, lepo
pripravljena stojnica, zelo dišeča naravna
mila. Kar tako naprej, da bi bili še naprej
tako ustvarjalni …«
obiskovalka Maja
»Izredno lepa predstavitev. Všeč nam je, ker
vidimo, kaj vse počnete. Naše šole na Slovaškem nimajo programa ekošol in v šoli ne
ustvarjajo toliko. Zelo pohvalno. In zelo dobri
piškoti ter ti klobuki …«
družina iz Slovaške
Ekokoordinatorica:
Mateja Koprivc Polutnik, prof. bio. in kem.
Čar pomladnih dni
Zimski športni dan
Učenci in učitelji OŠ Lesično smo mamicam, babicam, tetam, sestram, ženam in
dekletom posvetili čarobno pomladno popoldne. Le kaj bi bilo, če jih ne bi bilo? Saj
mama je kot zarja, toplo sonce in luna, ki
nas ziblje v sladek sen.
V torek, 24. marca 2015, smo učenci in
učitelji v sodelovanju s KS Lesično pričarali čarobne trenutke na prireditvi ob dnevu žena in materinskem
dnevu. Šolski ansambel in otroški ter mladinski pevski zbor so bili
nepogrešljiva nit celotnega programa. Skozi glasbene, plesne, pevske in recitatorske točke so se vsi učenci zahvalili zbranim v telovadnici. Na prireditvi so z nami podelili besede županja Milenca
Kranjc, ravnateljica Irena Krajnc in predsednik Krajevne skupnosti
Lesično Franc Plahuta. Ob koncu so učenci podarili unikaten izdelek vsem mamicam, babicam, tetam, ženam in dekletom.
Poslovili smo se z mislijo, naj se večkrat ustavi čas za čar, ki smo ga
na prireditvi skupaj doživeli, občutili, slišali in delili.
Zapisali Vida Z. Kovačič in Lili Cerar, OŠ Lesično
V torek smo imeli športni dan. Ko smo se preoblekli, smo veseli odšli
ven na sneg. Prijeli smo sani in odšli na hrib. Takoj smo se začeli
sankati. Z Gajo sva sani vlekli na hrib in se spuščali v dolino. Najine
sani so šle najhitreje. Potem smo odšli v razred in pojedli malico.
Nato smo odšli še enkrat na sneg. Imeli smo se lepo.
Nika Senica, 3. r.
24
Ko sem v torek prišla v šolo, sem že vedela,
da imamo danes zimski športni dan. V učilnici smo se zjutraj pogovarjali o sankanju in
vsi z veseljem pričakovali odhod na sneg. V
razred je vstopila učiteljica in nam dejala,
da se naj toplo oblečemo in obujemo. Nato
smo odšli na sneg. Z Niko sva se večkrat peljali po hribu v dolino. Imeli sva tudi manjšo nezgodo in se prevrnili
v blato, ki je gledalo iz snega. Nasmejali sva se in odpeljali naprej. Po
malici smo se še malo sankali in igrali na snegu. Imela sem se zelo
lepo in uživala v prijetni družbi na snegu.
Gaja Cerar, 3. r.
IZ ŠOLSKIH KLOPI
Smučarski tečaj zaključili na Arehu
V sredo, 11. marca, ko je v dolino že prihajala pomlad in je bilo kar težko verjeti, da
je na smučiščih še dovolj snega, smo drugošolci iz Lesičnega preživeli čudovit smučarski dan na Arehu.
Prve smučarske izkušnje na snegu smo
učenci 1. in 2. razreda nekaj dni pridobivali kar na bližnjem hribčku. Izkoristili smo
pobočja z blagim naklonom in varnim iztekom v neposredni bližini šole. Na igriv način smo se privajali na smučarsko opremo,
se poskušali varno zaustavljati in delati prve
zavoje s smučmi.
Kot zaključek smučarskega tečaja smo za
učence 2. razreda organizirali smučanje na
pravem smučišču na Arehu. Za nas je bil
seveda najbolj primeren otroški poligon s
postavljenimi ovirami – vratci in smrekicami, med katerimi so učenci spretno vijugali.
Pridobivali pa so tudi izkušnje z enostavno
vlečnico.
Otroci so se smučanja na Arehu veselili,
po končanem smučanju pa so povedali, da
je dan presegel njihova pričakovanja. Nič
čudnega, saj je bila večina otrok prvič na
smučišču in si niso znali natančno predstavljati lepo urejene proge. Še posebej so bili
navdušeni nad progo s postavljenimi smrečicami in vratci ter nad tem, kako čudovito
je, da te na vrh hriba pripelje vlečnica.
Vsega lepega je enkrat konec
kar na smučišču Mihi zapeli pesmico za
Svoje občutke so drugošolci ubesedili takorojstni dan.
le:
• Na Arehu mi je bilo všeč. Smučala sem • Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se vozili okoli vratc in smrečic. Vesela sem, da
hitro. Proga je bila samo naša in super
sem se naučila smučati.
pripravljena. Sploh nisem padla.
• Bila sem prvič na smučišču. Bilo je lepo. • Smučanja na Arehu sem se veselil, ko pa
smo prišli na Areh, sem bil še bolj vesel.
Imeli smo vlečnico.
• Zelo me je razveselil sneg, ker ga pri šoli • Proga je bila zelo hitra. Bilo je super, ko
sem se moral dotikati palic na ovirah.
ni bilo nič več. Na Arehu mi je bila najbolj všeč vlečnica.
• Na smučanju mi je bilo zelo všeč, ko sem
Karolina Hostnik Amon,
se držala za vlečnico. Bilo je lepo, ko smo
razredničarka 2. r.
Kdo ne ve, da so čenčači pravi čvekači? Tudi v pesmi Toneta Pavčka obstajajo čenčači,
ki so mojstri čenčanja in pravljic cel drevored iz ust jim poganja.
Učenca in učenke 3. razreda so poustvarjali in napisali zgodbice z naslovom Čenčarija.
V zgodbicah so imeli glavno vlogo čenčači.
Čenčarija
Čenčarija in Čenčač
Nekoč je živela majhna deklica. Ime ji je bilo Čila. Zelo rada
je čenčala. Čenčala je vse mogoče pesmi, zgodbe. Imela je dve
prijateljici, Renee in Niko. Bile so najboljše prijateljice. Vse
so čenčale nesmiselne zgodbe in pesmice. Odločile so se, da
gredo po svetu. Odšle so v Anglijo. Tam so čenčale, čenčale in
čenčale. Mesto, ki so ga obiskale, se je imenovalo Čenčarija.
Tam je bilo tisoč takih čenč kot so bile one. Renne je imela
dolge in rjave lase, modre čeveljce in belo tuniko. Čila je imela svetle lase, bele čeveljce in modro tuniko. Nika pa je imela
črne dolge lase, lila tuniko in lila čeveljce. Mimo je prišla deklica, s katero so se zapletle v pogovor in skupaj odšle v kino.
Ogledale so si film z naslovom Čenčaste zgodbe. Sonce se je
poslovilo in na nebo je priveslala luna. Prijateljice so odšle v
hotel Čenča. Po večerji so se odpravile spat. Še prej pa so si
zapele čenčasto pesem.
Imele so se lepo. Tega potovanja ne bodo pozabile.
Na jasi sredi gozda je stala lesena hiška. V njej je bival prikupen škrat po imenu Čenčač. Nekega jutra mu je bilo zelo
dolgčas. Odpravil se je iskat sogovornika.
Potepal se je po gozdu in pod košato krošnjo naletel na piščal.
Sklonil se je k njej in piščal ga je ogovorila. Škrat Čenčač je
bil vesel in hkrati presenečen. Začela sta se pogovarjati. Po
daljšem čenčanju sta krenila proti škratovi hiški. Med potjo
sta se ves čas pogovarjala. Čas jima je hitro minil. Skupaj sta
pripravila slastno večerjo. Ob jedači in pijači sta načrtovala
plan za naslednji dan. Toliko zamisli sta imela, da sta jih s
težavo napisala na list papirja. Ko sta pisala, kaj bosta počela
naslednji dan, je škrat razmišljal, da je lahko zelo srečen, ker
je našel zgovorno prijateljico.
Ta dan je bil za škrata popoln, saj je dolgčas pregnal iz svoje
hiške. Za vedno sta ostala skupaj in morda jih srečate še danes, če greste čisto tiho po jasi sredi gozda.
Nika Gajšek, 3. r.
Gaja Cerar, 3. r.
25
IZ ŠOLSKIH KLOPI
Imate kaj za Pusta hrusta?
Le kdo se ne spomni tega znamenitega stavka, ki ga iz leta v leto na
pragih številnih domov izgovarja na
stotine nasmejanih pustnih šem. V
starem običaju je veljalo, da maškare prinašajo srečo in dobro letino,
zato so jih bili veseli pri vsaki hiši.
Vse do danes pa se je ohranilo tudi
prepričanje, da pustne maske odganjajo zimo in pozdravljajo pomlad.
Pustne šeme, ki so na pustni torek zavzele
večnamenski center v Kozjem, so svojo vlogo odganjanja zime in mraza vzele popolnoma resno. Že navsezgodaj se je pisana dru-
ščina nagajivih, veselih in poskočnih šem
zbrala v Osnovni šoli Kozje, od koder so se
odpravili na pustno povorko skozi trg Kozjega, nato pa so se zbrali v Večnamenskem
centru Kozje, kjer so nadeli plesne čeveljčke in s poskakovanjem, plesom in smehom
ter vsesplošnim zganjanjem norčij odganjali
zimo in zlo ter klicali pomlad in dobro letino. In če vsaj malo drži star pregovor, ki
pravi: »Če maškare visoko skačejo, bo lan
visok, če divje plešejo, bo repa debela!«,
so pustne šeme v Kozjem poskrbele za zares dobro letino. Razposajeno rajanje je ves
čas spremljala komisija, ki so jo sestavljali
predstavniki OŠ Kozje, Turističnega dru-
XXVIII. Roševi dnevi v
Celju – Ptice smo na
mogočnem konju
Pustno rajanje
štva Kozje in publike, in na koncu izbrala
ter nagradila najbolj izvirne posamezne in
skupinske maske. Za lepe nagrade je poskrbelo domače turistično društvo, ki se ob tej
priložnosti zahvaljuje vsem sponzorjem, ki
so prispevali darilca.
Mojca Valenčak
Mali pesniki in pesnice v
3. razredu
Zima se je poslovila in na vrata že trka pomlad, ki nas s prijetnimi glasovi kliče v naravo. Vsak dan posebej opazimo in začutimo
toplino pomladi. Brstenje, cvetenje, šumenje… Tudi otroške misli
Da pa boste vedeli, zakaj je bila ob pogledu na prebujajočo se naravo odtavajo in prikličejo na dan
med izbranimi tudi Nika Gra- lepe misli. Ustvarjalnost ne pozna meja. V spodnjih vrsticah lahko
dišek, si preberite eno izmed preberete, kar je nastalo pod peresi tretješolcev OŠ Lesično.
pesmi.
(A. B.)
NEBO
Je,
ampak ga ni.
Avtorji so brali svoja dela
18. marca 2015 so na OŠ Frana
Roša organizirali srečanje najboljših mladih literatov z njihovimi mentorji, ki so v tem šolskem letu poslali v pregled svoja
literarna dela, ki jih je strokovna
komisija pregledala in izbrala
dvajset. Med njimi se je znašla
tudi naša Kozjanka, Nika Gradišek, ki je že v mesecu novembru
pod mentorstvom gospe Tučič
iz OŠ Kozje poslala svoje pesmi
in zanje bila, seveda, nagrajena.
Srečanje mladih literatov je bilo
izjemno zanimivo, saj so potekale delavnice, tako za ustvarjalce kakor tudi za mentorje, kjer
so si mladi izmenjali izkušnje,
se spoznavali in pisali nova besedila.
26
Pa mora biti.
Na kaj bi bili oblaki
drugače pripeti?
Po čem bi ptice jadrale
in v kaj bi ljudje padli,
če bi se svet obrnil na glavo?
Pa vendar …
Kako bi skozenj
zvezde sijale
in Luna s srebrno
prelivala svet?
In kako bi nas tisoče v travi ležalo,
v vesolje strmelo,
vsak zase
po svoje prevzet?
Naj je ali ni.
Važen je veter,
in rosa
in črički sredi noči.
Pomlad
Zjutraj me ptički prebudijo
in mi dobro jutro zaželijo.
Sonce, veter, ptičje petje,
zunaj je res lepo cvetje.
Rože zažarijo
in drevesa ozelenijo.
Žuželke letajo sem ter tja,
vidijo ptičko, ki jim v pozdrav
pomahlja.
Ptički se pomladi razveselijo
in si dobro voljo razdelijo.
Nika Senica, 3. r.
Pesem o pomladi
Zjutraj me toplo sonce prebudi
in pomlad v meni zbudi.
Ptički veselo žvrgolijo
in mi dobro jutro zaželijo.
Vabijo me na travo,
kjer si med cvetlicami
ustvarim zabavo.
Vse v zraku šumi
in ljubezen v meni se rodi.
Pomlad je lepa, nežna in sončna,
a žal je tako,
da čez nekaj časa konec je bo.
Zato naredim si dan lep,
da polepšam si moj svet.
Gaja Cerar, 3. r.
Pomlad
Zunaj ptički pojejo, cvetlice cvetijo,
z neba se sonce smehlja
in meni srce veselo igra.
Toplota me oblije,
veselje se razlije.
Z neba ptiček prileti,
se pesem v meni prebudi.
Na uho mi pesmico zašepeta,
življenje je res prijazno do vsakega.
Jure Kozmus, 3. r.
Pomlad
Zjutraj me sonce prebudi,
vetrič mi v laseh zašumi.
Danes je sončen dan,
z nežnim glasom obdan.
Res je lepo,
saj se je delo začelo.
Ptički se podijo,
ker se pomladi veselijo.
Nika Gajšek, 3. r.
Pomladna pesem
Ko zima odide,
pomlad v deželo pride.
Trobentice, narcise in
zvončki cvetijo,
živali se prebudijo.
Na nebu toplo sonce sije,
ljudje veseli, srečni smo in zdravi.
Maja Omerzel, 3. r.
IZ ŠOLSKIH KLOPI
Bogat je tisti, ki daje!
V petek, 19. decembra, se je v Večnamenskem centru
Kozje odvijal božično-novoletni dobrodelni koncert, ki
so ga pripravili učenci in delavci Osnovne šole Kozje in
Vrtca Zmajček Kozje. Otroci in gostujoče glasbene skupine so za zbrane pripravili nepozaben dogodek in jih
zabavali dolgo v večer. Sredstva, ki so jih obiskovalci
prireditve prispevali z nakupom vstopnice, so bila naložena v šolski sklad, ki omogoča, da se učenci iz številčnejših in socialno šibkejših družin udeležujejo ekskurzij in šol v naravi, ter pomaga pri nakupu šolskih
potrebščin in plačilu šolske prehrane.
Praznični dnevi, ki spremljajo božične praznike, so kot nalašč, da se
ljudje vsaj malce ustavimo, posedimo drug ob drugem in si za svoje
srce privoščimo kakšno pesem, ki nas popelje v najlepše spomine ali nas prijetno predrami v lepoto današnjega dne. V trenutkih
tega časa se v nas strne vsa nostalgija preteklih spominov, ki imajo
svoj izraz v besedi, glasbi … »Svojo čarobno moč v božičnem času
razdaja melodija svete noči, ki povezuje ves svet. V pesmi in glasbi
se preteklost stakne s sedanjostjo in v nas rojeva čudovito čutenje
božično-novoletnega časa. To je veselo sporočilo pesmi in glasbe,
ki vam ju podarjamo,« je dejala Anja Rajgl, ki je za ta večer prevzela
vlogo povezovalke programa, in vse zbrane povabila, da trenutke
tega časa preživijo v medsebojni družbi in se skupaj poslovijo od
starega leta. Kot prvi so na oder eden za drugim stopili meseci, od
januarja pa vse do decembra, v vlogi katerih so nastopili šolarji ter
z igrico, ki nosi naslov Dvanajst ujcev, otvorili dobrodelni koncert,
v okviru katerega se je na odru zvrstilo več kot dvajset točk.
Eni od gostov Ga še ni blu
Ker je mesec december predvsem mesec pričakovanja najmlajših,
ki še posebej močno doživljajo čarobnost praznikov in prihod treh
dobrih mož, so se na odru večnamenskega centra predstavili tudi
otroci vrtca Zmajček, ki so za zbrane pripravili plesno točko in čudovito igrico o izgubljeni rokavički dedka Mraza in živalih, ki so
v njej našle zatočišče. Da se v OŠ Kozje skriva veliko odkritih pa
tudi neodkritih talentov, so učenci dokazali na prireditvi »Pokaži, kaj znaš«, del programa pa so za zbrane ponovili tudi na tem
koncertu. Pod vodstvom Polone Pevec Pungeršek se je s čudovitimi
pesmimi predstavil otroški pevski zbor, sledil pa je nastop Kaia in
Nicka, ki sta pripravila prav posebno glasbeno točko. Da nežni zven
kitarskih strun ter božična melodija posebej lepo pobožata uho, sta
dokazali Neli in Anja, nato pa še Matic na električnih klaviaturah,
zbrani pa so na odru z bučnim aplavzom pozdravili tudi pogumnega prvošolčka Matevža, ki je zapel skupaj s svojo sestro Marušo. Kje
v tej mrzli zimi tičita medvedek in ježek, so zbranim skozi recital
pesmic Dedek ježek in Brezskrbnež povedali Mia, Eva, Bor in Luka.
Da pa zares drži znani rek - Kdor poje, zlo ne misli. - in da pesem
vedno polepša še tako siv dan, so zbrane prepričali Julija in Mojca,
Mladi recitatorji
Violeta, Lan in Nika, ki so se predstavili vsak s svojo glasbeno-pevsko točko. V nadaljevanju je na oder stopila Viktorija, ki že pol leta
obiskuje baletno šolo v Celju in najraje pleše plese, ki spominjajo na
bele labode. S čudovito kitarsko melodijo je nastopil Jan, nato pa še
Kai, katerega ubrano prebiranje strun je dobro poznano vsem obiskovalcem šolskih prireditev, tokrat pa je moči združil z Nejcem in
skupaj sta se predstavila z znano zimsko melodijo. Da komaj čakajo
sneg, so zbranim skozi pesmici Januarja in Snežak sporočile Nikita,
Tea in Sanja. Talentov pa kar ni zmanjkalo in sledili so čudoviti
nastopi Lane, Matica ter Daše, Maruše, Katje in Maje. Za konec pa
so moči združili še učenke in učenci, ki pojejo v šolskem mešanem
pevskem zboru.
Večera pa še ni bilo konec. Ko je bilo praznično drevo, na katerega je vsak izmed nastopajočih obesil svoj obesek, ki je simboliziral
njegov ali njen prispevek k mozaiku čudovitih točk, s katerimi so ta
večer nagradili goste, že skoraj do konca okrašeno in so se zbranim
predstavili vsi talenti, so na vrsto prišli številni prijatelji, ki so se z
veseljem odzvali povabilu šolarjev in tudi sami stopili na oder. Kot
prvi so nastopili Harmonikarji MJUZ. To so Blaž, Denis, Jernej,
Tadej, Laura in David, ki so pod vodstvom Mateja Jagriča občinstvo navdušili z mojstrsko izvedbo narodno-zabavnih skladb. Občinstvo je še dodatno razgrel nastop glasbene skupine Šakali, pod
vodstvom Karlija Koželja, in Ansambla Prijatelji, ki ga sestavljajo
gospodje iz okoliških krajev, ki se družijo že deset let, vodi pa ga
Ivan Gnus. Sledil je nepozaben nastop skupine Ga še ni blu, v kateri
so združeni glasbeniki iz Podčetrtka in okolice, ki jih veseli ustvarjanje glasbe na prav posebne instrumente. Z njihovim nastopom se
je božično-novoletni koncert zaključil, Anja pa je besedo predala
ravnatelju OŠ Kozje Romanu Gradišku. Ta je pozdravil vse zbrane
in z veseljem dejal, da so z vstopninami zbrali 880 evrov, skupaj s
prispevki sponzorjev pa 2.100 evrov. Po mnenju ravnatelja so tako
ponovno dokazali, da znajo Kozjani odločno stopiti skupaj, ko gre
za dobrodelnost. Tudi v svojem imenu se je ponovno zahvalil vsem,
ki so z nakupom vstopnic oplemenitili šolski sklad, in vsem namenil nekaj lepih želja in prazničnih misli. Njegovim željam se je pridružila tudi županja Občine Kozje Milenca Krajnc. »Bogat ni tisti,
ki prejema, bogat je tisti, ki daje,« je dejala županja in vsem zbranim
zaželela vse dobro v predprazničnem času in novem letu.
»Slavna božična pesem Sveta noč že 195 let združuje ljudi po vsem
svetu, prepevajo jo že v več kot 300 različnih jezikih in narečjih, besedilo pesmi pa je kot sporočilo miru. Drago občinstvo, naj ta pesem na
koncu še enkrat združi naša srca in glasove,« je za konec še dodala
Anja in zbrane povabila k skupnemu prepevanju znane melodije.
Na odru sta se ji pridružili Tinkara in Eneja, ki sta poskrbeli za
glasbeno podlago, in po dvorani je zadonela pesem, v kateri so zazveneli glasovi vseh zbranih.
Mojca Valenčak
27
IZ NAŠIH KRAJEV
140-letni občni zbor PGD Kozje
V soboto popoldan so se v Kozjem zbrali člani ene največjih organizacij v Sloveniji, katere korenine segajo v
prav vsak slovenski kraj. Organizacije, ki se ponaša z več kot 140-letno tradicijo in uživa najvišjo stopnjo zaupanja državljanov, v svojih vrstah pa šteje kar 158.000 članov, kar je skoraj 10 % vseh državljanov Republike
Slovenije, medtem ko njene članice, ki jih je sedaj prek 48.000, predstavljajo slabih 5 % vseh državljank. To so
zavidanja vredne številke, ki le potrjujejo vlogo in mesto članov te organizacije v vsakdanjem življenju slehernega izmed nas.
Ta in še mnoga druga dejstva so »kriva«, da
se je v očeh vseh, ki so se v soboto, 7. februarja, zbrali na 140-letnem občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Kozje, upravičeno zrcalil ponos, kozarci pa so se dvigali v
skupnem duhu nesebične pomoči sočloveku,
ki tvori samo bistvo organizacije, ki jih pod
svojim okriljem združuje vse. Iz leta v leto se
lahko prepričamo, da se Prostovoljnemu gasilskemu društvu Kozje ni treba bati prihodnosti, so pa člani lahko upravičeno ponosni na
svojo dolgo zgodovino. Tradicija gasilstva na
Kozjanskem je bogata in trdna, organizacija
sama po sebi pa močna, kar so gasilci dokazali
tudi v preteklem letu, ko jih je narava preizkušala z raznimi neprilikami in so se pogumno
spopadli z žledom, s plazovi in celo poplavami, klonili pa niso niti pred največjim sovražnikom, rdečim petelinom, ki nikoli ne počiva
in vse prehitro pokaže zobe.
Po odpeti Zdravljici s strani Moškega pevskega zbora Kozje je pred zbrane sogasilce stopil
predsednik PGD Kozje Ervin Perčič in pozdravil vse zbrane, predvsem pa goste pobratenih in prijateljskih gasilskih društev in nato
predlagal delovno predsedstvo in podal poročilo o delovanju društva v letu 2014, v katerem
se je omejil na organizacijske zadeve, operativne pa je v nadaljevanju predstavil poveljnik
PGD Kozje Boštjan Prešiček.
V letu 2014 so bili člani PGD Kozje, poleg
osnovnih nalog zagotavljanja požarne varnosti, zelo dejavni tudi na organizacijskem
področju. V spomladanskem času so tako do
otvoritve večnamenskega centra gostiti učence OŠ Kozje in jim omogočili izvajanje športne vzgoje, članom ŠZ Kozje pa so omogočili
izvajanje lig in treningov namiznega tenisa.
Konec aprila so se udeležili kresovanja v PGD
Trnje, kjer je ekipa kozjanskih gasilcev sodelovala tudi na nogometnem turnirju. V juniju
so se z mladino in mentorji udeležili srečanja
pobratenih društev na Ptuju, kjer so skupaj
ob gasilko-športnih igrah spoznali del ptujske zgodovine in se peljali s ptujsko ranco. V
pomladanskih dneh so se udeležili tekmovanja gasilske mladine v orientaciji in gasilsko-športnih disciplinah. Poleti pa so v zahvalo za
njihov trud del mladih skupaj z GZ Šmarje in
Občino Kozje popeljali na letovanje na Debeli
Rtič. Konec avgusta so v Kozjem skupaj z GZ
Šmarje in GZS organizirali pokalno tekmo za
starejše gasilce in gasilke. Konec leta so gasilci
organizirali izdajo gasilskega koledarja in po
gospodinjstvih zbirali prostovoljne prispevke. Kot je poudaril Perčič, njihovo društvo v
tem letu praznuje 140 let delovanja, s čimer
se uvršča med najstarejša društva v Sloveni-
28
ji. Za organizacijo dogodka ob praznovanju
so v PGD Kozje ustanovili poseben odbor za
organizacijo praznovanja 140-letnice, ki bo
v soboto, 5. septembra 2015. V ta namen so
tudi že podpisali pogodbo z ansamblom Modrijani, s katerim bodo ob prevzemu novega
vozila GVC16/25 organizirali veliko gasilsko
veselico.
Dejavnost društva na področju požarov in
drugih intervencij je v nadaljevanju predstavil
poveljnik PGD Kozje Boštjan Prešiček. Kozjanski gasilci so se v prvi polovici leta spopadli
z gozdnim požarom na območju Lesičnega in
požarom na stanovanjski hiši na Bučah. V juniju so zaradi obilnega deževja posredovali v
novem naselju v Kozjem, kjer so prečrpavali
vodo iz stanovanjskih hiš ter postavljali zaščitno bariero na novem objektu večnamenske
dvorane. 13. novembra je zaradi velike količine padlega dežja prišlo do razlitja reke Bistrice
in potoka Bister graben. Gasilci so priskočili
na pomoč s črpanjem vode iz zalitih objektov
in zavarovanjem ogroženih stanovanjskih hiš
s protipoplavnimi vrečami. Gasilci so bili dejavni skozi vso noč in cel naslednji dan, sledilo
pa je odpravljanje posledic poplav, čiščenje naplavin in pranje cest.
Kot je bilo mogoče razbrati iz poročila poveljnika, so bili gasilci zelo dejavni tudi na tekmovalnem področju. Zelo veliko časa je bilo
namenjenega predvsem pripravam in nastopu
starejših gasilk na državnem pokalnem tekmovanju. Zaradi zdravstvenih težav v moški
ekipi starejših članov te ekipe ni bilo mogoče
sestaviti, tako so se vaj udeleževale le članice
ženske ekipe. V mesecu požarne varnosti so
člani organizirali taktično vajo, namenjeno
dobri izmenjavi izkušenj s pobratenimi in
prijateljskimi društvi ter gojenju prijateljskih
vezi, pri kateri je šlo za simulacijo požara na
objektu občinske hiše. V preteklem letu pa so
člani PGD Kozje sodelovali tudi z OŠ Kozje
in pripravljali predavanja za otroke na temo
gasilstva ter izvedli predstavitev in prikaz reševalne akcije za otroke, ki so se udeležili poletnih taborov v Kozjem.
»V letu 2015 je pred nami zelo veliko dela,«
je ob predstavitvi plana dela za tekoče leto
uvodoma dejal predsednik Ervin Perčič. »Ob
dosedanjih rednih aktivnostih imamo tudi nekaj nalog in izzivov, ki so ključnega pomena za
operativno in organizacijsko delovanje našega
društva.« Za uspešno operativno delo pa je po
Perčičevih besedah potrebna predvsem zamenjava več kot 34 let starega vozila GVC 16/24 z
novejšim, sodobnejšim in tehnično prilagojenim sodobnim vozilom GVC 16/25. Investicija za novo vozilo GVC 16/25 znaša 238.780,22
evra z DDV, pokrili
pa jo bodo z najetjem kredita v višini
200.000 evrov, za dobo
odplačevanja 5 let. Za
finančno podporo realizacije nabave vozila
GVC 16/25 in izgradnjo garaž prosijo tudi
vsa gospodinjstva in
podjetja Občine Kozje
ter podjetja v sosednjih
občinah. Hkrati z zamenjavo vozila pa se Predsednik je podal pobodo gasilci spopadli ročilo in obsežen plan
tudi z izzivi garažiranja
novega vozila, energetsko sanacijo gasilskega doma in obnovo fasade. Med cilje v letu 2015 pa spadajo običajne
operativne dejavnosti, kot so posredovanje ob
požarih in nesrečah v občini, izobraževanje in
usposabljanje članov in sodelovanje na tekmovanjih. V načrtu imajo tudi organizacijo
zdravstvenih pregledov za operativne člane in
sodelovanje v Pokalu GZS in na drugih tekmah z ekipo starejših članic.
Sledila je podelitev priznanj in nagrad najzaslužnejšim članom ter priznanj za dolgoletno
sodelovanje, še prej pa so k besedi pristopili
gostje, ki so vsi po vrsti pohvalili veliko aktivnost društva, ki je razvidna iz podanih poročil, in njihove optimistične načrte za vnaprej.
V imenu županje, občinskega sveta in občinske uprave je vse zbrane pozdravil Franc Plahuta in gasilcem zaželel, da bi ob obeležitvi
140-letnice neprekinjenega delovanja PGD
Kozje pripravili slavje, ki bi še dolgo odmevalo
na tem, pa tudi širšem območju, ter se jim še
enkrat zahvalil za to, da so vselej pripravljeni
priskočiti pomoč, ko se pokaže potreba. Pohvalam in čestitkam ob 140-letnici sta se pridružila tudi delegat Gasilske zveze Šmarje pri
Jelšah in Luka Bercko in predstavnik Gasilske
zveze Slovenije Alojz Tirgušek ter predstavniki pobratenih in prijateljskih društev PGD
Zabok, PGD Planina Donja, PGD Ptuj in
PGD Trnje.
Po končanem uradnem delu občnega zbora
je sledila večerja in prijeten klepet ob kozarcu
in živi glasbi ansambla Trio Žur. Obujali so se
stari spomini in kovali načrti za prihodnost.
In medtem ko je v nedeljo vsa Slovenija ponovno pela slavospeve kulturi in z njo našemu
največjemu pesniku, je sobota, vsaj v Kozjem,
potekala v celoti v znamenju gasilstva in poslanstva pomagati bližnjemu v nesreči kadarkoli in kjerkoli po svojih najboljših močeh.
Mojca Valenčak
IZ NAŠIH KRAJEV
V PGD Buče proslavljali uspešno leto
Globoka zavest, da gasilci pripadajo humani organizaciji, ki je nujno prisotna v vsakdanjem življenju kraja, ohranja uspešno delovanje društva na
Bučah že skorajda 90 let. Glas sirene in klic pozivnika ali telefona v primeru požara, poplav ali drugih nesreč prikliče gasilce k opravljanju dela, za
katerega morajo biti dobro fizično in psihično usposobljeni, kar zagotovo drži za člane Prostovoljnega gasilskega društva Buče. Ti so se preteklo
soboto zbrali na rednem letnem občnem zboru ter v družbi pobratenih,
prijateljskih in sosednjih gasilskih društev spregovorili o delu v minulem
letu ter načrtih za letošnje.
Poročilo predsednika
Po uvodnih zvokih Zdravljice je gasilke in
gasilce, ki so se na ta večer zbrali v domu
gasilcev in krajanov na Bučah ter s svojo
prisotnostjo dokazali, da se visoka gasilska
zavest ponosno vliva v srca vseh, ki znajo
ceniti svoje poslanstvo nesebične pomoči
sočloveku v nesreči, najprej nagovoril predsednik PGD Buče Marko Žučko. V uvodnem nagovoru je pozdravil zbrane gasilke
in gasilce ter izrekel dobrodošlico gostom in
predstavnikom sosednjih gasilskih društev.
V nadaljevanju sta svoji poročili o delovanju
društva v preteklem letu podala predsednik
in poveljnik društva Albin Bizjak. Po besedah Žučka je za gasilci PGD Buče izredno
uspešno leto, kar je bilo mogoče razbrati tudi iz posameznih poročil. V bučkem
društvu se je delo, sodelovanje in življenje
gasilcev začelo že v samem začetku leta, ko
so potekali občni zbori in so začeli s sestankovanjem na temo izgradnje parkirišča ob
domu gasilcev in krajanov. Konec aprila so
skupaj z ostalimi krajani postavili mlaj ob
cerkvi sv. Petra, po tem ko sta jim domači
župnik Niko Marovt in župnija v najem oddala del cerkvenega zemljišča, pa se je v maju
začela težko pričakovana gradnja parkirišča
in povezovalne poti do športnega igrišča. Izgradnjo je financirala, vodila in nadzorovala
Občina Kozje. Tako so v dobrem mesecu v
sodelovanju z domačimi podjetji opravili
vsa potrebna dela in otvoritev novih parkirnih prostorov slavili na župnijski praznik
petrovo. Dan je popestrilo tudi tekmovanje
s staro brizgalno, ki je potekalo na igrišču
športnega parka Buče in v katerem je sodelovalo 7 gasilskih desetin sosednjih društev
in prijateljskega društva iz Hoč. Domače
društvo je osvojilo 2. mesto, medtem ko v
vleki vrvi niso imeli konkurence in so slavili
zmago. Sledila je pogostitev in veselica do
jutranjih ur.
V okviru praznika sv. Florjana so se člani
PGD Buče udeležili maše v Lesičnem in sodelovali na občinskem tekmovanju članov
A, kjer so v hitri vaji osvojili 1. mesto in tako
že drugo leto zapored domov odnesli prehodni pokal. Z mladimi člani so se udeležili
tekmovanja otrok v orientaciji, ki ga je organiziralo PGD Sela – Verače – Virštanj, preko
GZ Šmarje so na morje poslali tri pionirje,
udeležili pa so se tudi kviza gasilske mladine
v Kostrivnici ter mladinskega tekmovanja v
Rogaški Slatini.
V zadnjih dneh maja je njihovo društvo prizadela izguba dolgoletnega predsednika in
častnega člana PGD Buče, Albina Bovhe.
Člani so ga na njegovi zadnji poti pospremili v velikem številu in se mu tudi na občnem zboru poklonili z besedami zahvale,
ravno njemu se imajo namreč zahvaliti, da
se lahko občni zbor odvija v njihovem gasilskem domu. V avgustu so člani priskočili
na pomoč pri prenovi župnišča na Bučah
in zamenjali in pokrili del ostrešja, mesec
kasneje, ko je kozjansko občino prizadelo
hudo neurje s poplavami, pa so se skupaj
z domačim društvom z naraslimi vodami spopadli v Lesičnem. V mesecu požarne varnosti so na kmetiji pri Kajbatovih v
Vrenski Gorci organizirali vajo, na kateri so
sodelovala vsa občinska društva s 57 operativci in vso razpoložljivo tehniko. V novembru so organizirali kostanjev piknik za mladino in se podali na enodnevno strokovno
ekskurzijo, pridne roke pa so uredile tudi
vitrino pod stopniščem doma, kjer je svoje
častno mesto ponovno našla stara brizgalna.
V decembru so nabavili nekaj nove opreme
in leto zaključili z raznašanjem koledarjev
po domovih članov. Kot že rečeno, pa so se
člani in članice GD Buče v preteklem letu
tudi pridno izobraževali v okviru GZ Šmar-
je pri Jelšah. Štirje člani in članice so opravili nadaljevalni tečaj za gasilca v Kozjem,
eden za vodjo enot, dva pa tečaj za nošenje
dihalnega aparata.
Po finančnem poročilu in poročilu nadzornega odbora in mladine je prišla na vrsto razprava, sledile pa so številne pohvale.
Prva je besede hvale izrekla županja Občine Kozje Milenca Krajnc, ki se je gasilcem
v imenu celotne občine zahvalila za to, da
so vedno pripravljeni pomagati soljudem v
stiski, pa naj gre za požare ali naravne nesreče. »Želim vam, da se gasilstvo na Bučah
razvija in skupaj z vami ostaja to, kar je,« so
se glasile spodbudne besede županje, tem
pa se je pridružil tudi poveljnik GZ Šmarje
pri Jelšah Bogdan Krumpak, ki je poudaril
skrb za aktivnost mladine, sodelovanje društva na vseh izobraževanjih in izpostavil, da
je dobro in usklajeno delo društva na Bučah
vidno na vseh področjih. Pohvalam glede
aktivnega delovanja mladine se je pridružil
tudi častni poveljnik GZ Šmarje Alojz Tirgušek, ki je poudaril, da je »društvo brez
mladine, kot drevo brez korenine.« Prav
tako pa je poudaril pomembnost nenehnega izobraževanja članov iz vrst gasilcev, saj
je po njegovih besedah največja nevarnost
ravno tista, ki je ne poznaš. »Naj vam pomaga volja sv. Florjana in pa prva občinska
dama,« je na pesniški noti zaključil Tirgušek, v nadaljevanju pa sta besede pohvale in
spodbude izrekla tudi predsednik KS Buče
Branko Lugarič in občinski poveljnik, tovariš Janez Oprešnik.
Poleg rednega društvenega dela ter aktivnosti s področja izobraževanja in usposabljanja ter opremljenosti se je v PGD Buče porodilo tudi nekaj novih projektov, o katerih
so spregovorili na letošnjem srečanju. Med
drugim bodo nadaljevali z opremljanjem
spodnje dvorane oz. klubskega prostora, v
mesecu maju pa bodo organizirali orientacijsko tekmovanje gasilske mladine na Bučah. V načrtu je tudi izdelava gasilskih izkaznic za pionirje, mladince in člane ter nakup
opreme in delovnih ter svečanih oblek.
Sledila je podelitev priznanj in odlikovanj
Gasilske zveze ter PGD Buče, ki so jih podelili poveljnik GZ Šmarje pri Jelšah in
predsednik ter poveljnik domačega društva.
S tem je bil uradni del 87. rednega občnega zbora na Bučah zaključen, sledila pa je
pogostitev, za katero je poskrbelo osebje
Motela Ribnik Kozje, veselo druženje pa je
pod veščo taktirko ansambla Šakal trajalo
do zgodnjih jutranjih ur.
Mojca Valenčak
29
IZ NAŠIH KRAJEV
Manj požarov, a zato nič manj dela
panje vode iz zalitih objektov, čiščenje blata,
mostov, prepustov in gradnjo protipoplavnih
nasipov. Tako so v največji intervenciji leta
2014 opravili kar 180 prostovoljnih ur in rešili,
kar se je rešiti dalo. Prav tako pa so na področju operative skrbeli za tekmovanja tako najmlajših kot članov, redno vzdrževali opremo
in garaže ter organizirali redarstvo na Prazniku kozjanskega jabolka, kjer so poskrbeli za
nemoten promet in parkiranje več kot deset
tisoč obiskovalcev vsak dan. Društvo je tudi
prepeljalo nekaj prevozov pitne vode in sodePredsednik podaja poročilo
lovalo na požarni vaji v sklopu meseca požarne varnosti. Poročila pa so podali tudi drugi
Prostovoljno gasilsko društvo Podsreda je zaorgani društva, ki so zbranim dali vedeti, da je
dnjo februarsko soboto organiziralo redno leza društvom uspešno leto.
tno skupščino, že 107. od ustanovitve društva
daljnega leta 1908. V domu krajanov PodsreVISOKI GOSTJE S SVOJO PRISOTNOSTJO
da se je zbralo lepo število članov društva in
POTRDILI DOBRO DELO V DRUŠTVU
gostov, ki so prisluhnili poročilom o delu v
Tako kot je v navadi, pa se občnega zbora
preteklem letu ter pozdravili smele načrte za
udeležijo tudi gostje. Gasilcem so se v Podsreprihodnost.
di pridružili županja Občine Kozje Milenca
Občni zbor se je slavnostno začel z državno
Krajnc, delegat GZ Šmarje pri Jelšah Boštjan
himno, kateri je sledil nagovor predsednika
Prešiček, direktor Kozjanskega parka mag.
PGD Podsreda Aleksandra Osojnika, ki je
Hrvoje Teo Oršanič, predsednik KS Podsrepozdravil zbrane goste, člane in podmladek, ki
da Vinko Klavžar, častni poveljnik GZ Šmarje
so se na sobotni večer zbrali v Podsredi. Predpri Jelšah Alojz Tirgušek in predstavniki dosednik je prav tako predlagal delovno predsedmačih in sosednjih društev, pozabiti pa ne gre
stvo, ki je vodilo celotno skupščino in mu je
tudi gostov iz pobratenega gasilskega društva
predsedovala Romana Dobravc. Po predlagaDVD Kalinovac iz sosednje Hrvaške.
nem in potrjenem dnevnem redu pa so bila na
Prva je spregovorila županja, ki je poudarivrsti poročila o delovanju društva v letu 2014
la pomen dela gasilcev in njihovega čuta za
in prvo je podal predsednik.
pomoč soljudem. Tudi sama je opazila, da
se namen gasilcev čedalje bolj spreminja od
GASILCI SO VEČ KOT LE KROTILCI
tistega, ko so bdeli nad požari, do tistega, ko
OGNJENIH ZUBLJEV
se ubadajo predvsem z besom matere narave.
Leto 2014 je bilo po njegovih besedah delovno
Prav tako je županja Občine Kozje Milenca
zelo aktivno, saj so v društvu poskrbeli za izKrajnc predstavila delovanje občine in zbrane
delavo gasilskih izkaznic, ki so jo v večini tudi
seznanila z dogodki v občini, kjer se v minulih
realizirali, manjši del pa jim je ostal tudi za leletih dogaja vedno več. Ostali gostje so ravno
tos. Prav tako so se odzvali povabilu prijateljev
tako poudarili dobro sodelovanje med gasilci
iz tujine, in sicer so odšli v Nemčijo h kolegom
iz Podsrede in organizacijami, ki jih zastopagasilcem v Wolfsegg, kjer so bili gostje na njijo. Med drugim se je direktor KP mag. Hrvoje
hovem prazniku. Prijatelji z gasilci iz Nemčije
Teo Oršanič zahvalil gasilcem za pomoč na
so namreč že več kot dve desetletji. Prav tako
so se odzvali povabilu prijateljev iz sosednje
Hrvaške, kjer so z DVD Kalinovac na njihovi
120-letnici delovanja podpisali listino o pobratenju in posadili lipo prijateljstva. Seveda pa se
je društvo odzvalo tudi povabilom domačih
društev, tako v občini kot tudi širše. Ob koncu
leta pa so izdali tudi gasilske koledarje, ki so v
društveno blagajno prinesli še kakšen prepo- Minulo soboto je v zakonski stan vstopil Stane
treben evro. Naslednje je bilo na sporedu po- Konečnik, dolgoletni član PGD Podsreda, ki
ročilo operativnega dela društva, ki ga je podal je omožil svojo izbranko Sandro. Člani PGD
poveljnik Anton Kukovičič. Ta je izpostavil, da Podsreda so svojemu članu pripravili slavpožarnih intervencij v minulem letu k sreči ni nostni vodomet ob poroki na trgu Podsreda.
bilo, so pa bile zato druge, predvsem tiste, ki Prostovoljno gasilsko društvo Podsreda tako
so povezane z močjo matere narave. Tako so v še enkrat mladoporočencema želi vse najboljseptembru območje PGD Podsreda prizadele še v zakonu, ki naj bo dolg in posut s srečo in
močne poplave, ki so na noge dvignile večino ljubeznijo.
PGD Podsreda
operativnega dela društva, ki je skrbelo za čr-
Prazniku kozjanskega jabolka, ko so izpeljali
redarsko službo, in jim ponudil roko pomoči
in podpore tudi v prihodnje. Častni poveljnik
GZ Šmarje Alojz Tirgušek pa je poudaril, da
so gasilci v zadnjem času postali »deklice z
vse«, česar se ljudje zavedajo, žal pa za to ni
primernega posluha od države. Prav tako je
društvu zaželel čim več medgeneracijskega sodelovanja. Spodbudne besede pa so gasilcem
namenili tudi predstavniki DVD Kalinovac, ki
so pobratenim prijateljem predali tudi darilo
in si še v bodoče zaželeli tako dobrega sodelovanja.
S spodbudnimi besedami gostov pa občni zbor
še ni bil zaključen, saj je bilo potrebno prisluhniti še planu dela za tekoče leto in gasilcem podeliti priznanja, zahvale in napredovanja, ki so
si jih prislužili. Predsednik je tako v planu dela
izpostavil naslednje točke, in sicer: dokončno
ureditev gasilskih izkaznic, udeležbo na tekmovanjih in gasilskih svečanostih, izgradnjo
ute za staro brizgalno, ureditev gasilske kapele ter predvsem izvajanje požarne preventive.
Prav tako pa so si gasilci pustili še plan odprt
za predloge, ki se bodo pojavili med letom in
bojo potrebni hitre realizacije. Ob koncu sta
predsednik in poveljnik skupaj z delegatom
GZ Šmarje pri Jelšah Boštjanom Prešičkom
podelila tudi zahvale in ostala priznanja, ki so
si jih gasilci zaslužili bodisi s svojim delom v
letu, ki je minilo, ali pa z dolžino svojega staža,
ki je se pri mnogih šteje že v desetletjih.
Uradni del občnega zbora je bil tako zaključen,
a daleč od tega, da bi bilo zaključeno druženje
gasilcev v Podsredi. Domačini so namreč pripravili pogostitev za zbrane člane in goste. Po
končani večerji pa so zbrane v plesne in pevske ritme zapeljali člani ansambla Šakal, ki so
zbrano družbo držali pokonci tja do zgodnjega jutra, ko se je za gasilce začel nov dan, poln
izzivov že z jutranjim tekmovanjem mladih
gasilcev, ki so v Šentvidu pri Grobelnem pokazali svoje znanje na kvizu, kjer so bili uspešni
tudi mladi iz PGD Podsreda.
Jernej Šulc
Ob poroki Sandre in Staneta
30
IZ NAŠIH KRAJEV
Uspešno leto za delovne gasilce
Kot vsako leto do sedaj je Prostovoljno gasilsko društvo Lesično - Pilštanj - Zagorje organiziralo letni občni
zbor, da bi pregledali delo preteklega leta in postavili
plan za naslednje leto.
PGD Lesično - Pilštanj - Zagorje je v letu 2014 postorilo ogromno.
Poročila sta podala predsednik Franc Žlender in poveljnik Franc
Oprešnik. Leto so začeli z rednim občnim zborom, nato so meseca
aprila pripravili postavitev mlaja na star način. V mesecu maju, ko
goduje zaščitnik gasilcev sv. Florjan, so se zbrali na tradicionalnem
praznovanju, katerega organizator je vsako leto drugo društvo Občine Kozje. V preteklem letu je ta čast doletela ravno PGD Lesično
- Pilštanj - Zagorje. Najprej so se zbrani udeležili svete maše, nato
pa je sledilo tekmovanje moških desetin za prehodni pokal Občine
Kozje. Po tekmovanju pa je sledila pogostitev in razglasitev rezultatov. Med tekmovanjem in razglasitvijo rezultatov so člani in članice
PGD Lesično - Pilštanj - Zagorje čas izkoristili še za en slavnostni
dogodek, in sicer so podpisali listino o pobratenju z dolgoletnimi
prijatelji iz PGD Levec. Prav tako so prisostvovali na slavnostni
prireditvi ob razvitju prapora mladine v Levcu, kjer so tudi podpisali listino, in tako so v letu, ki je za nami, poskrbeli za uradno pobratenje s prijatelji iz Levca. Sledile so priprave najmlajših, meseca
septembra pa udeležba na članskem tekmovanju. Sodelovali so z
dvema ekipama, z ekipo članov A in ekipo članic B, ki so osvojile
prvo mesto. V mesecu oktobru so se člani preizkusili na skupni vaji
vseh društev Občine Kozje. Vaja je bila izvedena na območju PGD
Buče, na domačiji Kajba. Po končani vaji, ki je bila izvedena pod
budnim očesom predstavnikov GZ Šmarje, in opravljeni analizi,
so bili vidni rezultati napredovanja. Nabavili so manjkajočo opremo in zamenjali tisto, ki je bila med intervencijami poškodovana.
V mesecu decembru so se sestali člani upravnega in nadzornega
odbora in pregledali, kaj vse so postorili. Kakor vsako leto so naši
člani tudi v lanskem decembru obiskali gospodinjstva in jih obdarili s koledarji.
V NOVEM LETU PRAV TAKO NE BODO POČIVALI
Trudili se bodo delati z mladimi, izobraziti želijo čim več članic
in članov in nabaviti manjkajočo opremo, dotrajano pa zamenjati.
Vse zbrane na občnem zboru je pozdravila županja Občine Kozje
Milenca Krajnc in povedala, da so društva v Občini Kozje dobro
opremljena, kar je zasluga tudi prejšnjega župana Dušana Andreja
Kocmana, sama pa se bo trudila, da bo tako tudi v bodoče. Pozdravom se je pridružil tudi delegat Gasilske zveze Šmarje pri Jelšah in
Civilne zaščite, tovariš Ervin Perčič, ki je zbrane pozdravil v imenu
vseh društev GZ Šmarje pri Jelšah in predvsem pohvalil delo društva z mladimi ter jim čestital za uspešno delo v tem letu. Občnega
zbora so se udeležili tudi predstavniki pobratenega društva iz PGD
Levec, veseli, da sta društvi postali pobrateni, zaželeli pa so si nadaljnjega sodelovanja. Za veliko podporo in pomoč v vseh letih
županovanja se je predsednik Franc Žlender v imenu društva prav
posebej zahvalil nekdanjemu županu Dušanu Andreju Kocmanu
s priložnostnim darilom. Za konec pa so bila podeljena še priznanja najbolj zaslužnim članom. Druženje se je nadaljevalo ob dobri
kapljici Hiše vin Emino, hrani gostišča Banovina in dobri glasbi
La Vive.
Vesna Žlender
Z novim vodstvom izzivom naproti
Turistično društvo Podsreda že osem let aktivno deluje v ustroju
krajevne skupnosti in skupaj s svojimi dejavnostmi skrbi za pestro
izbiro dejavnosti med letom. Minulo soboto so v dvorani gasilskega doma PGD Podsreda organizirali redni letni občni zbor.
Občni zbor je z nagovorom zbranim začela predsednica Sabina
Bračun, ki je pozdravila vse zbrane člane in goste. Prav tako je
predlagala delovno predsedstvo, ki je vodilo preostanek občnega
zbora. Za delovnega predsednika je bil izvoljen Jernej Šulc, članici
predsedstva pa sta bili še Martina Zupan in Lidija Stadler. Delovno predsedstvo je predlagalo dnevni red in besedo prepustilo
vsem, ki so podali poročila. Predsednica Sabina Bračun je podala
oris minulega leta, ki je bilo v društvu pestro, saj so izvedli večino
dejavnosti in dogodkov, ki so si jih zamislili. Tako so minulo leto
izvedli tradicionalni Fašnk, izdelavo butare velikanke, organizirali
pohode, otroške igre in ob koncu leta organizirali Miklavževanje za
najmlajše. Poročilo je prav tako podala blagajničarka in razkrila, da
je bilo društvo varčno in je v leto 2015 preneslo kar nekaj sredstev,
ki bojo še kako prišla prav. Naslednja točka pa je bila povezna z
volitvami v organe društva. Trenutnemu vodstvo se je mandat namreč iztekel in napočil je čas za sveže obrate. Kot edina kandidatka
za novo predsednico je bila predlagana Valerija Kunej, ki je bila s
strani članov TD soglasno tudi potrjena za štiriletni mandat. Nova
predsednica se je najprej zahvalila stari predsednici za njeno delo v
preteklem mandatu in se podala takoj prvi svoji zadolžitvi naproti.
Plan dela za leto 2015 je bil namreč že zadolžitev nove predsednice. V planu so tako obdržali vse že tradicionalne prireditve, dodali
Dosedanja predsednica se je poslovila
pa so še nove. Med najbolj zvenečimi pa bo prav gotovo izdelava
adventnega venca velikana. Besedo pa so seveda imeli tudi gostje,
in sicer županja Občine Kozje Milenca Krajnc, ki je pozdravila
zbrane in opisala dogajanje v Občini Kozje. Prav tako je z veseljem
pozdravila delovanje društva in zaželela novemu vodstvu dobro
delo še naprej. Med gosti je prav tako bil predsednik domače KS
Podsreda Vinko Klavžar in direktor KP mag. Hrvoje Teo Oršanič,
ki je roko sodelovanja in pomoči ponudil tudi novemu vodstvu.
Občni zbor TD Podsreda so s svojim obiskom počastili tudi predstavniki domačih društev in ostalih društev iz Občine Kozje.
Po uradnem delu pa so domačini poskrbeli tudi za pogostitev zbranih, ki so ob zvokih harmonike v Podsredi posedeli še dolgo v noč
in sproščeno poklepetali o dogodkih v minulem letu in načrtih za
leto 2015.
Jernej Šulc
31
IZ NAŠIH KRAJEV
Turistično društvo Kozje napoveduje aktivno leto
Turistično društvo Kozje je v petek, 6. marca, na kmečkem turizmu Pirš na Zdolah opravilo z rednim letnim občnim zborom, ki se ga je udeležilo lepo število članov. Skozi poročila so preleteli delovanje društva v preteklem
letu, si zastavili načrte za tekoče leto ter sklenili narediti korak naprej v smeri tesnejšega sodelovanja s sosednjimi društvi, saj se po mnenju vodstva ravno v tem skriva ključ do uspeha in izboljšanja turistične podobe kraja.
V uvodu je vse zbrane pozdravila predsednica TD Kozje Alenka
Zamida, ki je izrekla dobrodošlico zbranim in otvorila občni zbor.
Prisotni člani so nato soglasno potrdili dnevni red in izvolili delovno predsedstvo, v katerega so bili izvoljeni: Veljko Kolar kot
delovni predsednik, Nives Oprešnik kot zapisničarka, Dušan Pirš
in Robi Jagrič v vlogi overovateljev zapisnika, Zdravko Centrih pa
je prevzel vlogo verifikacijske komisije. V nadaljevanju je zbrane
v imenu delovnega predsedstva pozdravil Veljko Kolar, se zahvalil za zaupanje in obljubil uspešno krmarjenje skozi zadane točke
dnevnega reda, katerih vsebina bo razkrila uspehe preteklega leta
in napovedala plodno in uspešno delo v novem letu.
POLEG POHODOV SKRBIJO ZA OHRANJANJE STARIH
OBIČAJEV
V nadaljevanju so zbrani prisluhnili poročilu predsednice in se z
veseljem spomnili vseh veselih trenutkov in primerov zabavnega
druženja, ki so jih pripravili s skupnimi močmi. Preteklo leto so
člani TD Kozje začeli s Pustovanjem, v mesecu februarju pa se odpravili tudi na tradicionalni Valentinov pohod, ki ga člani organizirajo skupaj s Planinskim društvom Bohor Senovo. V aprilu so se
s pomočjo Marije Zajc lotili pletenja butare velikanke, ki so jo nato
ob pomoči domačih gasilcev odnesli pred farno cerkev. V zadnjih
dneh aprila so postavili mlaj, in sicer na star način, »na horuk«.
Pri samem podvigu je sodelovalo veliko pridnih moških, pa tudi
ženskih rok, in predsednica se je vsem, ki so kakorkoli priskočili na
pomoč, predvsem pa domačim gasilcem, zahvalila za opravljeno
delo. V binkoštnem času so ponovno vzeli pot pod noge in se iz
Kozjega preko Šonovega odpravili na Pilštanj. V maju so sodelovali pri Mednarodnem folklornem festivalu in organizirali tržnico,
kjer so se predstavili lokalni pridelovalci. Člani društva pa se lahko
pohvalijo tudi z ureditvijo gredice z obeležjem v središču Kozjega.
»Ob tej priložnosti naj se še posebej zahvalim Zdravku Rajglu in njegovi ženi za posaditev rastlin in ureditev grede ter pa Marici Kolar,
ki je priskrbela skalo in aktivno pomagala pri celotnem projektu,«
je dodala predsednica. Avgusta so v trgu Kozjega na praznovanju
farnega praznika – praznika Marijinega vnebovzetja – skuhali kozjansko juho in z njo pogostili vse zbrane, še istega meseca pa so
organizirali pohod k cerkvi sv. Jošta. Na Prazniku kozjanskega jabolka so ponovno postregli s kozjansko juho, ki so jo obiskovalcem
sejma delili brezplačno. Ob tem pa so na stojnici delili zloženke
s predstavitvijo Kozjega. Konec novembra so se lotili izdelovanja
adventnih venčkov, ob čemer jim je na pomoč ponovno priskočila Marija Zajc. Zadnji dogodek, ki so ga člani društva pripravili v
lanskem letu, pa je bilo Miklavževanje, ki se je odvijalo v župnijski
cerkvi Marijinega vnebovzetja. Korak naprej v smeri turistično bolj
prepoznavnega kraja pa so v društvu napravili tudi z udeležbo na
usposabljanju za turistične vodiče. V TD Kozje so tako z lanskim
letom bogatejši za tri lokalne turistične vodiče, in sicer so izpit
opravili Silva Sikošek, Dušan Pirš in Mojca Valenčak.
Takoj po poročilu o delu v preteklem letu so zbrani prisluhnili še
poročilom blagajničarke, nadzornega odbora in verifikacijske komisije ter potrdili pester program dela za leto 2015. Ta bo ponovno
vključeval tradicionalni Valentinov pohod, Pustovanje, postavljanje mlaja, pletenje butare velikanke, izdelavo adventnih venčkov in
Miklavževanje. Tudi letos se bodo odpravili na Binkoštni pohod na
32
Pilštanj in pohod do sv. Jošta, dodali pa bodo tudi pohod do bohorskih slapov. Za praznik Marijinega vnebovzetja in ob Prazniku
kozjanskega jabolka pa bodo ponovno kuhali domačo kozjansko
juho. Poleg vseh naštetih aktivnosti bodo v društvu več časa namenili otrokom in zanje organizirali kolesarski izlet in kakšen pohod.
V jesenskem času pa bodo organizirali tudi kostanjev piknik.
Predsednica je podala poročilo
KLJUČ DO USPEHA JE V SODELOVANJU
V nadaljevanju so člani TD Kozje z veseljem prisluhnili spodbudnim in pohvalnim besedam gostov, ki so poudarili marljivo delo
društva in pomembno vlogo, ki jo to opravlja v lokalnem življenju.
Prvi je pred zbrane stopil častni občan Občine Kozje Franc Bizjak,
ki je tudi sam član društva. V svojem imenu in v imenu Občine
Kozje je pozdravil zbrane ter vodstvu čestital ob uspešnem delovanju v preteklem letu. »Hvala vam za vse lepe občutke, ki ste jih
s svojim dobrim delom zbudili v ljudeh tod okrog,« je še dodal
Bizjak in besedo predal gostom iz sosednih turističnih društev. Ti
so se mu pridružili v besedah hvale ter navrgli tudi nekaj predlogov
za še bolj aktivno in prepoznavno delovanje društva. V imenu Turističnega društva Senovo in Planinskega društva Bohor je zbrane
pozdravila Marija Krušič, čestitke ob uspešnem delu pa je izrekel
tudi predstavnik Turističnega društva Podsreda Žiga Pečovnik.
Besede pohvale je v nadaljevanju izrekel predsednik Turističnega
društva Pilštanj dr. Peter Kozmus, ki pa je mimogrede podal še
nekaj dobronamernih nasvetov v namen tesnejšega sodelovanja
med društvi v občini ter člane v smislu reka: »V slogi je moč!«
spodbudil k aktivnejšemu sodelovanju in skupnemu kovanju načrtov za izboljšanje pogojev za turistično dejavnost v teh krajih. S
povedanim se je strinjala tudi predsednica Alenka Zamida, ki je
dodala, da je tudi sama prepričana, da ključ do uspeha in svetlejše
prihodnosti na področju turizma leži v medsebojnem sodelovanju
in povezovanju turističnih društev v občini. Ob koncu se je predsednica vsem zahvalila za pomoč in dobro voljo, ki ju vsako leto
namenjajo delovanju društva. Sledila je okusna večerja, za katero je
poskrbela družina Pirš. Hladnemu vetru, ki je zavijal okoli vogalov
kmečkega turizma, pa je brez težav kljubovala dobra volja zbranih,
ki so se zapletli v prijeten pogovor. Tu pa tam pa je luč sveta ugledala tudi kakšna dobra ideja, ki se jo bodo člani s pridom trudili
vključiti v načrt dela.
Mojca Valenčak
IZ NAŠIH KRAJEV
Kultura in turizem z roko v roki
Kot leta poprej so se tudi letos člani Turističnega društva Pilštanj in Kulturnega društva Lesično - Pilštanj
sestali na rednem letnem občnem zboru in pregledali delovanje v preteklem letu ter podali načrt za leto
2015.
Najprej je vse zbrane pozdravila predsednica KD Lesično - Pilštanj Nives Kostevc Arzenšek ter se vsem zahvalila za udeležbo. Za
kulturni program so poskrbele osnovnošolke Lara Arzenšek, Lara
Centrih, Nika Senica in Nika Klavžar. Občni zbor so popestrile z
igranjem na citre in deklamiranjem. Nato je zbrane pozdravil predsednik TD Pilštanj dr. Peter Kozmus in predlagal delovno predsedstvo, ki je vodilo uradni del. Sledila so poročila obeh društev.
Najprej ga je podala predsednica KD Lesično - Pilštanj. Člani so v
letu 2014 ogromno postorili. Leto so začeli s praznovanjem kulturnega praznika na turistični kmetiji Toplišek v Velbani gorci. Nato
so se sestali na občnem zboru. Ob občinskem prazniku je društvo
na Pilštanju pripravilo otvoritev fotografske razstave Pilštanjska
grajska pot. Prav tako so v mesecu aprilu v Dolu pri Ljubljani imeli
razstavo slikarskih del likovnih kolonij s Pilštanja. Predstavljena so
bila dela likovnikov: Brede Podbevšek, Črtomirja Freliha, Alenke
Kham Pičman, Iva Brodlja, Bogomirja Jurtele, Jožeta Foltina, Milana Eriča in Drage Davitkove Erič. V okviru KD Lesično - Pilštanj
delujejo: Pevke iz Dobležič, Pilštanjski gospodarji in dramska skupina Peilenstein. Na slavnostni prireditvi večnamenskega prostora
v Kozjem so meseca aprila zapele tudi Pevke iz Dobležič. Pilštanjski gospodarji so v letu 2014 nastopili na različnih prireditvah, kot
so projekt Nesnovna dediščina Obsotelja in Kozjanskega, zaključna prireditev v KD Šmarje in Binkoštovanje. Dramska skupina je
imela v mesecu maju in juniju intenzivne vaje. Pripravljali so se
na uprizoritev dveh iger. Ob 610-letnici trga Pilštanj se je odvijala
tudi razstava o zgodovini trga, avtorja Milenka Straška. V mesecu
juliju se je na Pilštanju že enajstič zapored odvijal Festival Pranger,
ki povezuje Rogaško Slatino s Kozjanskim. Mesec avgust je bil v
znamenju palete barv. Likovni pedagogi so se udeležili XVI. Likovne kolonije. Septembra je bila organizirana razstava Marjane
Kračun v Mercatorjevem centru. Oktobra so se člani obeh društev
udeležili strokovne ekskurzije v Prekmurje. Isti mesec pa so mladi
člani dramske skupine pripravili kulturni program na Trubarjevem
pohodu, zapele pa so tudi Pevke iz Dobležič. V mesecu decembru
so v dvorani v Lesičnem pripravili jubilejno 20. srečanje ljudskih
pevcev in godcev Pod cvetočo drnulo.
Sledilo je poročilo predsednika TD Pilštanj. Člani TD so se v mesecu februarju najprej sestali na občnem zboru, udeležili so se Valentinovega pohoda v Dobrini in pohoda na Bohor. V spomladanskih
mesecih so uredili označene poti po Pilštanju in na Vino goro ter
aktivno obveščali številna društva po Sloveniji o možnosti ogleda
Pilštanja in okolice. Ob dnevu Zemlje pa so zopet posadili dren. V
mesecu maju so se udeležili družabnega srečanja Šport špas, poleg
tega pa so se resno pripravljali na Prangerjado in Binkoštovanje.
Slednje so izpeljali v mesecu juniju. Nato pa je sledila 17. Prangerjada. Tam so sodelovali tudi predstavniki TD iz različnih krajev,
kjer imajo pranger ali prangersko klop. Septembra so imeli člani
strokovno ekskurzijo v Prekmurje, oktobra pa so organizirali že 7.
Trubarjev pohod iz Dobležič na Gostinco in nazaj. Ob koncu leta
so postavili jaslice na Pilštanju in organizirali 14. Božični pohod iz
Lesičnega v Zagorje in nazaj. Ob vseh aktivnostih so sodelovali še
na Lovrenčevem sejmu v Podčetrtku in na Prazniku kozjanskega
jabolka v Podsredi. Skozi celo leto so sprejemali obiskovalce na Pilštanju in jih vodili po trgu in okolici.
V letošnjem letu bodo v obeh društvih delali po ustaljenem planu, podanih pa je bilo tudi nekaj novosti. Po sprejemu poročil in
planov je sledila beseda gostov. Županja Občine Kozje Milenca
Krajnc je povedala, da je kultura kot taka zatočišče človekovih najžlahtnejših lastnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti in hkrati krepi
medsebojno sodelovanje, povezanost in razumevanje. Iz kulture
smo se razvili v to, kar smo, kar pa imamo, smo dolžni ohranjati in
negovati ter premagovati nove izzive v tem globaliziranem svetu.
Vse je pozdravila v imenu Občine Kozje in občinskega sveta, obema društvoma pa zaželela še naprej dobro delo. Željam se je pridružil tudi direktor gospodarsko-interesnega združenja za pospeševanje turizma – Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje
Boštjan Misja ter povedal, da se na LTO trudijo predvsem na področju promocije ter izrazil željo po še večjem sodelovanju. Zbrane
je pozdravila tudi predstavnica Kozjanskega parka in se zahvalila
za sodelovanje v preteklem letu. V imenu JSKD-ja je zbrane pozdravil David Stupica in čestital društvoma, da imajo v programu
zelo specifične prireditve, ki so na podlagi organizacije težko izvedljive. Zbrane so pozdravili številni predstavniki sosednjih društev
in jim zaželeli dobro delo še v naprej. Po končanem uradnem delu
so si lahko zbrani ogledali kratek filmček o delovanju društev, nato
pa poklepetali ob dobri hrani in pijači.
Vesna Žlender
Pod 20. cvetočo drnulo
Člani Kulturnega društva Lesično - Pilštanj so pod imenom Pod cvetočo drnulo pripravili glasbeni večer, ki je
potekal že dvajseto leto zapored.
Prireditev Srečanje ljudskih pevcev in godcev je v letih prerasla v
prireditev, kjer se je ljudski pesmi pridružila tudi narodno-zabavna
glasba. Na prireditvi so se predstavili pevci in glasbeniki, ki so že
večkrat nastopili na tem odru ali pa tudi prvič. Nekateri izvajalci
spremljajo to prireditev že od ustanovitve. Vsako leto je bila opevana različna tematika, in sicer ljubezen, kmečka opravila, ženska
in moška imena, kraji, različne stopnice življenja, vino, vojaške pesmi, poklonili pa so se tudi Slomšku in Lojzetu Slaku ter številnim
drugim tematikam. Minuli petek pa so govorili o praznovanju,
saj je takšno obletnico, kot je dvajset let, treba praznovati. In, kot
so povedali člani kulturnega društva, praznovati je treba skupaj.
Zbrane sta pozdravila županja Milenca Krajnc in nekdanji župan
Dušan Andrej Kocman. Tematski glasbeni večer je povezovala Nives Kostevc Arzenšek in zbrane popeljala od ljudskih pevcev do
narodno-zabavnih ansamblov. Da pa so se lahko gledalci in poslušalci tudi nasmejali, je poskrbela Dramska skupina Peilenstein
z različnimi skeči, kot so: Praznujemo 20. rojstni dan, Ženski in
moški klepet, Praznovanje obletnice poroke, Reševalna akcija in
drugi. V prvem delu smo lahko slišali ljudsko pesem, nastopili pa
so: Pevke iz Dobležič, Fantje z vrhov, mlajše pevke AFS France Marolt, ki so na prireditvi nastopile prvič, in Pilštanjski gospodarji.
V drugem delu pa smo lahko videli narodno-zabavne ansamble:
Šolski ansambel OŠ Lesično, Brata Jagrič s sorodniki, Ansambel
Jug, Mladi Korenjaki, Ansambel Prijatelji in Ansambel Nemir, ki se
je prav tako prvič predstavil na odru »drnule«. Na koncu prireditve
pa je sledila zahvala vsem članom za dobro delo in vsem donatorjem za pomoč, da je prireditev uspela.
Vesna Žlender
33
IZ NAŠIH KRAJEV
Delo Kulturnega društva Buče v letu 2014
V petek, 6. februarja, je imelo Kulturno društvo Buče letni občni
zbor v prostorih gasilskega doma Buče. Kljub slabemu vremenu se
ga je udeležilo precejšnje število članov. Občnega zbora so se udeležili tudi županja Občine Kozje gospa Milena Krajnc, predsednik
Krajevne skupnosti Buče Branko Lugarič in predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Buče Marko Žučko.
Po uvodnem pozdravu predsednice kulturnega društva Silve Valenčak in izvolitvi delovnega predsedstva je vodenja občnega zbora prevzel Marko Mramor. Sledila so poročila o delu kulturnega
društva v letu 2014, v okviru katerega deluje tudi mešani pevski
zbor pod vodstvom Mojce Volavšek. Sledilo je finančno poročilo
društva. Iz poročila je bilo razvidno, da je društvo izpolnilo svoj
plan dela za leto 2014 in dodalo še nekaj prireditev, na katerih so
sodelovali. Potem je predsednica društva podala plan dela za leto
2015 in poudarila, da se bodo z veseljem odzvali povabilu za sodelovanja na prireditvah v kraju.
Nato je predsednik delovnega predsedstva predal besedo gostom.
Kot prva je spregovorila županja Občine Kozje, se zahvalila za po-
vabilo in poudarila predvsem pomen kulture v današnjem času. Na
kratko je predstavila še delo in cilje občine v letu 2015 ter izrazila
željo po uspešnem delu in sodelovanju z društvom tudi v bodoče.
Spregovoril je tudi predsednik krajevne skupnosti, poudaril pomen in dobro delo društva, predvsem program ob materinskem
dnevu. Tudi z njegove strani je bila izražena želja po uspešnem delovanju in sodelovanju. Besedam predhodnikov se je pridružil tudi
predsednik gasilskega društva in dodal, da so društvu vedno na
voljo prostori gasilskega doma za njihovo delovanje.
Ob koncu uradnega dala se je predsednica vsem zahvalila za udeležbo kljub slabemu vremenu in tudi sama izrazila željo po uspešnem in dobrem sodelovanju z občino in vsemi društvi, ki delujejo
v kraju. Vse prisotne je seznanila, da je naslednje leto volilno leto
in s tem izvolitev novega vodstva kulturnega društva. Poudarila je,
da sama ponovno ne namerava kandidirati za predsednico. Prav
tako je mnenja, da je v kraju še veliko sposobnih in odgovornih
ljudi, ki lahko vodijo društvo v prihodnje.
Sledila je pogostitev in sproščeno druženje.
Oko
Ekološka pridelava in predelava je ključ do
zdravega življenja
Na območju Kozjanskega in Obsotelja se je v minulih letih kar
nekaj kmetovalcev odločilo, da svoje kmetije preusmeri tako, da
bodo njihovi pridelki pridelani na ekološki način. Veliko teh kmetovalcev pa je skupaj združenih v združenje Deteljica, ki združuje
in povezuje pridelovalce in predelovalce, ki jim je skupno to, da so
ekološki. Združenje tako združuje tovrstne kmetovalce na širokem
območju od Koroške pa preko obronkov Pohorja čez Savinjsko dolino do Kozjanskega in Obsotelja. Minulo nedeljo pa je združenje
pripravilo redno letno skupščino v domu krajanov Podsreda.
Skupščino je odprl predsednik združenja Jože Ledinek, ki je zbrane nagovoril in predal besedo mag. Hrvoju Teu Oršaniču, ki je
kot predstavnik Kozjanskega parka najprej predstavil območje,
na katerem se nahajajo in je prežeto z veliko dobrimi parkovnimi
praksami. Nato pa je novitete na področju ekološkega kmetijstva
predstavila še Sonja Jurcan z Ministrstva za kmetijstvo Republike
Slovenije. Gostja z ministrstva je zbrane seznanila predvsem s subvencijami na področju kmetovanja, ki so za kmetovalce pomemben vir dohodka in sredstev za delo na kmetiji. Po končanih predavanjih pa je sledilo nadaljevanje občnega zbora, in sicer najprej z
imenovanjem delovnega predsedstva, ki mu je predsedoval Mihael
Zakošek. Delovni predsednik se je najprej zahvalil za zaupanje in
pozval organe združenja, da podajo svoja poročila. Najbolj zanimivi poročili sta podala predsednik združenja in strokovni tajnik,
ki sta povzela njihovo delo v minulem letu. Združenje Deteljica je
tako v letu 2014 praznovalo 15-letnico obstoja in se v ta namen odločilo pripraviti in izdati revijo združenja, ki so jo člani z veseljem
prelistali že na občnem zboru, kot skupek dobrih informacij pa jim
bo služila tudi v prihodnje. Med letom so izdajali pakete obvestil
o novitetah na področju ekološkega kmetovanja, pripravljali in se
udeleževali strokovnih izobraževanj in skrbeli za promocijo ekološke pridelave in predelave. Združenje je tudi nadaljevalo s tržnico
za svoje člane v Mercatorjevih centrih, kjer so člani lahko ponudili svoje pridelke širši množici ljudi. Prav tako so tržili prodajo
34
Delovno predsedstvo
v zabojčkih, ki so jih napolnili s sadjem in z zelenjavo. Poleg tega
pa so v združenju množično skrbeli za promocije in sodelovanje
z mediji, urejali spletno stran, pripravljali promocijski material in
se trudili, da svoj program izpeljejo čim bolj polno in zanimivo.
Za svoje člane pa so v minulem letu organizirali tudi strokovno
ekskurzijo na južno Tirolsko, kjer so si ogledali nemalo zanimivih kmetij in postopkov pridelave in predelave. Poročila so člani
pozdravili z aplavzom, prav tako pa so aplavz namenili planu dela
za leto 2015. V letošnjem letu nameravajo v združenju ohraniti in
nadgraditi vse dobre in preverjene prakse iz minulega leta, a prav
tako so odprti za nove predloge, ki jih bojo z veseljem uvrstili na
svoj plan dela za leto 2015.
Občni zbor pa s tem seveda še ni bil končan, saj so za zbrane pripravili tudi kosilo in glasbeni del. Za kosilo so poskrbeli domačini,
ekološka kmetija Šmalčič, ki je pripravila povsem ekološko kosilo
in pokazala, da se z malo iznajdljivosti lahko prehranjujejo zelo
zdravo. Za zabavni del pa sta poskrbela člana skupine Duo Val.
Zbrani ekološki pridelovalci in predelovalci pa so v Podsredi ostali
še nekaj uric in si v sproščenem pogovoru izmenjali mnenja in
poglede ter koristne nasvete.
Jernej Šulc
IZ NAŠIH KRAJEV
Kozjansko muzejsko društvo sledi svojemu
poslanstvu
V sredo, 21. januarja, je v kinodvorani v Kozjem potekal redni občni zbor Muzejskega društva Kozje, na katerem
so člani zamenjali sestavo vodstva MDK, ki je bilo izvoljeno na volitvah na občnem zboru društva pred štirimi
leti, preleteli svoje delo v preteklem letu in si zastavili ambiciozen načrt dela za tekoče leto.
Po uradnem začetku občnega zbora in izvolitvi delovnega predsedstva je zbrane nagovoril dr. Slavko Kremenšek. Zadnje volitve so v
Muzejskem društvu Kozje potekale kot posledica odstopa dotedanje
predsednice Urške Faler, ki so jo leto dni prej za predsednico izvolili
predvsem zaradi njene aktivnosti, povezane z razstavo »Večni krog devetih trgov med Bočem in Bohorjem«, ter njene ustrezne strokovne izobrazbe in izkušenj. Po besedah dr. Kremenška je Falerjeva predložila
delovni načrt, ki ga v kozjanskih razmerah ni bilo mogoče realizirati v
praksi. Tako je kmalu ugotovila, da ima pri svojih ambicioznih načrtih
premalo podpore. Z utemeljitvijo, da ji ni bila nudena ustrezna pomoč
pri njenih načrtih, je, kot rečeno, predsednica Urška Faler odstopila.
Ob napovedi odstopa še nekaterih drugih članov izvršnega odbora in
vprašanju nadaljnjega delovanja MDK, je vlogo predsednika prevzel
dr. Slavko Kremenšek in delovati je začelo novo vodstvo društva.
Po besedah dr. Kremenška je novo vodstvo društvo prevzelo brez vnaprej pripravljenega programa in se je oprlo predvsem na izkušnje iz začetnega obdobja delovanja društva. Osredje prizadevanje MDK v preteklem mandatu so bile razstave. Razstavna dejavnost se je večinoma
odvijala na Kroflovini, torej v razstavnih prostorih Kroflnovega mlina.
Te po besedah Edvarda Krofla, lastnika tega kulturnega spomenika,
na leto obišče nekje med 300 do 350 ljudi, ob tem pa je Krofl poudaril
tudi vlogo domačih turističnih vodičev, ki bodo v prihodnje poskrbeli
za še večji obisk.
Na občnem zboru so sprejeli tudi novo predsedstvo delovne skupine,
ki so jo v sestavi Dušan Andrej Kocman, Suzana Kunst, Peter Krivec,
Franci Bizjak in Slavko Kremenšek imenovali pred kakšnim letom. Na
pobudo dosedanjega predsednika delovne skupine, Dušana Andreja
Kocmana, je na mesto predsednice skupine stopila nova županja Občine Kozje Milenca Krajnc. Skupina naj bi poskrbela za priprave obeležitve tisočletnice prve omembe Kozjega, ki bo naslednje leto – leta 2016.
Ta skupina je tudi poskrbela za zvezo s tremi potencialnimi pisci zgodovine Kozjega, ki bi jo naj pripravili ob tej posebni priložnosti. Gre
za arheologa dr. Slavka Ciglenečkega in za zgodovinarja, specialista za
starejša obdobja, dr. Miho Kosija iz Ljubljane in dr. Dejana Zadravca
s Ptuja. Del zgodovine za razdobje od 1848 do 1945 pa bi obdelal sam
dr. Kremenšek. Do oktobra tega leta naj bi tako bili pripravljeni teksti
na temo Zgodovina Kozjega, na nekoliko daljši rok pa je v pripravi
tudi Zgodovina Kozjega po letu 1945.
V KOZJEM ZOPET ZAŽIVELO SODSTVO
Med uspehi preteklega leta, s katerimi se MDK upravičeno ponaša,
gre omeniti predvsem uspešno izpeljavo projekta, ki je bil plod sodelovanja z Občino Kozje, KIP Vizijo iz Lesičnega, Kozjanskim parkom,
Zgodovinskim arhivom v Celju in Zavodom za prestajanje kazni Dob.
Tu gre za odprtje stalne razstave »Sodstvo v Kozjem«, ki je postavljena
v nekdanjem zaporu Okrajnega sodišča Kozje, za kar si je moral po
Kremenškovih besedah še posebej prizadevati nekdanji župan Dušan
Andrej Kocman. V preteklem letu pa so na Kroflovini odprli tudi razstavo »Trg Kozje in tržani«. »Tu gre za prvi del obsežnejše zasnove,
ki mu bo sledila razstava 'Trg Kozje in okoličani', za kar je že zbrano
potrebno gradivo,« pove dr. Kremenšek in doda, da naj bi sledile še
razstave, ki bi se nanašale na Ješovec, Vetrnik in Zdole.
Kot je še povedal dosedanji predsednik MDK dr. Slavko Kremenšek,
so se v preteklem mandatnem obdobju v društvu spopadli tudi z vprašanjem depoja, člani se namreč zavedajo pomembnosti urejanja arhiva
in vzdrževanja zdravega materiala. Zbrano gradivo, ki je v lasti MDK,
se trenutno nahaja v eni od celic zapora, kamor je bilo preneseno po
prenovi tamkajšnjih prostorov. Vendar je to le trenutna rešitev, dokaj
vlažno okolje namreč ni primerno za skladiščenje knjig in arhivalij.
Ob tem je beseda nanesla na že leta prazne prostore dvorca Kozjanka,
ki počasi, a neizogibno propada. Tudi ob vprašanju občasne retrospektivne razstave magistra umetnosti Petra Krivca člani društva radi pomislijo na grad, kot so dvorec Kozjanka navajeni imenovati Kozjani.
»Ob tisočletnici omembe Kozjega bi se lahko ali bi se celo moralo kaj
ustreznega zgoditi z gradom. Tudi zaradi prenovljenega trga Kozje, saj je
grad njegov organski sestavni del,« je za konec še povedal Kremenšek.
»OD NAS JE ODVISNO, KAJ BOMO KOZJEMU ŠE DALI«
Po soglasni razrešitvi dosedanjega vodstva je sledila izvolitev novega.
V izvršni odbor so bili izvoljeni: Suzana Kunst, Irena Jug, mag. Franc
Bizjak, Silva Sikošek, dr. Božo Sok, mag. Peter Krivec in Franci Bokalič. Nadzorni odbor je bil izvoljen v sestavi: Jože Brdnik, Valčka Jevšnik in Marinka Moškon, disciplinsko komisijo pa sestavljajo: Anica
Kolar, Marica Jurak in Zdravko Rimc. Na mesto novega predsednika
Muzejskega društva Kozje pa je stopil mag. Peter Krivec. Sledile so čestitke novemu vodstvu, ki jih je v imenu delovnega predsedstva izrekel
Veljko Kolar, nato pa je k besedi stopil tudi novoizvoljeni predsednik
društva. »Zavedam se velike odgovornosti, ki jo prinaša ta položaj,« je
dejal Krivec in nadaljeval, »od nas vseh pa je odvisno, kako bomo svoje poslanstvo nadaljevali in ga nadgrajevali, kaj bomo Kozjemu še dali,
kaj bomo še poiskali, dograjevali …«. Sledil je optimističen in spodbuden govor, v katerem se je Krivec dotaknil tudi programa, načrtov in
ciljev MDK za tekoče leto ter se za konec še enkrat zahvalil za izvolitev.
ČAKA JIH PESTRO LETO
V drugi polovici maja se obeta razstava Marjana Prisička na temo »Trg
Kozje, tržani in okoličani«, v načrtu pa je tudi ureditev analogne razstave mag. Petra Krivca. Obe razstavi naj bi bili na Kroflovini. Že nekaj
časa je v pripravi tudi razstava Anice Kolar »Križi in kapele v župniji
Pilštanj«, ki pa bo na Pilštanju. V načrtu je tudi razstava pod delovnim
naslovom »Obnovitvene zadruge«, avtorjev Milene Hostik in Alojza
Oprešnika, in razstava »Trg Kozje in okoličani«. Člani MDK so si za
letošnje leto zadali tudi nalogi inventarizacije depojskega gradiva in
iskanje suhega prostora za arhivsko-bibliotečni del deponiranega gradiva. Med njihovimi cilji pa je tudi razrešitev nadvse pomembnega
vprašanja zaščite zbirk Marjana Marinška, častnega občana Kozjega,
ki se je pojavilo ob njegovi nenadni smrti. V načrtu pa je tudi ponovna obuditev predavanj, ki bi potekala v kontekstu ohranjanja kulturne
dediščine, spoznavanja dediščine in drugih domoznanskih tematik.
Za konec je vse zbrane pozdravila tudi županja Občine Kozje Milenca
Krajnc, ki je pohvalila ambiciozne in obsežne načrte, ki so si jih člani
društva zastavili ob ustanovitvi, jim skozi leta pridno sledili in jih realizirali. »Delovanje takšnega društva v naši skupnosti je zelo pomembno. Dobro je, da poznamo svojo zgodovino, saj tako lažje razumemo
sedanjost in gradimo prihodnost,« je še dodala županja in poudarila, da si z novim vodstvom vsekakor nadeja dobrega sodelovanja. V
nadaljevanju je pred zbrane stopil tudi Jože Božiček, ki je izkoristil
priložnost in zbranim predstavil svojo knjižico s kronologijo steklarne
v Kozjem, ki je izšla v petindvajsetih izvodih. En izvod je podaril društvu, člani pa so ga povabili, da delo društvu podrobneje predstavi na
posebnem predavanju. Čestitke novemu vodstvu in upe na še nadaljnje dobro sodelovanje je izrekla tudi predstavnica JZ Kozjanski park
Lucija Zorenč. Po končani besedi gostov so zbrani uspešno zaključili
občni zbor in se prepustili prijetnemu druženju ob odlični hrani in
pijači, za katero je poskrbelo društvo.
Mojca Valenčak
35
IZ NAŠIH KRAJEV
Člani KORK Kozje kljub
okrnjenim sredstvom
rešili številne stiske
Za člani Krajevne organizacije Rdečega križa (KORK)
Kozje je še eno zelo uspešno leto, v katerem so s trdim
delom in voljo kljub okrnjenim sredstvom uspeli doseči vse zastavljene cilje in naloge. Svoje delo v minulem
letu in načrte za tekoče leto so povzeli na rednem letnem občnem zboru, ki se je odvijal v nedeljo, 22. februarja, v prostorih Motela Ribnik v Kozjem, udeležilo
pa se ga je 61 članov.
KLJUB MANJŠIM SREDSTVOM JE ZA ČLANI
IZREDNO USPEŠNO LETO
Zbrane je v uvodu pozdravila predsednica KORK Kozje Marjana
Plak in izrekla dobrodošlico vsem gostom ter se, v pričakovanju
lepega popoldneva, ki ga bodo preživeli v veselem druženju, zahvalila za številčno udeležbo. Po izvolitvi delovnega predsedstva
v sestavi predsednika Veljka Kolarja in članic Cvetke Zupan in
Milene Jagrič se je predsednica posvetila branju poročila o delu v
letu 2014. Od zadnjega občnega zbora so bili člani in članice kozjanskega KORK-a izredno aktivni in to kljub temu da je bilo stanje
glede prehrane v letu 2014 dosti skromnejše kot leto poprej. Tako
je dobrine, kot so mleko, sladkor, moka, testenine, sol in olje ter
pralni prah, prejelo dosti manj pomoči potrebnih občanov in občank kot v prejšnjih letih. Samo mleka je bilo za kar 1260 litrov
manj kot v letu poprej, medtem ko riža in zdroba sploh niso prejeli. Po besedah Plakove so se s tem žal uresničile besede, ki jih je
izrekla na lanskem občnem zboru, in sicer, da se bodo glede stanja
s hrano pustili presenetiti. »In presenečenje je žal res sledilo,« je z
obžalovanjem dejala Plakova ter dodala, da so se prostovoljke na
vse pretege trudile, da bi kljub manjšim sredstvom sokrajanom nudile zadostno mero pomoči in podpore. Ostale aktivnosti so člani
izvajali v skladu z običajnim letnim planom dela. Marljivo so sledili
zastavljenim ciljem ter ponovno pripravili predstavitev in sprejem
tretješolcev v Rdeč Križ in jih ob tem tudi obdarili.
Predsednica je omenila tudi zbiranje sredstev za pomoč žrtvam
poplav v Bosni in materiala za srečolov, ki jim je v lanskem letu
prinesel dobrih 1000 evrov – denar, brez katerega marsikatere dejavnosti ne bi mogli izpeljati. Prostovoljke so obiskale in obdarile
12 jubilantov, v oktobru pa so se vsi zbrali na pogostitvi starejših
občanov. V okviru Praznika kozjanskega jabolka so izvedli dobrodelno akcijo Drobtinica in tako pomagali učencem OŠ Kozje, v
decembru pa so prostovoljke prispevale pecivo za šolsko dobrodelno prireditev. Kar 132 osebam so z obiskom in obdaritvijo polepšali decembrski čas. Obiska pa so bili posebej veseli v domovih
v Šmarju, Podčetrtku, Rogaški, Krškem, Šentjurju in Celju. Kot je
za konec še povedala predsednica, so članice skozi vse dobrodelne
dejavnosti v preteklem letu poslanstvu RK namenile dobršen del
svojega časa – natančneje kar 1131 spoštovanja vrednih ur prostovoljnega dela. Tako se je Plakova v zaključku poročila zahvalila
vsem prostovoljkam, ki tako nesebično žrtvujejo marsikatero uro
svojega življenja za pomoč sočloveku, in dodala, da ne dvomi, da
bodo z marljivim in predanim delom nadaljevale tudi v tekočem
letu.
Kot je bilo mogoče razbrati iz finančnega poročila, so Kozjani lansko leto v finančnem smislu končali na zelo pozitivni noti. Finanč-
36
Predsednica podaja poročilo
no stanje KORK-a je bilo na zadnji dan starega leta mnogo višje
kot leta poprej, je z veseljem povedala predsednica in vse pozvala k
aplavzu. Po poročilih nadzornega odbora in verifikacijske komisije
je Plakova predstavila še program dela za leto 2015, ki je ponovno
poln velikih ciljev in nalog. Poudarila je, da bodo tudi v tem letu
sledili okvirnemu planu, ki je podoben lanskemu, ena njihovih
glavnih nalog pa bo ponovno pridobivanje novih članov in članic.
»PROSTOVOLJCI STE MOST MED HUMANITARNO
DEJAVNOSTJO IN POMOČI POTREBNIMI POSAMEZNIKI«
Po vseh podanih poročilih pa so besedo dobili gostje. V imenu
predstavnice Območnega združenja Rdečega križa Šmarje pri Jelšah Milke Dobravc, ki se občnega zbora zaradi bolezni ni mogla
udeležiti, je zbrane pozdravila predsednica KORK-a Podsreda Osredek Olga Simončič in jim čestitala za uspehe, ki so jih tako
na področju nudenja pomoči ljudem v stiski, kot pri izpolnjevanju ostalih nalog, nizali v kozjanski krajevni organizaciji. Čestitkam sta se pridružila tudi predsednik Društva upokojencev Kozje
Veljko Kolar in županja Občine Kozje Milenca Krajnc, ki je vsem
zaželela, da bi si vzeli več časa za medsebojno druženje in pogovor.
»Zelo težko je, če nekdo nima osnovnih reči, ki jih potrebuje za
preživetje, še huje pa je, če nima nikogar, ki bi mu zaupal svoje
težave,« je povedala županja in poudarila, da se ravno tu skriva
osnovna naloga predstavnic RK. »Prostovoljci predstavljate most
med humanitarno dejavnostjo in tistimi, ki potrebujejo pomoč,« je
dodala županja in se vsem zahvalila za vse dobro delo, ki ga opravljajo, obljubila pa je tudi čimprejšnjo razrešitev vprašanja neprimernih prostorov KORK-a Kozje. Vse dobro in obilo uspehov tudi
v prihodnje pa so članom in članicam zaželeli tudi predstavniki
krajevnih organizacij RK Zagorje, Lesično in Buče.
S potrditvijo plana dela se je zaključil uradni del občnega zbora,
začelo pa se je prijetno druženje ob odličnem kosilu in pecivu, ki
so ga pripravile prostovoljke. Veselo vzdušje je pričarala tudi nepogrešljiva harmonika in tako so zbrani ob prijetnih zvokih glasbe, ki
je prihajala izpod prstov Primoža Klavžarja, preživeli nepozabno
nedeljsko popoldne.
Mojca Valenčak
IZ NAŠIH KRAJEV
Člani LD Kozje kljub vremensko slabemu letu
izpolnili cilj odvzema divjadi
Lovska družina Kozje se je v nedeljo, 15. marca, v družbi gostov iz sosednih
in pobratenih društev zbrala na redni letni skupščini v lovskem domu na
Vini Gori. Člani Lovske družine Kozje, katere bogata tradicija sega že skorajda sedemdeset let v preteklost, so skupaj prisluhnili poročilom o delovanju družine v preteklem letu in zastavili načrte in smernice za tekoče.
Po uvodnih pozdravnih besedah predsednika Lovske družine Kozje Antona Krofla
- Nonija je sledila izvolitev organov skupščine. Sledilo je poročilo starešine, ki je uvodoma povzel besede predsednika Komisije
za pregled in oceno odstrela in izgub divjadi
za savinjsko-kozjansko lovsko upravljavsko
območje in preteklo leto opisal kot izredno
mokro z meglenim zaključkom brez snega,
kar je bilo zelo neprimerno za izvajanje lova.
Kljub temu pa jim je na omenjenem upravljavskem območju uspelo doseči zastavljeni cilj odvzema divjadi. Po besedah starešine pa se lahko tudi v njihovi lovski družini
pohvalijo s skorajda popolno realizacijo lovsko-gospodarskega načrta. Uspešni pa so
bili tudi na društvenem področju, je v nadaljevanju poudaril Krofl in med dejavnostmi,
ki so jih izvajali v LD Kozje, omenil strokovno ekskurzijo na lovski sejem v Celovcu ter
organizacijo tradicionalnega lova za lovske
prijatelje – LD Kungota, Krka, Kapele in Komen, ki se ga je udeležilo 30 lovcev domačega društva in 57 gostov in na katerem so slavili tudi 40 let pobratenja med LD Kungota
in LD Kozje. To praznovanje so pripravili
pod geslom »Dobri lovci – dobri prijatelji«.
Organiziran je bil lov za lovce Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Celje, člani
LD Kozje pa so bili tudi gostitelji prvenstva
v lovskem streljanju za veterane s področja
lovske zveze, udeležili pa so se tudi strelskega tekmovanja v okviru t. i. Bohorske lige,
kjer so bili člani LD Kozje zelo uspešni. Že
šestič v vsega skupaj sedmih sezonah so
namreč osvojili 1. mesto. Lovci pa niso pozabili niti na svoje najmlajše. Za učence 4.
razreda osnovnih šol na svojem območju so
tako organizirali ekskurzijo v Lovski muzej
Lovci so pozorno prisluhnili poročilu
Bistra.
»Plani za tekoče leto so podobni preteklemu,« je v nadaljevanju povedal starešina ter jih hkrati vse opomnil, da se, kot je
znano, populacija divjega prašiča v Sloveniji vztrajno veča, »naša največja skrb bo
tako ohranjanje škode, ki jo povzroča divjad, v sedanjih okvirih ter pa stremljenje k
zadovoljstvu vseh uporabnikov prostora.«
Ravno v namen omejevanja škode, ki jo na
poljščinah povzroča divjad, pa si v LD Kozje
prizadevajo za pridobitev čim več zemljišč
za krmne njive in organizacijo preprečevalnega krmljenja. Tu je starešina omenil
tudi novo zemljišče, ki ga poskušajo že sedaj obvarovati pred zaraščanjem, ter izrazil
upanje, da jim pridobitev zemljišča uspe v
tem letu. Poleg ekskurzije za otroke bodo v
LD Kozje letos organizirali tudi strokovno
ekskurzijo za članstvo in partnerje na sejem v Gornjo Radgono, kjer se bo njihova
družina predstavila z vrhunskimi trofejami
srnjadi. Kot je s ponosom povedal starešina,
so letos opravili tudi razgovor za vstop v LD
s petimi novimi kandidati in izrazil upanje,
da bo vsem kandidatom uspelo spoznati in
doživeti vse, kar ponuja življenje lovca, da
bodo znali uživati v samoti lovišča in uspešno delovati v krogu LD Kozje. Z željo po
dobrem pogledu in mnogih lovskih užitkih
je Krofl zaključil svoje poročilo.
Sledili sta poročili tajnika in blagajnika, v
nadaljevanju pa je poročilo podal tudi Rajko Lupše, gospodar LD Kozje. Z izvajanjem
ukrepov za varstvo in monitoring divjadi
so uspeli škodo po divjadi zmanjšati na 279
evrov, kar je manj kot leto poprej. Prav tako
pa v lovski družini niso pozabili na vzdrževanje in obnavljanje lovskih prež. Tako so v
letu 2014 obnovili dve lovski preži in napravili tri nove. Od sredine oktobra do sredine
decembra so izvedli devet lovov na mlado
divjad, povprečna udeležba pa je znašala
24 lovcev domače LD. V letu 2014 so imeli pet lovov na divje prašiče, na splošno pa
je odvzem divjadi po besedah gospodarja
potekal v skladu z načrtom in gojitvenimi
smernicami. Lupše pa je omenil tudi 18-odstotno izgubo celotnega odvzema, kar je za
3 % več kot leto poprej. V nadaljevanju je
svoje poročilo podal lovovodja Rudi Kostevc, ki je nekoliko slabši odstrel pripisal
vremenskim razmeram, ki so se izboljšale šele konec decembra. Vreme je lovcem
zagodlo tudi ob tradicionalnem lovu za
prijatelje, ki se ga zvesto udeležujejo člani
pobratenih in prijateljskih LD. Gosta megla
je poskrbela za slab izkupiček lova, ki se je
žal končal brez trofej, to pa nikakor ni uničilo dobrega vzdušja, ki je med lovci vladalo ob zaključku lova, je dejal Kostevc, in se
še enkrat zahvalil vsem, ki so pomagali pri
organizaciji. Sledila so poročila disciplinske
komisije, nadzornega odbora ter kinologa,
ki je poudaril potrebo po povečanju števila
lovskih psov, usposobljenih za lov.
Sledila je razprava po poročilih in številne
pohvale dobrega delovanja društva. Pohvale in čestitke ob uspešnem delu v preteklem
letu ter želje za dobro delovanje tudi v prihodnje so tako izrekli predstavniki lovskih
družin Bistrica ob Sotli, Podsreda, Bohor Planina, Podčetrtek, Loka pri Žusmu, Handil Dobje, Senovo in Veliki Kamen.
V nadaljevanju so lovci prisluhnili finančnemu planu in lovsko-gospodarskemu
načrtu za leto 2015, ki je načeloma enak
lanskemu in temelji na združevanju in povezovanju lovcev, upravljanju in nadzoru
ter pregledu nad lovišči, vzgoji lovcev in
napredku lovstva ter skrbi za tekoča dela.
V načrtu imajo izgradnjo treh novih visokih prež in čiščenje lovskih stez, še naprej
pa nameravajo krmiti divjad in pomagati
pri preprečevanju povzročanja škode, ki jo
živali povzročijo na pridelkih. Na splošno
pa se bodo pri LD Kozje trudili še vnaprej
pozitivno usmerjati aktivnosti v široko zastavljeni dejavnosti, njihova primarna skrb
pa bo seveda odgovorno in vzdrževalno gospodarjenje z divjadjo.
Po zaključku uradnega dela letne seje je sledilo druženje in pogostitev vseh prisotnih,
ki jih ne glede na starost in okolje, iz katerega prihajajo, druži ljubezen do narave, ki
snuje temelje dobre, zdrave, trdne in napredne lovske organizacije.
Mojca Valenčak
37
IZ NAŠIH KRAJEV
Člani društva ljubitelji
pršuta Kozje v novem
letu nič manj aktivni
Člane društva ljubitelji pršuta kot mnoga druga društva druži strast. Strast in ljubezen do reči, ki v življenju veljajo za najlepše, in marsikdo bi celo trdil, da mu
brez njih niti živeti ni. Zagotovo pa bi vam prav vsak
član društva pritrdil, da je ni lepše stvari, kot v družbi dobrih prijateljev nazdravljati s kapljico odličnega
domačega vinca, medtem ko z drugo roko že segaš po
ovalih odlične domače hrane, hkrati pa se z zadovoljstvom zavedaš, da je oboje, tako pijača kot jedača, sad
dela tvojih in prijateljevih rok. In ko vse omenjeno
združimo še z ljubeznijo do aktivnega druženja, kjer
ne manjka pohodov in kvartopirskih večerov, dobimo
zmagovalno kombinacijo, ki je Društvo ljubiteljev pršuta Kozje.
Člani društva so novo leto 2015 začeli prav tako aktivno, kot so
preživeli prejšnjega. Že v januarju so tako zabeležili kar dve srečanji, ki sta se po naravi sicer razlikovali eno od drugega, obema pa
je bilo skupno druženje ob dobri volji in odlični hrani in pijači, kot
je to značilno za druženja, ki jih organizirajo člani.
Že 3. januarja, ko je bilo leto še čisto mlado, so se člani društva
zbrali na sedaj že tradicionalnem srečanju ob novem letu, ki se
ga vsako leto na povabilo članov udeležijo tudi njihove soproge.
Te se povabila društva, ki ga drugače sestavljajo zgolj predstavniki moškega spola, vsako leto zelo razveselijo in se nanj z veseljem
odzovejo. Člane so na druženju, ki je potekalo v domu krajanov
v Podsredi, pričakali narezki njihovega pršuta, ki upravičeno nosi
ime pršut iz Kozjega in je skrb in delo gospodarja društva, Francija
R. Ob dobri kapljici, odlični večerji in živi glasbi so se vsi zbrani zabavali in plesali vse do zgodnjih jutranjih ur. Kot povedo člani dru-
Enkrat folklornik,
vedno folklornik!
Folklorna skupina Kozje že 33 let ohranja in oživlja bogato ljudsko
izročilo slovenskih pokrajin. Trenutno je v skupini 28 članov in
pod budnim očesom umetniške vodje Tadeje Amon pridno vadimo ob petkih zvečer. Ker svoje plesno znanje vsako leto nadgradimo na intenzivnih vajah, smo se konec februarja odpravili na
Zgornje Jezersko in tri dni pilili splet štajerskih plesov. V teh treh
dnevih pa nismo samo garali in gulili nove koreografije, ampak se
tudi zabavali in sproščeno družili. Kaj smo se naučili, boste pa lahko preverili že drugo nedeljo v aprilu, ko bomo zapeli in zaplesali
na območnem srečanju odraslih folklornih skupin v Rogatcu.
Poleg priprav na revijo največ pozornosti namenjamo pripravi 9.
Mednarodnega folklornega festivala, ki bo v Kozjem potekal od 14.
do 17. maja. Festival bo največji do sedaj, saj se bo na njem predstavilo rekordno število folklornih skupin. Poleg nas bodo ljudske
plese, šege in navade obujali folkloristi iz Slovaške, Italije, Nemčije
38
Med igrami šnopsa
štva, je bilo to že sedmo srečanje oziroma praznovanje zapovrstjo.
Svojim partnericam pa so člani podarili tudi skromna darilca, ki so
jih bile vse nežnejše polovice nadvse vesele. Ob tej priložnosti se je
predsednik društva Stanko Dolinšek tudi zahvalil vsem članom za
dobro sodelovanje, ki potrjuje, da je Društvo ljubitelji pršuta Kozje
tudi društvo prijateljev.
Tudi letos so člani društva organizirali tradicionalno prvenstvo v
»šnopsu«, ki je tokrat potekalo 24. januarja. V prostorih domačije
Frece na Bučah se je tako zbralo 20 igralcev, torej deset parov. Ob
prihodu so se udeleženci turnirja okrepčali z odličnim pasuljem,
za katerega je poskrbel član Andrej Planinc, sledilo pa je žrebanje
parov, ki ga je prevzel član Mirko Kunst, in igre so se začele. Turnir je ponovno potekal gladko, brez zapletov in zadnji kvartopirski
spopad se je zaključil okoli 19. ure. Sledilo je štetje rezultatov, vsi
udeleženci turnirja pa so med tem z zadovoljstvom pogledovali k
mizi, kjer so pripravljeni na razdelitev stali čudoviti kristalni pokali, za katere je poskrbela družina Valenčak. Sledila je razglasitev
rezultatov, ki sta jo prevzela predsednik društva Stanko Dolinšek
in sodnik Vigi. Zmagovalca letošnjega turnirja sta postala Jani Kos
in Ivan Klavžar. V napetem finalu sta ugnala ekipo, ki sta jo zastopala člana Toni Lesnika in Klemen Frece. Tretje mesto sta osvojila
Tone Simonič in Slavko Frece, ki sta premagala ekipo Vida Žižka
in Stanka Dolinška. Po razglasitvi zmagovalcev in podelitvi pokalov je sledila zelo okusna večerja – domače pečenice, ki so jih
pripravili člani Bogdan, Franci in Martin, in zelje, za katerega so
poskrbele domače gospodinje.
Mojca Valenčak
in Srbije, učenci OŠ Kozje, OŠ Lesično in OŠ
Bistrica ob Sotli ter plesalci FS Triglav z Jesenic, FS Tine Rožanc iz Ljubljane, FS Dragatuš
ter FS Franc Ilec iz Loke - Rošnje. Gostje iz
tujine bodo v Kozje pripotovali že v četrtek
in najprej obiskali naše lepe kraje, v petek popoldne se bodo v športnem parku v Kozjem
pomerili v športno-družabnih igrah, zvečer
pa nastopili v Termah Olimia. Vrhunec bo 9.
Mednarodni folklorni festival dosegel v soboto, ko bodo vse nastopajoče skupine svoj
kraj in znamenitosti predstavljale na tržni- Pospešene vaje
ci ter seveda tudi v pesmi in plesu na odru
Večnamenskega centra Kozje. V sklopu festivala bo na avtobusni
postaji v Kozjem potekalo srečanje ljubiteljev legendarnega fička,
zvečer pa veselo druženje vseh udeležencev.
Člani FS Kozje se veselimo vaše podpore in vas vabimo v nedeljo,
12. 4. 2015, ob 17. uri na območno srečanje odraslih folklornih
skupin v Rogatec in seveda v soboto, 16. 5. 2015, na osrednjo prireditev 9. Mednarodnega folklornega festivala v Kozje.
(M. B., FS Kozje)
IZ NAŠIH KRAJEV
Samo materina ljubezen nam je
vedno podarjena …
»Mamica je kakor sonček,« se glasi znani verz, ki ga ve povedati vsak otrok. Z
mamico pa se ne rojeva le nov dan … Kot sonce na topel spomladanski dan
poboža mlade cvetove, da se razprejo in vzcvetijo v vsej svoji lepoti, ter v deželo kot pomlad prinaša življenje. Zato tudi ni naključje, da se vsi marčevski
prazniki, ki pozdravljajo mamice in nežnejši spol na splošno, tako pomenljivo
zvrstijo okoli prihoda pomladi. Nastop pomladi, z njim pa tudi vse marčevske
praznike, posvečene mamam, mamicam, starim mamam in babicam, skratka
vsem predstavnicam nežnejšega spola, pa vsako leto proslavijo tudi na Bučah,
kjer se je v prostorih doma gasilcev in krajanov ponovno odvijala tradicionalna prireditev v počastitev vseh marčevskih praznikov.
V soboto, 21. marca, so pod organizacijo Kulturnega društva Buče ponovno združili moči
domači otroci in na že ustaljen način pripravili čudovit kulturni program. Prireditev se je
tradicionalno odvijala v počastitev mamic, ker
pa je otroške ljubezni dovolj tudi za očete in
dedke, tudi na te niso pozabili. »Šopki na mizah in scena na odru nam kažeta, da je prišel
čas, ko se narava prebuja in kaže v svoji najlepši
pomladni obleki. Dobra dela se vrstijo skozi vse
leto, vsak človek naredi najprej nekaj zase, nato
za družinske člane in prijatelje, ne nazadnje pa
tudi za ožjo in širšo lokalno skupnost,« je v uvodu dejala povezovalka programa Nika Ivanc,
nato pa so pred zbrane že stopili najmlajši nastopajoči in z recitacijami poskrbeli za prelep
uvod v večer.
Večer je bil v obilici lepih predstav hitro naokoli in kot bi mignil, se je na odru zvrstila
še zadnja točka. Člani KD Buče so ob koncu
izrekli še zahvalo vsem, ki so to prireditev soustvarjali, nato pa vse zbrane povabili, da se
jim pridružijo na pogostitvi in veselem druženju do jutranjih ur. Še prej pa je zbranim
nekaj besed namenila županja Občine Kozje
Milenca Krajnc, ki je vse zbrane pozdravila
v imenu Občine Kozje in v svojem imenu ter
dejala, da še kako držijo besede enega izmed
recitalov o tem, da ima vsaka mama sladke
skrbi. »Ravno zato je vloga mame nekaj enkratnega, neponovljivega in verjamem, da to vlogo,
drage mame in žene, živite do polnosti,« je dejala županja in dodala, da nas v življenju spremljajo lepi trenutki, kdaj pa kdaj pa tudi tisti
»Mama je ena sama«
»25. marec pri nas poznamo kot dan, ko praznujejo naše
matere. Dan, ko jim izkažemo hvaležnost za njihov trud,
strpnost in izkazano ljubezen.« Za vse to so se otroci iz Vrtca Zmajček Kozje in Osnovne šole Kozje želeli zahvaliti
svojim mamicam s svojimi talenti.
Uradni del večera so pričeli najmlajši z recitacijo pesmice, nato pa
so se trije učenci predstavili z igranjem na kitare in s petjem. Otroci
iz Vrtca Zmajček Kozje so se preoblekli v Mačka Murija ter z recitacijo in plesom razveselili svoje mamice. Na odru sta se z zapeto
pesmijo predstavila tudi otroški in mladinski pevski zbor OŠ Kozje. Zaplesali sta še dve folklorni skupini pod mentorstvom Mateja
Jagriča, učenci so recitirali pesmice o mamicah in očetih, igrali na
harmonike, kitare, flavto, peli, plesali in pokazali še številne druge
talente ter tako razveselili svoje starše. Ob koncu programa pa so se
predstavili še kozjanski folkloristi in Moški pevski zbor Kozje. Po
končanem uradnem delu je vse zbrane prva pozdravila Anja Kostanjšek, predsednica KS Kozje, in vsem mamicam voščila z recitacijo pesmi o mamah. Pozdravom se je pridružila županja Občine
Kozje Milenca Krajnc, ki je zbranim povedala, da je v mladostnih
letih njene mame veljalo, da so si ženske pisale lepa voščila med
sabo, kar pa je z leti šlo v zaton. Vsem mamam pa je ob njihovem
prazniku zaželela veliko zdravja, sreče in zadovoljstva, predvsem
pa, kar si same najbolj želijo. V imenu Vrtca Zmajček Kozje in OŠ
Kozje pa je vsem mamicam voščil še ravnatelj OŠ Kozje Roman
Gradišek in jim zaželel vse dobro.
Vesna Žlender
S spremstvom je lažje premagati tremo
malo manj lepi. Ravno zato pa so po njenem
mnenju pomembni prazniki, kakršen je ta. Za
konec je še enkrat čestitala vsem mamam in
ženam ob njihovem prazniku in jim želela vse
dobro, njenim čestitkam, željam in zahvalam
pa se je pridružil tudi predsednik Krajevne
skupnosti Buče Branko Lugarič. Za konec
pa je pred zbrane stopila tudi predsednica
kulturnega društva Silva Valenčak, ki se je v
svojem imenu in v imenu kulturnega društva
zahvalila vsem, ki so pripomogli k uspešni izpeljavi prireditve, še posebej pa otrokom, ki so
seveda najbolj zaslužni za lep program. »Vsi
skupaj smo oblikovali to, kar se je na tem odru
danes dogajalo. To, kar pa se bo naprej, pa je v
veliki meri odvisno od vas, spoštovani zbrani,«
so se glasile zaključne besede organizatorjev,
obiskovalci pa jih seveda niso razočarali. Po
obilni pogostitvi se je ob živi glasbi Ansambla
Potep v odličnem vzdušju plesalo in pelo vse
do zgodnjih jutranjih ur.
Mojca Valenčak
Večer smeha in
zabave v Kozjem
V Kozjem se je v petek, 20. februarja, odvijal večer poln
smeha in zabave, kajti v goste so prišli štirje izvrstni slovenski komiki, ki vedno znova navdušujejo slovensko publiko. V večeru, ki je potekal v znamenju stand-up komedije, so bili gledalci deležni štirikratnega odmerka smeha
in štirih zabavnih komikov, ki so jih vsak po svoje zabavali
s svojim pogledom na svet in jih niso pustili lačne smeha.
Na odru kozjanske kinodvorane so se v okviru
večera stand-up komedije, ki so ga v sodelovanju
s Klubom študentov šmarske regije in Obsotelja pripravili člani Kluba mladih Kozje, zvrstili
štirje izvrstni komiki, ki imajo za sabo že veliko
kilometrine v nastopanju po dvoranah po vsej
Sloveniji. Jernej Celec, ki je v Kozjem že nastopil,
je zopet odlično povezoval program in zbranim
predstavil ostale tri komike, ki so poskrbeli, da
bodo njihove šale še kar nekaj časa odmevale po
dvorani. Tako so poleg njega nastopili še Uroš
Kuzman, Gašper Bergant in najbolj svež med nji- Stand up komiki
mi – Andrej Podbevšek in poskrbeli za dobro uro in pol smeha. Vsi
upamo, da bodo takšni večeri v Kozjem potekali še velikokrat, saj ni
lepšega kot začetek vikenda z obilo smeha in zabave.
Klub mladih Kozje
39
IZ NAŠIH KRAJEV
Ta ljuba kultura
V Osnovni šoli Kozje so že naredili prve korake v novo leto in prišel je čas, da se zopet poklonijo slovenski kulturi
in številnim kulturnim izvajalcem iz našega ožjega okolja. Tako so s čudovito kulturno prireditvijo popisali še
eno stran v knjigi svoje »kulturne šole« in jo obogatili s še eno dejavnostjo projekta SKK (Projekta za dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti), v okviru katerega letos izvajajo številne dejavnosti za dvig socialnega in kulturnega kapitala.
Vsi obiskovalci, ki so se na četrtek, 12. februarja, željni smeha in
zabave ter predvsem kulture zbrali v kozjanski kinodvorani, so
imeli priložnost spremljati čudovit program, v katerem se je zvrstilo veliko glasbenih, plesnih, igralskih in pevskih točk, ki jih šolarji pridno pripravljajo in združujejo ob vseh večjih krajevnih in
državnih praznikih in slavjih, kar ob obilju talenta, ki se v kozjanski šoli skriva tako rekoč za vsakim vogalom, sploh ni tako težko.
Obiskovalci prireditve v Kozjem so bili tako deležni obilice smeha,
dobre glasbe in presenečenj – vse na zelo kulturen in zabaven način – eno brez drugega vendar ne gre. Povezovanje programa sta
prevzela Sinja Kunst in Nick Perc, ki sta poskrbela vsak za svoj del
kulturno-zabavne prireditve – Sinja za kulturni, Nick pa za zabavni del, in skozi preplet kulture in zabave so učenci zabrisali meje
med zabavnim in kulturnim in iskali odgovore na vprašanja, kaj
pravzaprav je kultura, kaj je kulturno, kaj nekulturno vedenje in
ali je vse to sploh še vredno počenega groša. Med nastopajočimi so
se na odru zvrstili otroški in mladinski pevski zbor OŠ Kozje pod
vodstvom pevovodkinje Katje Kovač in mladi folkloristi pod vodstvom Mateja Jagriča. Ker pa danes živimo v svetu, katerega neizogiben sestavni del je tudi tehnologija z vsemi svojimi prednostmi
in slabostmi, so učenci tudi ta vidik vsakdana s pridom vključili v
predstavo. Zbrani so se tako med posameznimi točkami zabavali
ob prikupnih posnetkih kozjanskih prvošolcev, ki so premlevali
odgovore na vprašanja o tem, kaj je kultura, ter z gledalci delili
svoj popolnoma drugačen, brezskrben in igriv pogled na ta »velika« vprašanja. »Kulturno je, da pri miru sediš in vse pridno poslušaš.
Da med poukom ne pijemo. Da se lepo obnašamo, ne govorimo grdih
besed, ne špukamo drugih in jih ne tepemo, grizemo ali ščipamo,«
so se glasili prisrčni in iskreni odgovori najmlajših na vprašanje o
kulturnem vedenju.
Za vrhunec večera pa so ponovno poskrbeli člani gledališkega
kluba OŠ Kozje, ki so pod vodstvom učiteljice Alje Belak na oder
pripeljali pravo zvezdo. Pa ne kakšno slovensko ali tujo zvezdnico,
temveč čisto pravo zvezdo. Gledalci so tako z užitkom spremljali
Otroci OŠ Kozje so se predstavili z Zvezdico Zaspanko
40
zgodbo o Zvezdici Zaspanki – zvezdi, ki uspava otroke, vodi mornarje po morju in pesniku pomaga najti pravilne rime. Kultna in
nepozabna pravljica Frana Milčinskega – Ježka, ki velja za eno najpriljubljenejših slovenskih pravljic, je skozi čudovito izvedbo otrok
gledališke skupine gledalce navdihnila s prekrasnim sporočilom,
da lahko z dobroto in ljubeznijo premagamo zlo in je včasih dovolj
že to, da se naučimo zapisati besedo »LJUBA«.
Učenci pa prav tako niso pozabili na tistega, ki je naš ljubi slovenski
jezik poplemenitil in zlikal in v katerega čast in hvalo so se pravzaprav zbrali na ta dan. »Pred mnogimi leti je slovenski pesnik France
Prešeren postavil temelje slovenske kulture …,« je dejala Sinja, Nick
pa je hitro pristavil »in nam zagotovil še en prost dan!« Kaj vedo
o Prešernu, pa so zbranim zaupali tudi prvošolčki: »Je tisti, ki je
izdeloval pesmi, pesnik! France Prešeren je napisal zelo veliko pesmi.
On je naš največji pesnik, ki je napisal tudi našo slovensko himno.«
V nadaljevanju pa so za piko na i svoje prispevali tudi kulturniki,
aktivni v lokalnem okolju, člani Mešanega pevskega zbora Vinea
Kozje, ki so pod vodstvom Anje Radkovič zapeli dve pesmi. Ko se
je gneča v zaodrju malce umirila in so nastopajoči pokazali vse, kar
so za ta dan pripravili, sta povezovalca programa k besedi povabila
tudi županjo Občine Kozje Milenco Krajnc. Ta je zbrane pozdravila ter se zahvalila učencem, da so vsem zbranim pričarali prekrasen
večer na odru. »Kultura je sama po sebi vrednota in hkrati zatočišče najžlahtnejših človekovih lastnosti, ustvarjanja. To ustvarjanje
pa hkrati krepi dobre medsebojne odnose, medsebojno spoštovanje
in povezovanje,« je dejala županja in v nadaljevanju poudarila, da
smo ravno iz kulture postali to, kar smo, kar so naše sanje. »Zato
moramo to, kar imamo, krepiti in negovati in hkrati prilagajati vsem
novim izzivom.« Z željo, da bi bil poln kulture ne le ta dan, temveč
sleherni dan našega življenja, se je županja poslovila od zbranih in
jim zaželela vse dobro. S tem je bilo predstave konec. Vsi zbrani so
še malce postali in poklepetali, nato pa polni lepih vtisov odhiteli v
svoje tople domove, kjer so lahko vsem, ki so ostali doma, z gotovostjo zatrdili, da jim je lahko žal.
Mojca Valenčak
IZ NAŠIH KRAJEV
Božični koncert zakoncev
Petan v Kozjem
Decembra z veseljem prisluhnemo božičnim pesmim, ki
nas v času okoli božiča še posebej nagovorijo. Ravno zato
je lep božični koncert najlepše darilo, ki ga lahko sebi in
svojim bližnjim podarimo v tem prazničnem času, ko se
nam zdi, da je meja med črno-belo resničnostjo in čarobnim svetom čudežev skorajda popolnoma zabrisana.
V soboto, 20. decembra, sta zbranim v Kozjem pesem in glasbo podarila zakonca Marjan in Majda Petan, ki sta na povabilo domačega župnika, Nika Marovta, v kozjanski cerkvi Marijinega vnebovzetja
skupaj s pevkami in pevci domačega Mešanega pevskega zbora Vinea
Kozje priredila odličen božično-novoletni koncert. Z izvajanjem številnih božičnih in drugih duhovnih pesmi, ki jih premore njun širok
repertoar, sta v Marijini cerkvi pričarala čarobno vzdušje in številnim
obiskovalcem priredila čudovit večer. Z božičnimi pesmimi z vsega
sveta, ki so tudi del njune nove zgoščenke z naslovom Mami za božič,
posvečene Majdini materi, ki se je letos preselila med zvezde, sta med
zbrano družbo v Kozjem prinesla toplino, mir in upanje, pa tudi zave-
Petanova sta navdušila
danje, da lahko s svojimi dejanji spreminjamo svet na bolje. Zbrane je
nagovoril tudi župnik Niko Marovt, ki je vsem zaželel lepe praznike
in se zahvalil za številno udeležbo. Glasbena zakonca sta zbrane v božični koncert popeljala z božično obarvanimi skladbami, sledile pa so
skladbe o domačnosti in ljubezni ter miru med dragimi ljudmi. Svoj
del so k tej božični zgodbi dodali tudi člani MePZ Vinea Kozje pod
vodstvom Anje Radkovič, ki so za konec združili moči z zakoncema
Petan in vsemi zbranimi, in v čudovitem sozvočju glasov je po cerkvi
zadonela še tista najbolj poznana božična pesem: Sveta noč, blažena
noč …
Mojca Valenčak
Poslovili so se od starega in nazdravili novemu
Ob prehodu starega leta v novo so se veselili tudi v Kozjem. Tam so se na trgu pred občinsko stavbo zbrali krajani
Kozjega in v dobri družbi prijateljev in znancev pokramljali, zapeli, zaplesali, se poveselili in skupaj odštevali zadnje
minute starega leta in nazdravili novemu.
V soboto, 20. decembra, sta zbranim v Kozjem pesem in glasbo Ko je ura odbila deset, so se
na zadnji dan starega leta na trgu v Kozjem počasi začeli zbirati dobro razpoloženi krajani in
drugi obiskovalci. Malo pred tem so se še okrepčali ob obilnih novoletnih večerjah v toplem
zavetju svojih domov, nato pa je že nastopil čas za najlepši del silvestrskega večera, druženje
s prijatelji, sorodniki in znanci ob prijetnih zimzelenih novoletnih in zimskih melodijah. Ob
tem so se odžejali s hladnimi napitki ali pogreli s toplimi pijačami, za vse pa je poskrbelo
osebje bara Izvir Kozje. Čas kar švigne mimo, ko se imamo lepo, in enako je bilo tudi na
silvestrovanju v Kozjem, kjer je zbrane na trgu skozi celoten večer družilo veselo, prijateljsko
vzdušje. Tako jih je polnoč kar malo presenetila s svojim hitrim prihodom, izza vogala jih je
že opazovalo novo leto, staro pa je pobralo šila in kopita in se od njih počasi poslovilo. Ko je
ura odbila polnoč, je zbrane nagovorila županja Kozjega Milenca Krajnc in vsem v novem
letu zaželela vse lepo ter jih v imenu Občine Kozje pogostila s penino. Osebje bara Izvir pa ni
pozabilo niti na nepogrešljivi del rojstva novega leta in medtem ko se je po trgu razlegalo
veselo trkanje s kozarci penine in šepetanje lepih želja med objemi prijateljev, je nebo razsvetlil čudovit ognjemet. Rajanje na trgu v Kozjem se je odvijalo še pozno v noč in če bo novo
leto vsaj malo odražalo svoj začetek, bo zagotovo nadvse veselo.
Mojca Valenčak
Trikraljevski koledniki v Kozjem
Na predvečer Gospodovega razglašenja so mnogi domačini iz Kozjega, Buč, Lesičnega in Pilštanja veselo hiteli odpirat
vrata, ko so pred pragom zaslišali znani zven petja kolednic – voščilnih pesmi, ki so napovedovale prihod trikraljevskih kolednikov, ki so s svojim obiskom k hiši prinesli blagoslov za letino in zdravje ter srečo ljudem in živini.
Medtem ko običaj trikraljevskega koledovanja,
ki poteka na predvečer praznika svetih treh
kraljev, ponekod že počasi prehaja v pozabo
in je drugje samo še daljni spomin, je to staro
izročilo pri nas – predvsem po zaslugi predanih posameznikov, ki ta običaj spoštujejo in ga
vsako leto znova obujajo – še vedno živo. Obhod po domovih v Kozjem in okoliških krajih
vsako leto z veseljem opravi dobro poznana
zasedba, ki z veliko mero dobre volje zvesto
nadaljuje staro tradicijo koledovanja, sestavljajo pa jo Janko in Ludvik Dobravc ter Roman Bratuša. »Zvečer pred praznikom se ob
mraku odpravimo po okoliških domačijah in
pojemo pesmi, značilne za ta čas, nad vrata pa
Koledniki na obisku pri županji
s kredo zapišemo začetnice imen svetih treh
kraljev in leto obiska. Ta stari običaj v enaki
zasedbi z veseljem vzdržujemo že dosti let. V
veliko veselje nam je predvsem zato, ker so ga
ljudje lepo sprejeli in nas vsako leto že pričakujejo. Danes je koledovanje malo drugačno,
hiše so namreč novejše in marsikdaj nas ne slišijo, kako pojemo, ali pa že zaspijo, ko pridemo,« pove Roman Bratuša. Koledniki so svoj
obhod začeli na Bučah ter ga nadaljevali v delu
Kozjega, od koder so se odpravili še na Pilštanj
in v Lesično, nato pa nazaj v Kozje, kjer so obhodili še preostali del domov ter nadnje klicali
blagoslov. Med drugim so obiskali domove
vseh nekdanjih županov Občine Kozje, ustavili pa so se tudi pri trenutni županji Milenci
Krajnc, ki jih je z veseljem sprejela v svojem
domu.
Mojca Valenčak
41
IZ NAŠIH KRAJEV
Praznik zaljubljencev, svetek vseh norcev,
v Kozjem pa dan pohodnikov
Letošnje leto je bilo v prazničnem smislu prav posebno leto. Kmalu po kulturno obarvanem 8. februarju je »nesrečnemu« petku trinajstega sledila pustna sobota, ki se je prekrivala s praznikom vseh zaljubljencev. Tako je pust srečal
Valentina in skupaj sta se zavrtela v norčavo-romantičnem plesu ter se prepustila vrtincu dogajanja, ki je kot val zajel
vso Slovenijo in zabrisal meje med zaljubljenci in norci. V Kozjem pa se je zbralo več sto pohodnikov, ki sami sebe raje,
kot da bi se opredelili za eno od naštetega, štejejo nekam vmes – med tiste zaljubljene v pešpoti in v osvajanje vrhov
ter nore na zabavno druženje v prelepi naravi.
Ves ta praznični miks je bil zagotovo nekaj
posebnega. Srečanje pusta in Valentina se
namreč zgodi le občasno in je zato toliko
bolj dragoceno. Tako smo si vsi upravičeno
prizadevali, da bi ta posebni praznik preživeli kar se da nepozabno, na lep in samosvoj
način. To pa je zagotovo uspelo vsem, ki so
oprtali nahrbtnike, nadeli gamaše, poiskali
pohodniške palice, spakirali termovke čaja
in kakšno »prisrčnico« in vzeli pot pod noge
ter ubrali že dobro poznano pot iz Kozjega
do Koče na Bohorju.
Vsi, ki so mnenja, da je življenje lepše, če ga
vsaj deloma prehodimo v planinskih čevljih,
so se tudi letos, na valentinovo, v okviru tradicionalnega Valentinovega pohoda, ki sta
ga ponovno organizirala Planinsko društvo
Bohor Senovo in Turistično društvo Kozje,
lotili že 21. skupinskega osvajanja kozjanskih vrhov.
BOHOR PONOVNO OSVOJILO
OKOLI 300 POHODNIKOV
Na sobotno jutro, ko so oblaki trmasto zakrivali sonce in iz sebe uspeli iztisniti celo
nekaj dežnih kapelj in milejši snežni metež,
se je Kozje počasi prebudilo v siv dan, ki pa
so ga s svojim smehom in dobro voljo že od
ranega jutra razsvetljevali številni ljubitelji
pohodništva, ki so se zgrinjali na štartno
točko pri gostišču Motel Ribnik Kozje. Tam
se je zglasilo okoli 300 pohodnikov, med
katerimi je bilo poleg domačih planincev
tudi veliko pohodnikov, ki so v Kozje prišli
od drugod. Preden so se podali na pot, so
v prostorih Motela Ribnik opravili prijavo,
poravnali štartnino in prejeli majhno darilce Turističnega društva Kozje – odsevni
trak, ki ne sme manjkati v opremi slehernega opreznega in odgovornega planinca.
Za to, da so se udeleženci pohoda že pred
samim začetkom poti okrepčali z majhno
malico, je prav tako poskrbelo domače turistično društvo, ki že leta vestno sodeluje pri
organizaciji pohoda in ob pomoči Pekarne
Resnik iz Kozjega priskrbi pekovsko pecivo in prav posebno medeno pecivo v obliki srčka, ki si ga pohodniki nadenejo okoli
vratu in je v vseh letih izvajanja Valentinovega pohoda postalo že kar obvezna oprema
pohodnikov. Ti medeni srčki pod bradami
pohodnikov v ritmu korakov kot po srčnem
utripu poskakujejo vse do cilja, kjer marsikoga izmed njih dokončno premamijo, da
se polasti zaslužene slastne nagrade in jih z
veseljem sne.
NISO VSI, KI SE POTEPAJO,
IZGUBLJENI
V hladnem jutru so se pohodniki pogumno
odpravili na pot, ki jih je vodila ob potoku
Bister graben, po vetrovnih grebenih Veternika, pa vse do Koče na Bohorju. Ko so za
sabo pustili približno polovico poti, so se
udeleženci pohoda odpočili na postojanki
pri družini Bračun, ki jo je pripravilo Turistično društvo Kozje, kjer so se okrepčali
s pekovskim pecivom in pogreli s kuhanim
vinom ali čajem. Tudi snegu, ki se mu je
trmasto uspelo obdržati na gozdnih poteh,
speljanih preko Oslice in Debelega vrha,
ni uspelo zlomiti sproščenega planinskega
vzdušja, ki sta ga skozi celo pot podžigala
smeh ter dobra volja pohodnikov. Valentinov pohod, ki velja za enega najlepših organiziranih pohodov, ki se jih lahko v tem
času udeležimo, je tako ponovno upravičil
svoj sloves, kar lahko z gotovostjo zatrdijo
tudi vsi, ki so se pohoda udeležili.
Čeprav pustovanje še vedno velja za najljub-
Dolga vrsta pohodnikov
ši praznik številnih Slovencev, kar ti zvesto
utemeljujejo s trditvijo, da si lahko takrat za
en dan tisto, kar nisi in bi si morda želel biti,
so pohodniki, ki so se udeležili 21. Valentinovega pohoda, ubrali drugo pot, in se na
pustno soboto raje približali bistvu valentinovega ter se posvetili svoji veliki ljubezni
do pohodništva in druženja z isto mislečimi
ljubitelji poti in narave, pa četudi to lahko
in že s pridom počnejo tudi čez vse leto. Saj
vendarle drži, kar je v neki otroški pesmici
zapisal Feri Lainšček, da je ljubezen potrebno ljubiti. Če vprašate udeležence sobotnega pohoda, je ni lepše reči, kot v dobri družbi prijateljev riti v hrib, telo prečistiti vseh
strupov, pljuča napolniti s svežim zrakom,
oko spočiti na številnih prelepih razgledih
in si na koncu poti v topli koči za pečjo zasluženo privoščiti slastno porcijo domače
sarme, medtem pa so sneg, mraz in morebitna mokrota v čevljih le trije popolnoma
nepomembni dejavniki. Marsikdo bi to
opisal kot čisto norost, kdo drug kot pravo
ljubezen … Vsakemu svoje, ne nazadnje so
v soboto slavili tako zaljubljenci kot norci.
Mojca Valenčak
Kozjani na zasneženi Vetrnik
V soboto, 3. januarja 2015, se nas je na poziv športnega društva in Kluba mladih Kozje zbralo 17 pohodnikov in skupaj smo se podali na
pohod na Vetrnik.
Zbrali smo se dopoldne ob 10.30 in odkorakali proti prvemu cilju, Županovemu bregu. Naprej smo pot ubrali čez Vetrnik in se tam
ustavili na domačiji Šošterič, kjer nas je čakalo lažje okrepčilo. To je bila zadnja postaja pred vrnitvijo nazaj v Kozje, kamor smo se vrnili
okoli 3. ure popoldne.
Vsi smo se strinjali, da smo prvo soboto v mesecu zelo dobro izkoristili in da to ne bo zadnji tako preživet vikend.
Zala Grobelšek
42
IZ NAŠIH KRAJEV / PISALI SMO
Na Bučah že 12. tradicionalno
žegnanje konj na Štefanovo
V petek, 26. decembra, na dan, ko goduje sveti Štefan, zavetnik konj, se je na
Bučah ponovno odvijalo tradicionalno žegnanje konj, ki so ga člani Konjenice
Virštanj – Obsotelje letos organizirali že dvanajsto leto zapored.
Blagoslov konj je pri nas že stara tradicija,
ki jo na Bučah s predanostjo spoštujejo že
dvanajst let. Žegnanje tam poteka pri cerkvi
vaškega zavetnika sv. Petra, kjer župnik blagoslovi konje, pa tudi kruh, sol in spominke.
Ob 10. uri, po končani sveti maši, so se pred
cerkvijo zbrali farani in člani Konjenice Virštanj – Obsotelje, ki so se žegnanja udeležili
z okoli petnajstimi konji in tremi kočijami.
Na prvo od teh kočij sta sedla častna gosta,
županja Občine Kozje Milenca Krajnc in
župan Podčetrtka Peter Misja, na drugo pa
župnik Niko Marovt in skupaj s konjeniki
so se podali na tradicionalni krog mimo pokopališča in se nato zbrali na igrišču športnega parka na Bučah. Tam je zbrane najprej
nagovorila in pozdravila županja Milenca
Krajnc, sledil pa je pozdravni govor predsednice konjenice Ane Markelj, ki se je med
drugim zahvalila tudi domačemu župniku
za vsakoletni blagoslov konjev. Slednji je še
enkrat poudaril pomembnost spoštovanja
živali, predvsem pa konjev, in opravil blagoslov konjev in konjenikov. Vsak konj je
dobil košček blagoslovljenega kruha s soljo,
konjeniki pa so prejeli spominske obeske.
Po končanem obredu »žegnanja« je bilo za
dobro počutje obiskovalcev s strani konjenice poskrbljeno za topli čaj in kuhano vino,
ki je zbrane dodobra pogrelo, v domu gasilcev in krajanov Buče pa je sledila pogostitev
častnih gostov in vseh članov konjenice, ki
so pomagali pri organizaciji dogodka, v popoldanskih urah pa so se konjeniki odpravili še na ježo po okoliških krajih.
Mojca Valenčak
Kozjanska butara velikanka višja kot lani
Povsod okoli nas se počasi prebuja
novo življenje in dnevi pred cvetno
nedeljo so bili več kot primerni za to,
da se je prijetno združilo s koristnim.
Prav to so storili številni Kozjani, ki so
združili moči in nadaljevali tradicijo
izdelave butar velikank ter tako ohranili znanje naših dedov in ga prenesli
na mlajše generacije. Butara je dobila
častno mesto pred farno cerkvijo, kjer
je vsem polepšala začetek velikonočnih praznikov.
V Kozjem, kjer pridno vzdržujejo tradicijo skupne izdelave butare velikanke, tudi
letos niso obsedeli križem rok. Združili so
prijetno s koristnim in se na pobudo Turističnega društva Kozje ponovno zbrali, zavihali rokave in izdelali butaro, ki v višino še
presega lansko velikanko, ter jo s skupnimi
močmi odnesli na trg Kozjega, kjer se v vsej
svoji veličini že od četrtka dalje bohoti pred
farno cerkvijo in je bila skupaj z ostalimi
butaricami blagoslovljena na cvetno nedeljo. Na butari se je tudi letos znašlo veliko
različnih vrst zelenja, ki so ga člani društva
nabrali po okoliških gozdovih ali pa so ga
darovali iz svojih vrtov. Pri sami izdelavi
butare pa sta jim bili v veliko pomoč Marija Zajc in Cvetka Bevc, ki sta z izkušenimi
rokami vodili potek izdelave. Po končanem
delu se Kozjani niso pozabili tudi malce
poveseliti. Ob tej priložnosti se zahvaljujejo predvsem Mileni Jagrič, ki je prispevala
dobrote za zasluženo zakusko.
Mojca Valenčak
Pisali smo pred desetletjem
Marca 2005 je izšla 26. številka glasila Zmajev glas, ki je imela na
naslovnici posnetek s smučišča pod Mačkovo špico, ki zaradi različnih razlogov ni nikoli zares zaživelo, pred desetletjem pa se je
skupina občanov na njem smučala še 5. marca.
Mesto pod drobnogledom smo namenili desetletnici obstoja Občine Kozje, o čemer je spregovoril tedanji župan Dušan Andrej Kocman. Naštel je pridobitve prvih desetih let ter želje in potrebe, ki
jih imajo občani in občina.
Na straneh iz občinskega urada smo pisali o novem odloku o občinskih priznanjih, o sofinanciranju programov in ukrepov iz občinskega proračuna, o preloženi investiciji v knjižnico …
Na šolskih straneh so učenci OŠ Lesično pisali o zimski šoli v naravi, lokostrelstvu v Fiesi in aktivnih zimskih počitnicah, učenci
OŠ Kozje pa so se razpisali o kulturnem tednu na šoli, božično-novoletnem koncertu ter o otroškem parlamentu na temo Mladi
in Evropa.
Na straneh iz naših krajev smo pisali o aktivnostih Društva upokojencev Kozje in PGD Lesično – Pilštanj – Kozje, predstavili pa smo
tudi nove najemnike Motela Ribnik
Kozje, družino Pepelnak.
Na športnih straneh smo pisali o
bočnih zborih nekaterih športnih
društev, prvem nastopu košarkarja
Sandija Čebularja na tekmi slovenskih zvezd, zmagi Dušana Ferliča na
namiznoteniškem turnirju na Bučah ter o uspehih Manice Sok, Žive
Grobelšek, Primoža Hostnika, Jožija
Preskarja, Andreja Hartla, Denisa
Kukovičiča in Nejca Hostnika med
karateisti.
Marjan Marinšek je v svoji rubriki
predstavil Franca Kosarja – najslavnejšega kozjanskega dekana in na zadnji strani objavil podobo
Kozjega iz leta 1865, ko je Franc Kosar prišel za dekana v Kozje.
Roman Gradišek
43
PREJELI SMO
Iz nedavne preteklosti
Pred kratkim je Občina Kozje odprla prenovljene zapore. ročila zaboj pri mizarju, zapa- ljen. (iz sodbe Sodišča slovenske
Ta otvoritev je odprla spomin na ljudi in dogodke, poveza- kirala grozdje v zaboj, spodaj narodne časti z dne 11. 7. 1945 v
ne s temi zapori. Eno izmed taksnih zgodb predstavljam v dodala potni list ter vse skupaj Kozjem )
tem prispevku.
Ta prispevek je o mojemu očetu
Stanku Zupanu, ki ga vidite na
sliki in se ga mnogi tudi spominjate, saj je umrl šele leta 1987.
Spominjamo se ga kot delovnega in poštenega državljana. Že
leta 1935 je poskrbel za izgradnjo vodovoda. V tem obdobju
je obnovil tudi gospodarsko
poslopje in hišo. Največja pridobitev je bila izgradnja elektrike v
letu 1949. Oče je bil razgledan,
veliko je bral in rad je bil seznanjen z dogajanjem. Veliko se je
razdajal za druge ljudi in za tiste,
ki so imeli težko mladost, ki so
ostali brez staršev in brez sredstev za življenje. Tako ni bilo
naključje, da je leta 1952 postal
župan takratne Občine Podsreda, kjer je županoval vse do leta
1956. Potem je bil vrsto let predsednik KS Podsreda. Kljub njegovim nedvomnim vrlinam pa
se mu je takoj po vojni zgodila
huda krivica. Po sedemdesetih
letih od časov, ko mu je bila neupravičeno odvzeta prostost in
dosojena izguba narodne časti,
bi rad v spominu opisal kronologijo teh dogodkov.
Bilo je leto 1944. Osemnajstega
septembra je potekala mobilizacija v narodnoosvobodilno vojsko. Takrat so Kozjani, med katerimi je bil tudi moj oče, poslali
novince prek Save na Dolenjsko.
V tem času je v odred prišel
major Ivan Kovačič - Efenka in
odobril izvedbo akcije. Pod vodstvom namestnika komandanta
Kozjanskega odreda Janežiča
sta zvečer 25. septembra 1944
odšla 2. in 4. bataljon s 300 novinci (med njimi ja bil tudi moj
oče) proti Savi. Ti so s pomočjo
napete vrvi čez Savo pri Dolenjem Brezovem reko prehodili
— prebredli. Danilo se je, Sava
je močno narasla. Razbežali so
se in nekateri so padli v zasedo
pri gradu Impoljca. Veliko so jih
polovili kočevski Nemci, saj so
bili novinci brez orožja. Ujeli naj
bi jih 132. (po knjigi Teropšič
44
poslala v Sulental očetu.
Oče je pobegnil in se s tem potnim listom vrnil domov. Policist, ki ga je pregledal na meji in
mu izrekel besede »schon gut«
(že dobro) ni opazil, da je bil
potni list ponarejen. Po prihodu
domov se je nekaj časa skrival
na seniku, potem pa, ko je bila
zima le prehuda, se je preselil v
hišo in se izdajal za bolnega.
A GLEJ GA ZLOMKA
Kozjanski odred)
Nemci navajajo večje število
ujetih. V Štajerskem gospodarju
so zapisali, da so 25. septembra
skušali tolovaji pri Siegersbergu
(Blanca) spraviti čez Savo na
Krajnsko večje število rekrutirancev. Ohranilo se je poročilo,
da so jih 132 (med katerimi je
bil tudi moj oče) »postrojili« na
cesti. Vse mokre in premražene
so odpeljali peš v Zidani Most,
kjer so jih razporedili na vlak. V
zaklenjenih živinskih vagonih
so jih odpeljali v taborišče.
V Avstriji, kamor so prispeli,
pa so ga namesto v taborišče
razporedili na delo v rudniku
Sulentale (Bergla). Po njegovem
pripovedovanju so ga dali v rudnik, kjer je bil »flec« (debelina
premoga) debel samo 1 meter in
je moral lopatati sede. Lahko je
pisal domov. Mama se je takrat
razveselila pisma, v katerem
piše, da naj mu pošlje en zabojček grozdja od doma.
Doma so skovali načrt, kako bi
očeta dobili domov, zaprosili
so njegovega svaka Antona Dobravca, ki je delal pri železnici,
naj očetu pripravi potni list za
vrnitev. Potni list je res prinesel
iz Brestanice (Rajhenburga), od
koder je hodil obdelovat vinograd in to seveda peš. V rokav
zašitega potnega lista ni nihče
videl. Potem je mama, ki je na-
Vojna se je končala. Stanko je bil
po krivem ovaden. Julija 1945 so
ga pred Sodiščem slovenske narodne časti na zasedanju v Kozjem, kjer je bil tudi prisoten, na
obtožbo javnega tožilca za celjsko okrožje obsodili po 3. členu
Zakona o kaznovanju zločinov
in prestopkov zoper slovensko
narodno čast na:
• izgubo narodne časti za dobo
dveh let,
• lahko prisilno delo za dobo
pol leta.
Sodba je bila izvršena takoj z naslednjimi razlogi:
Obtoženec priznava, da je bil ob
okupaciji leta 1941 simpatizer
Nemcev in da je bil zadovoljen
z vojnim in političnim stanjem.
Nadalje priznava, da je dal svojo rejenko, nezakonsko hčer
svoje žene, jeseni 1943 študirat
v »Filah« (Beljak), da se je izobrazila za otroško vrtnarico,
ter je nato v letu 1943 tudi dva
meseca službovala kot otroška
vrtnarica v Kozjem. Tudi priča
Vimpolšek Alojz izpove, da je
bil vseskozi do leta 1944 obtoženec velik nemčur. To dejstvo pa
je nadalje nedvomno potrjeno
tudi po okolnosti, da je obtoženec dal vzgojiti svojo rejenko za
nemško otroško vrtnarico, da se
je vsekakor dobro zavedal, da je
naloga teh potujčevati naš rod
že v najnežnejši mladosti. Spričo
navedenega je krivdorek uteme-
Navedeni razlogi so bili povsem
neresnični. Povrh vsega je pastorko Marijo Bah poslala študirat v Beljak njena mati.
Oče je tako ostal v zaporu v
Kozjem. Vendar v teh zaporih
zaporniki niso imeli niti najnujnejšega. Tako so mu hrano morali nositi sorodniki.
Amalija Zupan (njegova žena) je
s prošnjo Predsedstvu AVNOJ-a
prosila za izpustitev, vendar odziva ni bilo. Šele ukaz Predsedstvu SNOS-a z dne 24. 8. 1945
o pomilostitvi oseb, obsojenih
po zgoraj navedenem zakonu je
omogočil izpustitev. Osemnajstega oktobra 1945 so obsojencu
Stanku Zupanu posledice kazni
izgube narodne časti pravno
omejili na izgube političnih pravic.
Komisija Vlade RS za izvajanje
Zakona o popravi krivic za priznanje statusa bivšega političnega zapornika je pokojnemu
očetu za čas odvzema prostosti
- prisilnega dela od 11. 7. 1945
do 11. 8. 1945 ter za čas izgube
narodne časti od 12. 8. 1945 do
12. 8. 1947 na podlagi 9.,14. in
16. člena Zakona o popravi krivic sprejela SKLEP:
1. Stanku Zupanu se prizna status bivšega političnega zapornika.
2. Čas odvzema prostosti 11. 7.
1945 do 11. 8. 1945 se mu všteje
v pokojninsko dobo v dvojnem
štetju.
3. Čas nezmožnosti zaposlitve
od 12. 8. 1945 do 12. 8. 1947 se
mu všteje v pokojninsko dobo v
enojnem štetju.
(Komisija za izvajanje zakona o popravi krivic št. 130209/2013/7 od 17. 7. 2014)
Lepo je, če se v postopku prizna
krivice in izpolni vse zahteve,
vendar je za očeta to veliko prepozno. Krivice je težko popraviti, ugotovitve komisije pa so vsaj
v uteho prizadetim sorodnikom
kaznovanega.
Zvonko Zupan
ŠPORT
Med košarkarji veterani zmaga drugič v Podčetrtek
S tekmami desetega kroga se je zaključila osma
sezona Veteranske lige v košarki Kemoplast
Kozjansko v organizaciji Športne zveze Kozje,
ki se je odvijala v telovadnici OŠ Lesično. Tekmi zadnjega kroga sicer nista več imeli vpliva
na končno lestvico, ki je bila znana že prej.
V prvi tekmi sta se pomerila stari in novi prvak. Petkratni zmagovalci lige, ekipa KK Šentjur 2000, so imeli v letošnji sezoni precej težav
s sestavo ekipe, saj so precej tekem odigrali le
s petimi igralci in so ostali brez zmage v celi
sezoni. Poleg tega pa so se nekatere ekipe letos
precej okrepile z igralci, ki so še pred kratkim
aktivno nastopali v članskih ligaških tekmovanjih, še najbolj prav ekipa KK Podčetrtek,
ki je tudi tokrat zanesljivo zmagala in z enim
samim porazom osvojila drugi naslov prvaka.
V drugi tekmi sta se pomerili ekipi ŠD Kozje
in ŠD Šmarje. Bolje so tekmo začeli slednji, ki
so dobili prvo četrtino, drugo četrtino pa so
odlično odigrali Kozjani in jo dobili z rezultatom 36:10. Prednost so zanesljivo držali tudi v
drugem polčasu ter jo še povečevali in se tako
veselili tretje zmage, ki pa jim ni pomagala višje od četrtega mesta. Ekipa ŠD Šmarje se je s
porazom po izkupičku izenačila z ekipo Dren
Lesično, ki je bila tokrat prosta, vendar pa so
bili Šmarčani zaradi dveh medsebojnih zmag
drugi, igralci iz Lesičnega pa tretji. Po dveh
letih je naslov najboljšega strelca lige drugič
osvojil Mario Stiplošek iz ekipe ŠD Kozje,
drugi je bil Sebastjan Ivačič (KK Podčetrtek),
tretje mesto pa sta si razdelila Andrej Rebernik (Dren Lesično) in Vinko Cvetanovič (ŠD
Kozje). Pokale najboljšim ekipam in strelcu
sta na družabnem zaključku v Motelu Rib-
Predstavniki prvih treh ekipo in najboljši strelec s predsednikom ŠZK
nik Kozje podelila predsednik Športne zveze
Kozje Roman Gradišek in sponzor lige, Peter
Lapornik iz podjetja Kemoplast, ki sta se vsem
udeležencem zahvalila za sodelovanje in jih že
povabila k sodelovanju tudi v naslednji sezoni.
(R. G.)
Sokov memorial drugič zbral vse
kozjanske košarkarje
Zbrani igralci treh generacij
Tradicija Sokovega memoriala za
košarkarje sega v leto 1994, ko so
se prvič zbrale veteranske ekipe in
se pomerile na turnirju v spomin
na neutrudnega športnega zanesenjaka dr. Antona Soka, zače-
tnika košarke v Kozjem. Vrsto let
so organizatorji, člani Športnega
društva Kozje, na turnir vabili veteranske ekipe iz bližnje in daljne
okolice, v lanskem letu pa so se
odločili za spremembo sistema
udeležbe. Odločili so se namreč,
da bodo poskusili zbrati čim več
košarkarjev različnih generacij, ki
so nastopali za ekipe ŠD Kozje v
različnih ekipah in tekmovanjih.
Ker je bil lanskoletni odziv zelo
dober, so se odločili enak format
tekmovanja obdržati tudi letos.
Zbralo se je nekaj čez dvajset košarkarjev, ki so uvodoma položili
cvetje na grob dr. Antona Soka,
svečko pa so prižgali tudi na grobu nekdanjega soigralca Milana
Motoha, nato pa so pričeli s tekmovanjem, ki že vsa leta poteka
ob prazniku Občine Kozje. Tekmovalci so bili po starosti razdeljeni v tri ekipe, člani pod 35 let,
mlajši veterani od 35 do 50 let in
starejši veterani nad 50 let. Ekipe so se pomerile vsaka z vsako.
Tekmovanje je postreglo s tekmami, polnimi lepih potez, kljub
temu pa ni manjkalo borbenosti
in tekmovalnega duha. Največ
znanja so pokazali najmlajši člani, ki so zanesljivo ugnali oboje
nasprotnike. Najbolj napeta je bila
tekma med starejšimi in mlajšimi
veterani, ki so jo dobili starejši, ki
so bili celo najštevilčnejša ekipa
turnirja, ki so ga tako zaključili na
drugem mestu, medtem ko so se
lanski zmagovalci, mlajši veterani,
morali zadovoljiti s tretjim mestom. Na družabnem zaključku,
ki je prav tako potekal v Večnamenskem centru Kozje, so igralci obujali spomine na minule, v
marsičem uspešnejše čase košarke
v Kozjem, za katere upajo, da se
bodo še kdaj vrnili.
(R. G.)
Sandi Čebular tretjič najboljši strelec slovenske lige
Sandi Čebular, košarkar iz Kozjega, je po pravkar zaključenem rednem delu 1. slovenske košarkarske lige, lige Telemach, že tretjič postal najboljši strelec lige. Sandi, ki drugo sezono nastopa v dresu ekipe
KK Rogaška, je na 18 odigranih tekmah povprečno dosegal po 20,56
točke. Poleg tega je bil s 3,39 uspešne podaje na tekmo še osmi asistent
lige in drugi najbolj koristen igralec rednega dela.
Sandi je svojo športno pot začel v Šentjurju, kjer je bil v sezoni
2005/06, še pred dopolnjenim dvajsetim letom, prvič najboljši strelec
slovenske lige. Pred sezono 2006/2007 je prestopil k Unionu Olimpiji in leta 2007 kot član slovenske košarkarske reprezentance nastopil
na evropskem prvenstvu v Španiji. Decembra 2007 se je prvič podal
na Iberski polotok v špansko drugo ligo, kjer je dve sezoni nosil dres
Rosalie de Castro. Novembra 2009 se je znova pridružil šentjurski
vrsti in bil v sezoni 2009/10 ponovno najboljši strelec Lige Telemach.
Jeseni 2010 je prestopil k Slovanu, a
zaradi poškodbe že januarja končal
sezono. Po uspešni rehabilitaciji se je
pridružil Heliosu, sezono 2012/2013
pa znova odigral v španski drugi ligi,
tedaj pri Lobe Huesci. Jeseni 2013 se
je vrnil v domovino ter se pridružil
zasedbi Rogaške. Njegove dobre igre
zelo cenijo v Rogaški Slatini, kjer so
ga pred kratkim izbrali tudi za športnika leta 2014.
(R. G.)
45
ŠPORT
V enajsti sezoni lige namiznega tenisa zmaga
drugič v Rogaško Slatino
Zadnji krog enajste sezone Lige namiznega tenisa »Vezenje EP« je prinesel končni vrstni
red v vseh treh ligah. Osemnajst ekip je bilo v prvem delu lige razdeljenih v dve skupini,
nato pa so se v drugem delu glede na rezultate razdelile na prvo, drugo in tretjo ligo.
V prvi ligi je ekipa Rogaška Kavarnica Sofy potrebovala zmago v zadnjem krogu za osvojitev naslova prvaka, kar ji je tudi uspelo, in naslov prvaka so drugič v zgodovini lige
ponesli v Rogaško Slatino. Na drugo mesto so se uvrstili branilci naslova, ekipa Trgovine
Polje, ki je zbrala enako število zmag, a zaostala za prvaki zaradi medsebojnega poraza.
Tretjega mesta se je veselila ekipa ŠD Sladka Gora, ki je še lani nastopala v drugi ligi.
V drugi ligi je naslov prepričljivo, z dvema zmagama prednosti, osvojila ekipa Tenis klub
Kozje Senčniki Border, ki je v zadnjem krogu premagala še ekipo NTK Ponikva, ki je osvo-
jila končno tretje mesto, med njiju pa se je uvrstila še ekipa Rogaška Mizarstvo Žgajner,
ki je zbrala enako število točk kot NTK Ponikva, a dobila medsebojni dvoboj.
Medsebojni dvoboj je bil odločilen tudi pri uvrstitvi na prvo in tretje mesto v tretji ligi,
kjer so prvaki postali člani ekipe ŠD Polje Trgovine Polje, ki so prav v zadnjem krogu zanesljivo premagali neposredne konkurente, na koncu drugouvrščeno ekipo Dolga Gora.
Tretje mesto je osvojila ekipa Šmarje pri Jelšah, ki je imela enako število zmag kot ekipa
Rajmax, a tudi zmago v medsebojnem obračunu.
Pokale najboljšim ekipam sta po zaključku podelila predsednik Športne zveze Kozje
Roman Gradišek in vodja lige Ervin Perčič, ki sta sodelujoče povabila še na tradicionalni
zaključni turnir posameznikov ter k sodelovanju v naslednji sezoni lige.
(R. G.)
Prvič liga v badmintonu
Športna zveza Kozje je letos prvič organizirala tudi ligo v namiznem tenisu »ABH šport«
Kozjansko. V ligi je sodelovalo sedem ekip, po dve iz Tenis kluba Kozje in Športnega društva Polje ter po ena iz Športnega društva Kozje, Tenis kluba Brestanica in Športnega
društva Podsreda. Ekipe so se pomerile po enokrožnem ligaškem sistemu z razigravanjem za končna mesta. Prvi naslov prvaka je osvojila ekipa ŠD Kozje ABH šport v postavi
Blaž Hartl in Tadej Hartl, ki je v finalu zanesljivo premagala ekipo ŠD Podsreda v postavi
Tri prvouvrščene ekipe
Jože Vuk in Simon Vuk. Tretje mesto je osvojila ekipa TK Kozje dr. Harvey, ki sta jo zastopala Bojan Dobravc in Roman Gradišek, četrta pa je bila ekipa TK Brestanica. V razigrava- mestu, ekipa TK Kozje Vezenje EP je bila šesta in ekipa ŠD Polje Bar Frankinja sedma. Za
nju od petega do sedmega mesta je bila najbolj izenačena tekma med ekipama TK Kozje zaključek so pripravili še turnir posameznikov – igralcev lige. Prvi posamični zmagovalec je
Vezenje EP in ŠD Polje Trgovine Polje, ki so jo dobili slednji in sezono končali na petem postal Blaž Hartl, na drugo mesto se je uvrstil Jože Vuk in na tretje Roman Gradišek. (R. G.)
V namiznem tenisu
drugič Rok, v
badmintonu prvič Blaž
Vsakoletni prispevek Tenis kluba Kozje k
praznovanju občinskega praznika Občine
Kozje je organizacija občinskih prvenstev v
namiznem tenisu in badmintonu. Tokrat so
ju pripravili že štirinajstič, drugič v športni
dvorani Večnamenskega centra Kozje.
Na drugo aprilsko nedeljo so se dopoldan
najprej zbrali igralci namiznega tenisa.
Osem tekmovalcev je bilo v prvem delu
razdeljenih v dve skupini, iz katerih sta se
po dva najboljša uvrstila v polfinale. Med
najboljšimi štirimi so se znašli trije igralci ekipe Tenis klub Kozje Senčniki Border,
Ervin Perčič, Rok Perčič in Dušan Ferlič ter
Janko Štefančič, ki v ligi namiznega tenisa
zastopa ekipo ŠD Polje. V tesnem dvoboju
najuspešnejših tekmovalcev v zgodovini
občinskih prvenstev je štirikratni prvak Dušan Ferlič premagal osemkratnega prvaka
Ervina Perčiča, uspešnejši pa je bil njegov sin
Rok Perčič, ki je zanesljivo zmagal v drugem
polfinalu. Prepričljiv je bil tudi v finalu, ko je
z zmago nad Dušanom Ferličem osvojil svoj
drugi naslov občinskega prvaka, tretje mesto pa je osvojil Ervin Perčič.
Popoldan so na sceno ponovno stopili še
igralci badmintona. Tudi tukaj se je zbralo
osem tekmovalcev, ki so igrali po enakem
sistemu kot igralci namiznega tenisa. Presenečenj v skupinskem delu ni bilo, tako da Najboljši trije v badmintonu
so se v polfinale uvrstili nosilci Jože Vuk (ŠD
Podsreda), Blaž Hartl (ŠD Kozje ABH šport) in
Bojan Dobravc ter Roman Gradišek (oba TK
Kozje dr. Harvey). V finale sta se nato uvrstila
branilec naslova in štirikratni občinski prvak
Jože Vuk ter Blaž Hartl, ki je bil po zanimivi finalni borbi boljši in v štirinajstletni zgodovini
prvenstev postal šele četrti prvak. V tekmi za
tretje mesto je bil Bojan Dobravc uspešnejši
od osemkratnega prvaka Romana Gradiška,
ki je tako prvič v zgodovini prvenstev ostal
Najboljši trije v bnamiznem tenisu
izven najboljše trojice. (R. G.)
Občinsko prvenstvo učencev v namiznem tenisu
V okviru Tenis kluba Kozje že zadnjih nekaj let poteka vadba mlajših kategorij v namiznem tenisu pod vodstvom trenerja Ervina Perčiča. Znotraj kluba so že potekali turnirji mlajših kategorij,
letos pa je Športna zveza Kozje konec meseca februarja pripravila tudi prvo občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za učence in učenke, na katero so povabili učence obeh šol Občine Kozje.
Udeležba za prvič še ni bila ravno velika, vendar pravijo, da je vsak začetek težak, zato lahko pričakujemo, da se bo z leti povečalo tudi število nastopajočih. Med učenci je prvo mesto osvojil
Matija Pečnik, drugi je bil Jure Virant in tretji Luka Posteržin, vsi trije učenci OŠ Kozje. Med učenkami je zmaga odšla na OŠ Lesično. Zmagala je Laura Amon, druga pa je bila Anja Pečnik z
OŠ Kozje. (R. G.)
46
ŠPORT
Športna tradicija v Podsredi se nadaljuje
Pretekli petek so v Športnem društvu Podsreda pripravili redni letni občni zbor, na katerem
so predstavili delovanje društva v minulem
letu. V domu krajanov Podsreda so se zbrali
člani društva in gostje, ki so prisluhnili poročilom različnih sekcij društva. Zbrane je najprej
nagovoril predsednik društva Jernej Jagrič, ki
je predlagal delovno predsedstvo, ki je nadaljevalo z uradnim delom občnega zbora.
Delovno predsedstvo je po uvodnem pozdravu besedo predalo vsem, ki so podali poročila,
tako je najprej spregovoril predsednik, ki je v
svojem poročilu orisal delovanje društva v minulem letu. Veliko dela so opravili spomladi,
ko so sanirali športni park, predvsem hiško ob
igriščih. A veselje ob obnovljenem objektu ni
trajalo dolgo, saj je v jeseni neurje povzročilo
novo škodo, ko je športni objekt zalila reka Bistrica. Tako so najbolj nujno sanacijo postorili
že v jeseni po poplavah, del sanacije pa jih čaka
še v pomladnih dneh leta 2015. Največji projekt v minulem letu je bil zopet Velikonočni
turnir, ki je zopet privabil veliko število sodelujočih ekip, prav tako so v društvu sodelovali
še v drugih dejavnostih. Člani so planinarili,
sodelovali v raznih ligah, tekmovali na turnirjih, hodili na izlete. Prav tako so širili delovanje
svojih sekcij in dodali novo, sekcijo aerobike
in pilatesa. Predsednik društva pa je izpostavil
tudi dobro sodelovanje z drugimi društvi in
Poročilo predsednika
organi v občini. Poročilu predsednika so sledila poročila sekcij, in sicer so svoje poročilo
podali člani, veterani, mladici, sekcija badmintona in novoustanovljena sekcija pilatesa
in aerobike. Veteranska ekipa je v letu 2014
osvojila tri turnirje in ligo veteranskega malega nogometa, prav tako so odigrali kar nekaj
prijateljskih tekem. Uspešni so bili tudi člani,
ki so postali občinski pokalni prvaki ter osvojili tretje mesto tako v letni kot zimski ligi malega nogometa. Uspešno so sodelovali tudi na
raznih turnirjih, kjer so združili moči z mladinsko ekipo. Ta je nadgradila uspeh v letni
ligi, kjer so se prebili do petega mesta, osvojili
nekaj pokalov na turnirjih in poleg nogometnih dejavnosti organizirali tudi pohodništvo
in izlete. Poleg tistih, ki brcajo žogo, pa so velik pečat v društvu pustili tudi tisti, ki vihtijo
lopar in udarjajo po perjanici. Sekcija badmintona je namreč požela velike uspehe in je
tudi vključena v nacionalno badminton zvezo.
Poleg uspehov, kot so na primer drugo mesto
v ligi in udeležba na državnem tekmovanju, pa
so v sekciji skrbeli za promocijo badmintona.
Tako so več kot 150 otrokom omogočili, da se
preizkusijo v zanimivi igri, ki je čedalje bolj
popularna. Po podanih poročilih pa občnega
zbora še ni bilo konec, saj so spregovorili tudi
gostje, in sicer županja Občine Kozje Milenca
Kranjc, direktor Kozjanskega Parka mag. Hrvoje Teo Oršanič in predsednik KS Podsreda
Vinko Klavžar. Gostje so športnemu društvu
namenili spodbudne besede in jim zaželeli še
obilo športnih uspehov v bodoče.
Za zbrane pa je bila ob koncu pripravljena še
pogostitev, ob kateri so še nekaj časa klepetali in kovali načrte za prihodnost. Prihodnost,
ki bo v športnem društvu očitno še pestra in
polna, saj se tradicija društva piše že več kot
trideset let.
Jernej Šulc
Končana jubilejna strelska sezona
S tekmami 14. kroga se je zaključila jubilejna, deseta sezona Strelske lige »GraviArt« Kozjansko v organizaciji Športne zveze Kozje.
Pričelo jo je osem ekip, zaključilo pa sedem, saj je ekipa SD Dren
po prvem delu sezone izstopila iz lige. Tekmovanje v jubilejni sezoni je bilo izenačeno kot še nikoli. Ne sicer za prvo mesto, saj je
ekipa ŠD Bistrica 1 Mibo 83 zmagala prav na vseh tekmah in se
veselila že petega naslova prvaka, četrtega zapored, s čimer so postali najuspešnejša ekipa v zgodovini lige. Zato pa so se od drugega
do petega mesta zvrstile štiri ekipe z enakim izkupičkom, sedmimi
zmagami in petimi porazi. Tudi po številu medsebojnih zmag in
porazov so bile ekipe izenačene, zato je odločal tretji kriterij, število
zadetkov na medsebojnih tekmah, ki je na drugo mesto postavil
ekipo ŠD Buče 1 in na tretje ekipo ŠD Polje Trgovine Polje. Najboljši posameznik lige je že sedmič zapored postal Miran Posteržin iz
ekipe ŠD Kozje. Prejšnjih šest naslovov najboljšega posameznika je
sicer osvojil kot član ekipe ŠD Bistrica, letos pa se je ponovno pridružil ekipi ŠD Kozje, ki se je v ligo vrnila po sedmih letih premora.
Na drugem mestu med posamezniki je ligo zaključil Jernej Ivačič
iz ekipe ŠD Polje Trgovine Polje in na tretjem Marko Kostanjšek iz
zmagovalne ekipe ŠD Bistrica 1 Mibo 83.
Sezona se je po tradiciji zaključila s tekmovanjem posameznikov in
podelitvijo pokalov najboljšim ekipam in strelcem lige. Tokrat so
se strelci zbrali na zaključku v Kozjem, kjer so se najprej pomerili
na lani odprtem novem strelišču v sklopu Večnamenskega centra
Kozje, nato pa je sledil zaključek s podelitvijo pokalov in nagrad.
Najboljši posamezniki zaključne tekme
Tekmovanja se je udeležilo dvaindvajset strelcev, največ uspeha pa
so imeli domači strelci ŠD Kozje. Zmage se je namreč z doseženimi
362 krogi veselil Marko Mesec, krog manj pa je na drugem mestu
zadel njegov sotekmovalec iz ekipe Miran Posteržin. 359 zadetih
krogov je na tretje mesto pripeljalo Jerneja Ivačiča iz ekipe ŠD Polje
Trgovine Polje.
(R. G.)
47
ŠPORT
Zgodovinski uspehi na nacionalni ravni
v Karate klubu Kozjansko
V soboto, 20. decembra 2014, je ob 10. uri v
Večnamenskem centru Kozje potekalo božično-novoletno klubsko tekmovanje, imenovano »KOZJANČEK 2014«.
Udeležilo se ga je 30 mladih tekmovalk in
tekmovalcev, ki so nastopali v petih panogah. Pomerili so se v elementarnih igrah,
osnovnih tehnikah karateja, kihon elementih, katah in športnih borbah. To tekmovanje je bilo tudi priložnost za srečanje,
druženje v prijetni družbi vseh članov, prijateljev, simpatizerjev Karate kluba Kozjansko. Samo tekmovanje je potekalo v pozitivnem sproščenem vzdušju in z nasmejanimi
obrazi. Na parketni površini so bili številni
očetje, mame, babice in drugi. Tekmovanje
je z uvodnim govorom odprla županja Občine Kozje Milena Krajnc. Tekmovanje pa je
povezoval Jožef Kladušek. Sodili so klubski
sodniki: Živa Grobelšek, Tilen Jordan, Joži
Preskar, Andrej Hartl in Zdravko Romih.
Nastopili so naslednji tekmovalci: Jakob
Žumer, Miha Preskar, Kaja Staroveški, Nejc
Kunštek, Filip Lotrič, Nik Jazbec, Uroš Sevšek, Merisa Hozjan, Aleks Stančin , Žan
Luka Lesnika, Lea Bele, Ana Čebular, Aleksej Godler, Tomi Zidar, Žan Stančin, Matija Kotnik, Dominik Pučko, Špela Virant,
Luka Bele, Anže Karaić, Aljaž Amon, Mia
Juričan , Gregor Virant, Sven Rebršak, Ana
Bele, Jan Narat, Jernej Bračun, Patrik Završek in Timotej Jordan.
V Samoboru je potekal izvrsten mednarodni turnir -24. Grand prix Croatia. Zbralo
se je skoraj 1700 karateistov iz 23 držav. Za
klub sta nastopila najbolj izkušena tekmovalca kluba Jan Hartl in Bor Hartl. Najuspešnejši je bil Bor Hartl, ki je med mlajšimi kadeti v kategoriji kat in športnih borb pristal
tik pod stopničkami. Najprej je nastopal v
katah, kjer je suvereno premagoval nasprotnike vse do četrtfinala. Tam je za las izgubil
z Italijanom s 3:2 ter tako preprečil nastop
za medaljo. Prvič je tudi na tako velikem
turnirju vrhunsko izvedel mojstrsko kato
Unsu.
Po celodnevnem čakanju je v večernih urah
nastopil še v športnih borbah -41kg in obtičal na 5. mestu. Iz kroga v krog je stopnjeval
ritem borb, bil superioren v vsaki borbi in
premagoval nasprotnike vse do polfinala. Po
6 zaporednih borbah mu je po napornem
tekmovalnem dnevu zmanjkalo kanček
energije, sreče in je na žalost izgubil. Prav
tako v borbi za 3. mesto.
48
Jan Hartl je tudi nastopil v obeh disciplinah,
vendar je moral priznati premoč v prvem
kolu, tako v katah kot v športnih borbah.
Kljub neosvojeni medalji gre za velik uspeh
in viden napredek pri nastopanju in pristopu omenjenih tekmovalcev. Ta tekma je bila
ena zadnjih pred nastopom na evropskem
prvenstvu za kadete, mladince in juniorje
(U21).
V soboto, 31. 1. 2015, je domači klub - Karate klub Kozjansko organiziral 2. kolo karate
lige. Tekmovanje je potekalo v telovadnici
OŠ Podčetrtek. Udeležilo se ga je okoli 100
tekmovalcev iz 10 klubov. Ob predstavitvi
klubov in tekmovalcev je na tatami stopilo
kar 17 članov našega kluba. Pomerili so se v
katah in športnih borbah. Otroci, ki so tekmovali, so pokazali, kako so skozi treninge
pridobili občutek za sodelovanje v skupini, timski duh, predvsem pa so odgovorno
prevzeli vsak svojo vlogo. Nekaterim je bila
namenjena tudi športna sreča, drugim malo
manj. Zagotovo pa smo v klubu ponosni
prav na vse nastopajoče tekmovalce, posebne čestitke pa tistim, ki so na tekmi doživeli
ognjeni krst.
V katah so nastopili Luka Bele, ki je v kategoriji malčki dosegel prvo mesto, v starejši
kategoriji mlajši pa stopil na drugo stopničko. Špela Virant se je s sotekmovalkami pomerila v kategoriji mlajše deklice in osvojila
drugo mesto. Prav tako je na drugi stopnički
v kategoriji mlajše stala še druga tekmovalka našega kluba v katah – Sara Skubi, v višji
kategoriji mlajše deklice pa je zasedla tretje
mesto. Med mlajšimi je nastopil Patrik Završek in osvojil odlično 2. mesto. Med dečki
so nastopili še Gregor Virant, ki je dose-
gel 3. mesto v kategoriji starejši dečki, prav
tako tretje mesto je v kategoriji mlajši dečki
dosegel Žan Stančin in med kadeti Janez
Petauer, ki je tekmovanje končal na odličnem drugem mestu. V katah je nastopil tudi
Uroš Sevšek, ki pa ni osvojil vidnejše uvrstitve. Kataši z rednimi intenzivnimi treningi
razvijajo ravnotežje, odzivnost, pridobivajo
na moči, hitrosti in koordinaciji.
Prav tako smo lahko zadovoljni z rezultati
tekmovalcev v borbah. Samozavestno in z
veliko mero borbenega duha so na tatami
stopile deklice - Ana Marija Petauer, ki je
v kategoriji mlajše deklice zasedla odlično
prvo mesto, zraven nje, na tretjem mestu pa
je stala njena klubska sotekmovalka Maja
Petauer. Petauer Zala je v kategoriji kadetinj
osvojila tretje mesto. Naš najmlajši borbaš
Jakob Žumer si je v kategoriji najmlajši priboril tretje mesto. V kategoriji mlajši dečki
so nastopili Timotej Jordan, ki je premagal vso konkurenco in osvojil prvo mesto,
njegov klubski sotekmovalec pa je stal na
stopnički pod njim - Žan Luka Lesnika. V
kategoriji 33 kg je bil Aleksej Godler tretji.
V kategoriji mlajši dečki -40 kg je Gregor
Virant osvojil 2. mesto, kjer je prikazal res
velik borbeni duh in »lovil« nasprotnika po
celem borišču. Mu je pa zaradi še potrebnih
izkušenj malce zmanjkalo za osvojeno prvo
mesto. Med kadeti sta nastopila dva borca
– Matic Petauer je stopil na drugo stopničko in eno pod njim še Aleks Stančin, ki si je
priboril tretje mesto.
K uspehom naših tekmovalcev so zagotovo
pripomogli tudi vodje skupine – Eva Petauer, Anja Rajgl, Jan Hartl in Bor Hartl in
Andrej Hartl - katerim se za pomoč lepo
zahvaljujemo. Prav tako gre zahvala članu
Pokalna tekma Slovenije
ŠPORT
Klubska tekma Kozjanček
kluba Zlatku Žumru za morebitno nudenje
zdravniške oskrbe. Zahvala gre tudi vsem
ostalim, ki niso omenjeni, vendar so prispevali velik delež k organizaciji omenjenega
tekmovanja.
Če strokovnjaki pravijo, da je bil karate razvit zato, da posameznika tako telesno kot
umsko pripravi na vse izzive v življenju,
vzpostavi telesno in duševno ravnovesje,
zagotovi vsestranski motorični razvoj, krepi
socializacijo, potem smo v karate klubih zagotovo na pravi poti, da pomagamo našim
otrokom zagotavljati optimalne pogoje za
njihov razvoj.
V soboto, 14. 2., se je ekipa Klubs odpravila
na mednarodni turnir v Velenje. Potekal je
v dvorani šolskega centra. Nastopilo je 370
tekmovalcev, ki so pravili 450 nastopov,
med njimi tudi zaradi bolezni malce okrnjena tričlanska zasedba iz našega kluba.
Luka Bele je letos prestopil v kategorijo višje, in sicer med 8,9 let stare vrstnike. To je
bila zanj prva tekma v tej kategoriji in dobra
popotnica za naprej, saj je kot najmlajši v tej
kategoriji osvojil odlično 1. mesto. Drugi, ki
je nastopil na tatami, je bil Bor Hartl. Kot
prvo je nastopil v katah, v kategoriji starejših dečkov in zanesljivo osvojil 1. mesto. Nič
drugače ni bilo v kadetski kategoriji. Tudi
tukaj je suvereno premagal vso konkurenco
in prav tako osvojil 1. mesto. Kot trenutno
najbolj univerzalen in kompleten karateist
v svoji kategoriji je nastopil še v športnih
borbah starejših dečkov. Tukaj je prestopil
v višjo težnostno kategorijo -45 kg. Tudi tukaj stvari ni prepustil naključju. Po izjemnih
športnih bojih se je prebil v finale, vendar je
tam moral priznati tesen poraz proti Kranjčanu, saj je po celodnevnem tekmovalnem
dnevu prišla utrujenost na plan in osvojil je
končno 2. mesto. Brez dvoma lahko rečemo,
da je bil »MVP« tekmovalec turnirja. Skupno je osvojil dva pokala za prvo mesto in
eno drugo mesto.
Nastopila je tudi seniorka Amadeja Knez
v športnih borbah +68 kg. Tudi Amadeja je
pokazala pravo športno borbenost in dobro
tehniko. Malo ji pa še manjka tistega pravega »tajminga«. Osvojila je odlično 2. mesto.
Gregor Virant in Jan Hartl sta zaradi bolezni
bila primorana nastope odpovedati. Zahvala
za uspešno vodenje ekipe gre Andreju Hartlu, ki je s svojimi bogatimi izkušnjami pripomogel k osvojenim odličjem.
Na zadnji dan v mesecu februarju, 28. 2., se
je 11 tekmovalk in tekmovalcev udeležilo
3. kola šolske karate lige v Rogaški Slatini v
telovadnici Janina. Tako kot vedno smo bili
zelo timsko povezani. Navijali smo eden za
drugega, se bodrili in spodbujali.
Kot je običajna praksa, so sprva tekmovali v
katah in nato v športnih borbah. Prvi je začel Luka Bele, ki je v svoji kategoriji osvojil 1.
mesto. Nato je na tatami stopil Miha Preskar
in v kategoriji najmlajši osvojil 3. mesto. To je
bila zanj prva tekma. Naredil je velik korak,
da je premagal tremo, ter izpeljal pristop in
kato po svojih najboljših močeh. Na drugem
borišču so začele tudi tekmovati punce. Špela
Virant je v kategoriji kate mlajše osvojila 3.
mesto, prav tako tudi Sara Skubi v kategoriji
kate mlajše deklice. V katah je tudi tekmoval Patrik Završek, ki pa vidnejše uvrstitve ni
dosegel.
V športnih borbah je prvi pričel Jakob Žumer
in med mlajšimi absolutno osvojil 3. mesto.
Tretja sta bila tudi Aleksej Godler starejši
dečki -33 kg in Gregor Virant mlajši dečki
-40 kg. V kategoriji +40 kg - mlajši dečki sta
bila v finalu oba naša člana, Žan Luka Lesnika je osvojil 2. mesto. Zmagovalec pa je bil
Timotej Jordan. Matic Petauer je v kategoriji
kadeti absolutno zanesljivo osvojil 1. mesto.
V soboto, 7. 3. 2015, je v organizaciji Karate zveze Slovenije, v sodelovanju s tehničnim organizatorjem Shotokan KK Bohinj, v
športni dvorani Danica potekala 1. pokalna
tekma v borbah, katah in ekipnih katah za
starostne kategorije do 18 let. Tekmovanja se
je udeležilo 42 klubov in 383 tekmovalcev, ki
so opravili 460 nastopov.
Tekmovanje je začel naš najmlajši tekmovalec, Luka Bele. Že po prvem nastopu je
bilo očitno, da se bo zopet boril za medaljo. Tako se je tudi zgodilo, saj je v kategoriji
kate mlajši osvojil odlično drugo mesto. V
finalu je moral priznati tesen poraz s 3:2.
Nato sta istočasno svoj nastop v različnih
kategorijah mlajših dečkov dočakala mlada
borca Gregor Virant -40 kg in Timotej Jordan +45 kg. Oba sta pokazala veliko željo po
uspehu in sta po zelo zanimivih bojih osvojila zasluženo odlično prvo mesto. Mlada
karateista kažeta velik potencial, prav tako
je viden napredek glede na lansko sezono,
zato smo v klubu prepričani, da bosta tudi
v prihodnosti krojila sam vrh slovenskega
karateja.
Z doseženim rezultatskim izkupičkom se še
nismo zadovoljili, saj smo vedeli, da imamo
v »ognju« trenutno najboljša in najbolj univerzalna karateista v Sloveniji, v njuni starostni kategoriji, Jana in Bora Hartla. Svoj
sloves sta popolnoma upravičila. V popoldanskem delu sta najprej začela z nastopi
v katah kadeti. Oba sta vsak po svoji strani
žrebne liste premagovala nasprotnike do finala. V finalu je bil nato Bor boljši od Jana.
Nastopila sta tudi v športnih borbah med
kadeti -52 kg. Tudi tukaj sta pokazala izjemne boje, lepo izdelano tehniko, taktično
miselnost in na koncu zasluženo osvojila
medalji, Jan Hartl 3. mesto in Bor Hartl 2.
mesto. Za veliko podporo, pozitivno klimo,
dobro pripravljenost tekmovalcev pred samim tekmovanjem je skrbel Andrej Hartl.
Ta dan je bil res »naš dan«. Izkoristili smo
ga v celoti. S petimi tekmovalci smo osvojili
kar sedem medalj na najvišji državni ravni. Po skupnem klubskem seštevku smo od
sodelujočih 42 klubov zasedli vrhunsko 4.
mesto.
Miha Romih, glavni trener
49
KRIŽANKA
SPONZOR NAGRADNE KRIŽANKE JE GEKOTT D.O.O.
Za sodelovanje v žrebanju morate rešiti geslo na osenčenih poljih ter ga, napisanega na dopisnici ali v kuverti, poslati
na naslov: Občina Kozje, Zmajev glas, Kozje 37, 3260 Kozje do 20. maja 2015. Med pravilnimi rešitvami bomo
izžrebali tri nagrade: 1. nagrada: bon za 30 €, 2. nagrada: bon za 20 €, 3. nagrada: bon za 10 €.
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ 71. ŠTEVILKE: Med pravilnimi rešitvami (FRIZERSTVO BRANKA) je
uredniški odbor izžrebal naslednje reševalce: 1. nagrada: striženje in fen frizura: Marija Zajc, Kozje 144, Kozje; 2.
nagrada: fen frizura: Ana Šarlah, Prijateljeva 3, Šentjur; 3. nagrada: moško striženje: Franc Rupret, Kozje 162, Kozje.
Nagrade prispeva FRIZERSKI SALON BRANKA, Branka Teržan s.p.
50
POROČILO PP ŠMARJE PRI JELŠAH
UPORABA ODPRTEGA OGNJA
V NARAVNEM OKOLJU
Pred nami je pomlad, s tem pa obilica pomladanskih opravil v naravnem okolju, med katere spada tudi urejanje oziroma čiščenje travnikov in pašnikov. Občane je potrebno opozoriti na dosledno spoštovanje uredbe glede uporabe odprtega ognja v naravnem okolju in
prepovedi le- tega ob razglasitvi velike požarne ogroženosti na določenih območjih ali na območju celotne države.
Požiganje travišč in grmišč v naravnem okolju je tudi prepovedano v
času gnezdenja, kotenja in vzgajanja mladičev prostoživečih živali.
V primerih, ko ni razglašena požarna ogroženost in izven obdobja gnezdenja, kotenja in vzgajanja mladičev živali, se naj občani pri uporabi
odprtega ognja v naravnem okolju poslužujejo PGD, ki jim bodo po
vsej verjetnosti znala strokovno svetovati ali pa jim bodo za zagotovitev varnosti priskočila na pomoč s svojo opremo.
Ob tem naj občane tudi opozorimo na samozaščitne ukrepe glede varovanja zasebne lastnine v času opravljanja pomladanskih opravil na
travnikih in poljih, in sicer zaklepanje stanovanjskih hiš in objektov s
tehničnimi predmeti in stroji, saj nepridipravi zanemarjenje takšnih
ukrepov pogosto izkoristijo v svojo korist.
MOTORISTI IN KOLESARJI NA CESTAH
Lepo vreme že privablja na ceste voznike enoslednih vozil, motoriste
in kolesarje, zato le-te opozarjamo na dosledno upoštevanje cestno-prometnih predpisov, uporabo tehnično brezhibnih vozil in uporabo zaščitne opreme. V zgodnjih pomladanskih časih mnogokrat prihaja do padcev motoristov, ki hitrost motornega kolesa ne prilagodijo
stanju vozišča ( hladna vozišča, slab oprijem pnevmatik), s svojo objestno in arogantno vožnjo pa ogrožajo sebe in ostale udeležence v
cestnem prometu.
GIBANJE PSOV V OKOLICI (JAVNA MESTA)
V zadnjem času prihaja do vse pogostejših zapletov v zvezi s pasjimi
napadi in poškodbami ljudi, kakor tudi s posledicami takih napadov
in z odgovornostjo lastnikov. Zato je namen tega članka tudi opozoriti
lastnike ali bodoče lastnike psov o odgovornosti in dolžnosti.
Nevaren pes je pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival in ga uradni
veterinar z odločbo deklarira kot nevarnega psa.
Za nevarne pse se ne štejejo: - službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja
službene dolžnosti; - psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt
ali na ograjeno zemljišče, ki sta na vhodu označena z opozorilnim
znakom.
Skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti fizično varstvo psov na enega izmed naslednjih načinov (drugi odstavek 12. čl. Zakona o zaščiti
živali):
- da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom,
- da so zaprti v pesjaku ali objektu,
- da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na
vhodu označena z opozorilnim znakom.
Kršitev omenjene dikcije se kaznuje z globo od 800 do 1200 €.
Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od
16 let (tretji odstavek 12. čl. Zakona o zaščiti živali).
Kršitev omenjene dikcije se kaznuje z globo od 400 do 800 €.
Sicer je pa vsak pes lahko nevaren. A za vsakim psom stoji lastnik, katerega naloga je, da psa primerno vzgoji. Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni
nevarna okolici, na javnem mestu pa mora zagotoviti fizično varstvo
psa tako, da je pes na povodcu. Kot rečeno je vse odvisno od lastnika, socializacije, šolanja in vzgoje. Po mnenju znanih rejcev kinologov
obstajajo med lastniki psov tudi takšni ljudje, ki iščejo samopotrditev
in zdravijo svoj nizki ego preko svojih štirinožcev, na drugi strani pa se
najdejo lastniki psov, ki ne vedo, kako ravnati s psom ali še huje, ne
vedo niti, kaj pes je oziroma kakšno pasmo so si kupili. Da psi ne bodo
nevarni ne za lastnika, ljudi in živali, je preventivo potrebno graditi na
zavedanju lastnika psa o njegovi odgovornosti. Lastniki psov si morajo
namreč vzeti ali kupiti takšne pse, ki jih obvladajo.
Ugriz in njegove posledice
Ne glede na preventivne ukrepe, ki so navedeni zgoraj in jih skrbnik
izvaja, se utegne zgoditi, da pride do pasjega napada na človeka ali
žival. Ugriz je tako za žrtev kot za lastnika psa verjetno najbolj neprijetna izkušnja s psom. Tak dogodek lahko povzroči resne zdravstvene
posledice za žrtev napada. Odgovornost za tak dogodek pa nosi lastnik
psa.
V primeru ugriza je treba poskrbeti za dve stvari: prva je oskrba poškodovane osebe ali živali, druga pa je ugotovitev identitete in lastništva
psa, ki je povzročil poškodbo.
Zdravnik napoti poškodovano osebo v antirabično (protisteklinsko)
ambulanto. V Sloveniji antirabične ambulante delujejo znotraj Zavodov za zdravstveno varstvo.
Ob pregledu poškodovanca antirabična ambulanta podatke o ugrizu
vnese v Centralni register psov. Dolžnost lastnika psa pa je, da zagotovi, da je pes, ki je ugriznil človeka, še isti dan na pregledu v veterinarski
ambulanti s koncesijo. Ta opravi desetdnevni nadzor psa, ki je ugriznil
človeka.
Vodja policijskega okoliša
Franc FON
LOVSKA DRUŽINA PODSREDA
OBVESTILO!
Lovska družina Podsreda obvešča vse krajane na območju lovišča LD Podsreda, da so dolžni po Zakonu o divjadi in lovstvu (56.
člen - uveljavljanje škode na kmetijskih in gozdnih kulturah) prijaviti škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah v treh dneh od dneva, ko so škodo opazili, pisno na naslov: LOVSKA DRUŽINA PODSREDA, Podsreda 6, 3257 PODSREDA
Krajane tudi obveščamo, da je v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. 3. in 1. 8. prepovedano sekanje, požiganje
ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih. (Zakon o divjadi in
lovstvu, 32. člen, 5. odstavek)
Prosimo za razumevanje in dobro sodelovanje!
Lovci LD Podsreda
51
52