zmajev_glas72 - Občina Kozje
UVODNIK UREDNIKOV STOLPEC T O K R A T P R E B E R I T E Uvodnik................................... 2-3 Pod drobnogledom . ................ 4-7 Iz občinske uprave ................. 8-15 Aktualno . ............................ 16-19 Iz šolskih klopi ................... 20-27 Lep pomladni pozdrav! Leto mine kot bi mignil in spet je tu občinski praznik. Lani smo ob praznovanju namenu predali novi Večnamenski center Kozje, ki je tako že eno leto v uporabi. V tem letu se je v njem zvrstilo že lepo število prireditev. Sploh športni del centra je od jeseni do pomladi zaseden praktično od jutra do večera. Številne aktivnosti Športne zveze Kozje in športnih društev v kraju so opisane tudi v tokratni številki glasila. Tudi v kulturnem delu je bilo kar nekaj odmevnih prireditev, mednarodni folklorni festival v organizaciji Folklorne skupine Kozje, kulturna prireditev Zveze društev upokojencev Kozjansko, božično-novoletni dobrodelni koncert Osnovne šole Kozje, regijsko predtekmovanje Male sive celice, medobčinski otroški parlament, praznovanje ob materinskem dnevu in še kaj je dokaz, da je Večnamenski center Kozje zelo primeren tudi za večje kulturne in zabavne prireditve. Ravno pri slednjih pa je še kar nekaj rezerve. Kozjanska noč z ansamblom Petka jeseni ni privabila takšnega števila obiskovalcev, kot bi si ga zaslužila, kaj več podobnega pa se v tem letu ni zgodilo. Kljub nizki ceni najema dvorane zaenkrat tudi ni nekega interesa za to, da bi kdo dvorano najel v komercialne namene. Morda se potrebuje kakšna res odmevna prireditev, ki bi glas o centru ponesla tudi širše in s tem povečala zanimanje zanj. Sicer pa vam v tokratni številki v rubriki Pod drobnogledom ponujamo intervju z bivšim županom Dušanom Andrejem Kocmanom, ki je letos ob občinskem prazniku prejel naziv častni občan ter o ostalih letošnjih nagrajencih. Poleg tega pa pišemo še o številnih društvih, ki so v naši občini res nadpovprečno aktivna in so imela v pomladanskem času svoje občne zbore in to je nekakšna rdeča nit tokratne številke. V njej pa predstavljamo tudi uspešne mlade učence, odlične športnike in še kaj zanimivega boste našli. Želim vam lepo pomlad in nasvidenje v poletni številki. Roman Gradišek, odgovorni urednik 2 Iz naših krajev .................... 28-42 Pisali smo .................................43 Šport.................................... 45-49 Predstavljamo........................40-41 Križanka................................... 50 Policija svetuje........................... 51 NASLOVNICA Kozjanska velikonočna butara. Posnetek Zale Grobelšek je nastal neposredno po maši na Cvetno nedeljo, 29. 4. 2015. Res gre za veliko in lepo butaro, v katero je vloženo veliko časa in truda. To ni fotomontaža, kakor ni bila tudi na zadnji naslovnici z božičnim motivom Veternika (nekateri ste me spraševali o tem). Franc Grobelšek UVODNIK Beseda županje Spoštovani občanke in občani! Vesela sem, da imam priložnost nagovoriti vas v počastitev praznika Občine Kozje. Od tu, in nasploh s tega območja, so ljudje pogosto odhajali iskat boljše življenje zase drugam in pogosto slišimo, da za izobražence tu ni prav veliko priložnosti. Osebno sem ena tistih, ki so ubrali drugačno pot - ena tistih, ki smo v teh krajih ostali. Prav v času, ko je nastajala naša občina, me je življenjska pot po končanem študiju pripeljala nazaj sem, v Kozje, ki je bilo takrat še del velike skupne Občine Šmarje, kmalu pa je postalo sedež precej manjše občine. Da je Občina Kozje prva med enakimi, pomeni, da nosi v tem okolju posebno odgovornost, kar mora tudi vedno znova dokazovati. V svoji zgodovini se je občina soočila že z mnogimi izzivi. Velikokrat uspešno, vselej pa ni šlo po naših željah in pričakovanjih, torej željah in pričakovanjih njenih občanov. Razmere v državi in v svetu se seveda odražajo v lokalnih okoljih, tudi v našem. V tem trenutku najbolj občutimo posledice svetovne gospodarske krize. Dogodki, povezani z njo, so v preteklih letih spravili na kolena podjetja tudi v naši občini. Med njimi so bila žal nekoč velika in uspešna podjetja, pomembna za širše območje, ne le za občino. Razumljivo, da je v takšnih razmerah težko z optimizmom zreti v prihodnost. Vendar sem prepričana, da ima naša občina dovolj potenciala, da nadaljuje svoj razvoj v smeri boljše, stabilnejše in varnejše prihodnosti za kar največje število svojih občanov. Svet je pred velikimi družbenimi spremembami. V tem kontekstu je tudi v naši občini treba proučiti, katere razvojne smeri imajo prihodnost in katere so preživete. Med preživete zagotovo sodijo na primer vse tiste, ki ne upoštevajo ohranjanja naravnega okolja. Številni analitiki napovedujejo, da bo finančni krizi sledila prehranska. Tudi to je treba upoštevati pri iskanju lastnih razvojnih smeri. In seveda pri iskanju investitorjev. Ne smemo pozabiti, da je odgovornost vseh nas na vseh ravneh, ki so nas ljudje izvolili za svoje predstavnike, da delamo v skupno dobro, da po svojih najboljših močeh pomagamo k blaginji te družbe v današnjem in jutrišnjem času, da interes družbe postavljamo nad interese zgolj nekaterih posameznikov in skupin v njej. V teh kriznih časih je še bolj kot kdajkoli pomembno, da iščemo najboljše možne rešitve. Da se ne ukvarjamo z delitvami na 'naše' in 'vaše', z izključevanjem nekaterih družbenih skupin, temveč aktiviramo ves potencial, ki ga ta družba premore, v iskanju takšne družbene ureditve, ki bo omogočala dostojno preživetje slehernemu posamezniku. Naj bo družba naše prihodnosti družba, ki bo temeljila na solidarnosti. Družba, v kateri bo imel vsak posameznik dostop do kakovostnega izobraževanja, zaposlitve s poštenim plačilom za svoje delo, zdravstvenih storitev, kulturnih vsebin in sploh vsega, kar je povezano s kakovostnim življenjem. Naj bo to družba, v kateri bodo imeli njeni najmlajši člani varno otroštvo in mladost, starostniki pa varno jesen življenja. Odgovornost za to je na vseh nas, ki smo vključeni v procese odločanja, pa tudi na občankah in občanih. Naj zaključim z željo, da bi vsi skupaj ubrali pravo pot v prihodnost. Vsem občankam in občanom ob prazniku iskreno čestitam, še posebej pa letošnjim nagrajencem! Milenca Krajnc županja ZMAJEV GLAS – GLASILO OBČINE KOZJE, številka 72, javno glasilo Zmajev glas je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 531 IZDAJA: OBČINA KOZJE ODGOVORNI UREDNIK: Roman GRADIŠEK UREDNIŠKI ODBOR: Suzana KUNST, Franc PLAHUTA, Jernej ŠULC LEKTORIRANJE: Elica TUČIČ UREDNIŠTVO: Kozje 37, 3260 Kozje, tel. (03) 800-14-00, e-naslov: [email protected] Oblikovanje naslovnice: Franc GROBELŠEK Oblikovanje in tisk: Grafika Gracer Celje 3 POD DROBNOGLEDOM Intervju z bivšim županom Dušanom Andrejem Kocmanom Največ mi pomeni dejstvo, da sem občino zapustil v dobri kondiciji Dvanajst let in pol je minilo od mojega prvega intervjuja z gospodom Dušanom Andrejem Kocmanom. Po njegovi morebiti celo nekoliko presenetljivi zmagi na lokalnih volitvah leta 2002, ko je v tekmi za župansko mesto premagal Jožefa Planinca, Miloša Bevca in Jožefa Preskarja, sem ga povprašal o njegovih načrtih za županovanje. Zmago na volitvah je ponovil še dvakrat in se po treh mandatih upokojil in zato je seveda prav, da ga povprašamo o tem, kako je on videl svojih dvanajst let za krmilom Občine Kozje. Ker pa je ob letošnjem občinskem prazniku prejel naziv častni občan Občine Kozje, pa smo ga seveda povprašali tudi o tem. predvsem na vse tisto, kar nas je Kozjane težilo. Moram pa reči, da si tudi sam nisem predstavljal, da nam bo v 12-letnem obdobju uspelo pridobiti tako veliko projektov, sofinanciranih s strani države in še posebej Evropske unije. Morda sem imel tudi srečo, saj sem županoval v času, ko je Slovenija stopila v EU in posledično prešla na novo valuto. Vse to pa je dalo nove možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev. Seveda denar iz EU ni pritekal sam od sebe, temveč ga je bilo potrebno pridobiti s pravimi idejami in projekti, za kar se moram posebej zahvaliti sodelavcem na občinski upravi, kolegom županom našega območja in razvojnim agencijam, saj je bilo potrebno zelo dobro sodelovanje in ažurno delo. Temu pa je s svojimi sklepi sledil tudi občinski svet. Kljub problemom, brez katerih seveda niČestitka županje kjer ne gre, mi nikoli ni bilo žal, da sem se odločil za ta korak. Skušal sem se držati dejSe lahko za začetek vrnete v spominu v leto stva, da so problemi preprosto zato, da jih 2002 in nam poveste, kako se danes spomni- rešujemo. te na svoje začetke na mestu župana? Leto 2002 je bilo zame res nekaj posebnega, Ko se ozrete nazaj na zadnjih dvanajst let, saj sem se odločil, da kandidiram za župa- kaj je tisto, kar bi želeli najbolj izpostaviti? na Občine Kozje in morda res presenetljivo Predvsem sem vesel, da Kozjansko ni več tudi uspel, čeprav sem, moram priznati, pri prepoznavno po problemih v razvoju in sebi nekako čutil, da mi bo uspelo. Čeprav potresu, ampak po razvoju in napredku sem v lokalni skupnosti in takratni skupni na vseh področjih. Veseli me, ko slišim od Občini Šmarje pri Jelšah bil aktiven na raz- ljudi, ki prihajajo k nam in v en glas poveličnih področjih, mi je to seveda bilo nekaj do in se čudijo, kako je pri nas lepo. Temu povsem novega in velik izziv. Spominjam pritrjuje tudi dejstvo, da je bila naša občina se, da sem se hitro ujel z občinsko upravo in pred kratkim izbrana med dvanajst najbolj občinskim svetom s skupnim ciljem, da ra- prodornih občin v Sloveniji. zvoj našega območja pospešimo in to nam je kasneje tudi uspelo. Na katere dosežke ste najbolj ponosni in katere težave so vam ostale najbolj v spominu? Kakšna so bila vaša pričakovanja, v koli- Lahko bi rekel, da sem ponosen na vse, kar kšni meri so se uresničila in ali vam je bilo smo skupaj dobrega naredili predvsem zato, kdaj žal, da ste se odločili za župansko pot? da nam je v krajih, ki jih imamo radi, lepše Že v predvolilni kampanji nisem dajal ve- in boljše. Moje načelo je bilo, da je vsaka, likih obljub, temveč sem se osredotočil tudi najmanjša stvar, v tej smeri pomembna 4 in da je občina postavljena za to, da dela v interesu ljudi. Skušal sem delovati na način, da morajo vsi prebivalci čutiti občino v pozitivnem smislu, ob zavedanju, da se vsemu in vsakemu ne da ustreči. Glede na to, da sem bil izvoljen kar trikrat, imam občutek, da mi je uspelo. Seveda pa so veliki projekti tisti, ki so najbolj prepoznavni. S tem mislim na rekonstrukcije in razširitve cest na območju cele občine, izvedbo čistilne naprave v Kozjem, izgradnjo poslovno-obrtne cone, ureditev trga v Kozjem, izgradnjo doma Krajanov v Podsredi, energetsko sanacijo obeh šol in vrtca, obnovo vodovodnega sistema in seveda krono vseh projektov, večnamenski center v Kozjem. Posebej pa sem zadovoljen, da smo uspeli rekonstruirati ali na novo postaviti ves vitalni del stavb v občini na področju kulture, športa, zdravstva, turizma, poslovilnih vežic, zbiranja odpadkov in še bi lahko našteval. Najbolj pa mi ostajajo v spominu problemi v zvezi z neurji, ki smo jih doživeli kar nekaj in posledično z odpravami posledic in sanacijami plazov, to Zahvala v imenu nagrajencev POD DROBNOGLEDOM je tako rekoč velika nedokončana zgodba, povezana s stiskami ljudi. V treh mandatih so se zamenjali trije občinski sveti, vmes se je spremenil volilni sistem, kako je v vsem tem času potekalo sodelovanje z občinskimi svetniki ter občinsko upravo? Lahko povem, da večjih problemov z občinskimi sveti razen morda drugi mandat nisem imel. Sem pa bil pristaš večinskega sistema, da volivci volijo poimensko in to se je hvala bogu tudi zgodilo, zato si bom posebej zapomnil zadnji, tretji mandat, saj je bila večina izvoljena na novo in nisem opazil strankarskih delitev, ampak zelo dobro sodelovanje in posledično enoglasne odločitve, ki sem jih lahko z občinsko upravo izvajal v mirnem in prijaznem vzdušju. Po treh štiriletnih mandatih županovanja ste se popolnoma umaknili iz lokalne politike. Zakaj ste se odločili za ta korak? Občutil sem, da sem izsanjal svoje sanje o Kozjanskem, ki ga imam že od rane mladosti neizmerno rad. Za mano je bilo 42 let redne delovne dobe, zato sem imel že pred dvema letoma pogoje za upokojitev. Mislim, da mora vsak sam presoditi, kdaj je pravi trenutek, jaz sem presodil, da je dovolj in da se bom, v kolikor mi bo služilo zdravje, bolj posvetil družini, hiši z okolico, sorodnikom, sosedom, prijateljem in naravi. Vse to imam zelo rad. Malo pred iztekom županovanja ste se odločili poskusiti na državnozborskih volitvah. Na listi stranke SMC ste v svojem volilnem okrožju dosegli zanesljivo zmago, ki pa ni bila dovolj za uvrstitev v parlament. Kako gledate na to izkušnjo in ali načrtujete še kakšne aktivnosti v politiki na državnem nivoju? Šlo je samo za en preblisk, predvsem zato, da bi glede na izkušnje, ki sem jih pridobil, skušal tudi na tem nivoju pomagati našemu širšemu prostoru. Ostaja lep občutek, saj sem uspel krepko premagati vse kandidate po številu glasov na območju Upravne enote Šmarje pri Jelšah. Ko pa vidim in spremljam, kaj se dogaja v naši politiki, pa mi ni prav nič žal, zato novih kandidatur ne načrtujem. Kako ste doživeli spremembo od vloge župana, ki traja praktično 24 ur na dan, do vloge upokojenca, za katere velja, da nikoli nimajo časa? To je zanimivo vprašanje, saj so me vsi nenehno spraševali, kaj bom delal doma. Gle- Stari častni občan čestita novemu de na to, da sem se že prej odločil, da končam z županovanjem, nisem ob upokojitvi niti enkrat občutil, da bi mi bilo dolgčas. Takoj sem se posvetil domu z okolico in glede na to, da žena še hodi v službo, prevzel nekaj gospodinjskih del. Občasno spečem domači kruh in skuham tudi kosilo, zato mi čas kar hitro teče. Ni lepšega, ko po hiši zadiši po domačem kruhu. Seveda pa so spomini na 12-letno obdobje lepi, zato se občasno rad oglasim pri nekdanjih sodelavcih na občinski upravi. v življenju nabralo precejšnje število. Več kot priznanje mi je vedno pomenil odnos do ljudi in nasploh odnosi med njimi. Zato sem predvsem vesel, da sem imel možnost sodelovati pri razvoju in napredku krajev, ki sem jih imel vedno rad. Največ mi pomeni dejstvo, da sem občino zapustil v dobri kondiciji, brez skritih dolgov in odprtih zadev. Uspelo nam je peljati razvoj na območju cele občine; od Osredka, Podsrede, preko Buč, Kozjega in Lesičnega do Zagorja. Moj moto je vedno bil, da morajo občino čutiti vsi občani. Moram pa poudariti, da je v tem času Kozje kot kraj in center občine »dobilo« daleč največ. Sicer pa bi lahko rekel, da je vsak človek pravzaprav častni občan, saj se vsak trudi po svojih močeh živeti in preživeti in s tem daje svoj prispevek skupnosti. Zato to veliko priznanje jemljem predvsem kot naše skupno darilo in si ga želim deliti z vsemi, ki smo skupaj delali in se trudili celih 12 let. Brez odličnega dela na občinski upravi in odgovornih sklepov občinskega sveta ter podpore ljudi nam to zagotovo ne bi uspelo. Zahvaljujem se vsem predlagateljem, ki jih je bilo res veliko, in seveda komisiji in vsem članom občinskega sveta, ki so glasovali zame. Ste pričakovali, da boste najvišje občinsko priznanje prejeli tako hitro po svojem umiku z županske funkcije? Morda se bo zdelo skromno, vendar res nisem nikoli razmišljal o tem, da bi postal častni občan. Res se je zgodilo zelo hitro po končanju mandata župana, morda so se preKako preživljate svoje upokojenske dni? dlagatelji držali pregovora, da je treba kovati Zdaj sem že 5 mesecev v pokoju in imam železo, dokler je še vroče … seveda več časa za dom, sosede in prijatelje in za vse tisto, kar rad počenjam. Imate še kakšno sporočilo za občane? Predvsem sem vesel, da sem kot neodvisni Ali ste novoizvoljeni županji Milenci Krajnc kandidat uspel povezati vse, ki želijo napri predaji poslov namenili tudi kakšen na- šim ljudem in krajem dobro. Moj moto je svet, kako se spoprijeti z novo funkcijo? vedno bil, da če ne moreš pomagati, tudi Stric iz ozadja vsekakor nisem in tudi ne že- škodovati ni treba. Vedno sem sprejel vsalim biti. Jaz sem svoje delo končal in se ne ko občanko ali občana, mu prisluhnil in mislim vtikati v občinsko politiko, seveda skušal najti rešitve. Seveda pa vsega tega ne pa imam z novo županjo dobre odnose, saj bi mogel postoriti sam, zato si ne jemljem je bila tudi moja podžupanja in v kolikor me zaslug, večina ljudi ve, kaj je tisto, kar obrabi, sem ji vedno na razpolago, tu ne gre čina potrebuje, oziroma kaj vse je še treba za nasvete, ampak za dejstvo, da sem bil žu- postoriti, dolžnost izvoljenih pa je, da delajo pan kar dolgo in seveda občino in probleme v interesu ljudi. Kot sem že večkrat dejal, je dobro poznam. Če lahko kaj pomagam, to imeti svojo občino velika prednost, to se je rad storim. izkazalo tudi v našem primeru, seveda pa je to delo tudi nikoli dokončana zgodba, saj se Ob letošnjem občinskem prazniku ste prejeli nenehno pojavljajo nove potrebe in ideje, ki naziv častni občan Občine Kozje. Kaj vam jih je potrebno udejanjiti. Vsem občankam pomeni ta naziv? in občanom se še enkrat zahvaljujem za raKot sem že na svečani seji dejal, nisem bil zumevanje in sodelovanje. nikoli lovec na priznanja, čeprav se jih je res Spraševal je Roman Gradišek 5 POD DROBNOGLEDOM Nagrajenci Občine Kozje za leto 2015 Letošnjo prvo denarno nagrado prejme Krajevna organizacija Rdečega križa Slovenije Buče Krajevna organizacija Rdečega križa Slovenije Buče je mlada in majhna organizacija. Njeni člani ves čas delovanja vestno in z ogromno prostovoljno vloženega časa in sredstev stremijo k izpolnjevanju osnovnega poslanstva, to je pomoč socialno šibkim posameznikom in družinam v njihovem okolju. Velik poudarek namenijo predvsem skrbi za starejše osebe, saj jih obiskujejo ob njihovih jubilejih, vsako leto pa tudi organizirajo srečanje starejših krajanov. Ne manjkajo niti na dobrodelnih prireditvah, ob naravnih in drugih nesrečah pa so ključni pri zbiranju finančnih sredstev, materiala ter pri izvedbi konkretnih delovnih akcij, zato jim Občina Kozje podeljuje denarno nagrado. Drugo denarno nagrado prejme Prostovoljno gasilsko društvo Kozje Prostovoljno gasilsko društvo Kozje obstaja in deluje že izjemnih 140 let in je eno najdejavnejših v svojem kraju. Člani omenjenega društva svoje poslanstvo opravljajo z veliko vnemo in znanjem. Poleg gašenja požarov je v zadnjem času še posebej opazna pomoč krajanom ob naravnih nesrečah, ko so člani PGD Kozje vedno prvi na mestu prepotrebne pomoči. Omembe vredno je tudi sodelovanje z drugimi društvi v kraju, saj so prisotni na vsaki večji prireditvi. Odlično sodelujejo tudi z Osnovno šolo Kozje, saj vsako leto za učence 5. razreda pripravijo zanimiv tehniški dan, na katerem jim predstavijo gasilsko opremo in postopke gašenja, kar marsikaterega nadobudneža navduši, da se jim kasneje tudi pridruži. Nesebično delo, skrb za podmladek in kontinuirano delovanje ter skrb za redno izobraževanje so razlog, da jim Občina Kozje podeljuje denarno nagrado. Bronasti grb se podeli Jožefu Senici Gospoda Jožefa Senico sokrajani, občani in tudi širše poznajo kot kmetovalca na vzorno urejenem kmetijskem gospodarstvu, ki je največje v občini in med večjimi v Upravni enoti Šmarje pri Jelšah. Kmetovanje mu je v veselje že od osnovnošolskih let, danes pa mu daje kruh. S pomočjo družine se ukvarja z več panogami, in sicer s prašičerejo, z govedorejo, s poljedelstvom, z vinogradništvom in gozdarstvom. Na svoji »učni kmetiji« znanje prenaša tudi študentom kmetijskih fakultet. Gospod Senica je bil v veliko pomoč pri osamosvojitvi Republike Slovenije, saj je v takratnem času 21 dni gostil glavni štab vojske in devet mesecev hranil orožje. Aktivno je sodeloval v organih Krajevne skupnosti Buče in je bil en mandat član Občinskega sveta Občine Kozje in predsednik Komisije za kmetijstvo. Za vse to mu Občina Kozje podeljuje bronasti grb. Srebrni grb se podeli Silvu Kovačiču Gospod Silvo Kovačič je stopil na pot podjetništva pred dobrimi tremi desetletji. Začel je z enim tovornim vozilom, danes pa v svoji poslovni enoti v Celju zaposluje preko 70 ljudi. Kljub temu da je poslovanje prenesel izven meja naše občine, ostaja zvest domačemu okolju. Kot donator in sponzor podpira dejavnosti Športnega društva Zagorje, Krajevne organizacije RK Zagorje, Osnovne šole Lesično in Folklorne skupine Kozje, ki ji omogoča prevoze na go- 6 stovanja v tujino in na pospešene vaje ter prispeva znatna sredstva za organizacijo odmevnega Mednarodnega folklornega festivala Kozje. Prostovoljno gasilsko društvo Lesično Pilštanj Zagorje ga v članstvo vpisuje že od leta 1968. Podjetništvo mu zadnjih nekaj let ne dopušča časa za aktivno sodelovanje v gasilskih akcijah, zato pa poskrbi za redno servisiranje gasilskih vozil, kar sponzorsko opravijo v njegovi servisni delavnici. Ker mu je mar za dejavnosti društev in za dobrobit naših krajev, mu Občina Kozje podeljuje srebrni grb. Zlati grb se podeli Alojzu Osojniku Ob imenu Alojz Osojnik nedvomno večina občanov pomisli na gasilstvo in tako je tudi prav, saj je gospod Alojz že od davnega leta 1977 zelo aktivno deloval v Prostovoljnem gasilskem društvu Podsreda. Svojo prvo funkcijo v društvu je opravljal kot blagajnik med leti 1979 in 1983, v času, ko so v Podsredi gasilci dobili svoje prvo gasilsko vozilo. Kot prvi v društvu je opravil usposabljanje za vodjo enot in leta 1986 postal poveljnik. To funkcijo je opravljal vse do leta 1995. V tem obdobju je PGD Podsreda doživelo razcvet. Članstvo se je zaradi dobrega vodstva hitro povečevalo. Pod njegovim mentorstvom so se urile kar štiri desetine, ki so na tekmovanjih redno zastopale barve naše občine. Kot poveljnik je z veliko prizadevnostjo in požrtvovalnostjo izvajal naloge na vseh področjih, še posebej pa na operativnem. Na njegovo pobudo so se s prostovoljnimi delovnimi akcijami uredile in dokončale garaže. Nabavila se je prva avtocisterna za prevoz vode in s tem se je občanom zagotovila pitna voda v sušnih obdobjih. Druženja z drugimi društvi in kraji so postala tradicija. Ob 90-letnici društva se je PGD Podsreda na njegov predlog pobratilo z gasilci iz kraja Wolfsegg iz Nemčije. V letu 2003 je za desetletje prevzel predsedovanje društvu, v tem obdobju pa je bil tudi član predsedstva Gasilske zveze Šmarje pri Jelšah. Ob vsem delu, ki ga je opravljal na kmetiji, in času, ki ga je posvetil prostovoljnemu delu v PGD Podsreda, pa je gospod Osojnik skrbel za kontinuirano lastno usposabljanje ter za usposabljanje ostalih članov društva ter za delo v gasilstvu prejel kar nekaj priznanj in odlikovanj. Za vsa njegova dejanja v dobro sokrajanov in za skrb za ustrezno usposobljenost gasilskih vrst mu Občina Kozje podeljuje zlati grb. Naziv častnega občana pripada Dušanu Andreju Kocmanu Dušan Andrej Kocman ali Dreja, kot mu pravijo prijatelji, se je rodil znanim trgovcem iz Lesičnega. Že v osnovni šoli je pokazal veliko veselja do risanja, vendar se je želja po tovrstnem izobraževanju prestavila na kasnejši čas. Najprej se je izučil za trgovca, kar mu je narekovala že družinska tradicija, in ker je imel umetniško žilico, se je vzporedno priučil še za aranžerja. Ta poklic je zelo vzljubil in kar nekaj let služboval kot aranžer najprej v podjetju Moda Celje in kasneje še v Tehnomercatorju. Leta 1975 mu je bilo ponujeno mesto poslovodje trgovine v Lesičnem in ker je bil na domači kraj vedno zelo navezan, je ponujeno delovno mesto tudi sprejel. To so bili časi, ko se je po potresu Kozjansko obnavljalo in gospod Kocman je kot uspešen trgovec uspel kljub krizi v gradbeništvu zagotavljati material, ki so ga občani nujno potrebovali. S tem si je pridobil naklonjenost in zaupanje ljudi. Držo dobrega in poštenega trgovca je obdržal za vedno. Po 25 letih je zaradi menjave lastnikov POD DROBNOGLEDOM Letošnji nagrajenci z županjo in predsednikom komisije zapustil trgovske pulte in se zaposlil v podjetju ESTET Kozje kot oblikovalec in konstruktor embalaže… in zopet je prišla do izraza njegova spretnost oblikovanja in aranžiranja. Kljub obilici dela je kot popoldanski obrtnik ostal zvest grafiki. Delo oblikovalca in aranžerja opravlja še dandanes, zdaj seveda ljubiteljsko in zato je na vsakem koraku na različnih koncih naše občine možno opaziti njegovo ustvarjanje. Celo svoje življenje je bil vpleten v društvena dogajanja. Že od mladosti je rad sodeloval pri različnih dogodkih in prireditvah. Postavljal je scene, pripravljal, urejal in tiskal plakate, vabila ter skrbel za aranžerska dela. Na družbenem področju je vseskozi ostal zvest svojim načelom in zato ni bil nikoli član kakšne politične stranke. Opravljal je različne funkcije. Začel je zgodaj. Zaradi organizacijskih sposobnosti je bil imenovan za prvega pionirskega predsednika Osnovne šole Lesično, kasneje je postal predsednik mladine v Lesičnem in član predsedstva mladine v takratni Občini Šmarje pri Jelšah, dva mandata je opravljal funkcijo predsednika PGD Lesično – Pilštanj - Zagorje, dva mandata je bil podpredsednik KS Lesično in član sveta KS Lesično ravno v obdobju, ko se je tam gradil gasilsko-kulturni dom. Več mandatov je bil predsednik delavskega sveta Trgovskega podjetja Jelša Šmarje, član Družbenopolitičnega zbora Občine Šmarje pri Jelšah ter delegat skupine delegatov za skupščino Republike Slovenije iz Občine Šmarje pri Jelšah. Zaradi vseh teh številnih aktivnosti je bil prejemnik mnogih priznanj na področju obrambe, gasilstva in družbeno-političnega življenja. Ob spremembah v Sloveniji je z aktivnim sodelovanjem odločno podpiral osamosvojitev. V tistem obdobju je bil načelnik CZ v KS Lesično in član skupine, ki je izvedla mobilizacijo teritorialne obrambe, katere član je bil od same ustanovitve. Gospod Kocman se je zavedal pomena ustanavljanja malih občin s prepričanjem, da se tako da več in bolje storiti za boljše počutje in življenje občanov. Ravno zaradi aktivne preteklosti in želje po razvoju naših odmaknjenih, vendar lepih krajev, se je leta 2002 odločil za županovanje. Podporo volilcev je dobil kar v treh mandatih. Zanj je bila to služba 24/7. Ni bil samo župan, bil je župan z dodano vrednostjo. Dihal je za dobrobit občine in njenih prebivalcev in bil nenehno na voljo komurkoli. Prav vsakega občana, ki se je oglasil na upravi ali ga je ogovoril kje na terenu, je sprejel, poslušal njegovo zgodbo in mu poskušal pomagati. Veliko zadev je rešil tako, da je občanom prihranil pot in se oglasil pri njih na domu, večkrat se je tudi zgodilo, da je starejše občane pripeljal opravit kakšno formalnost. Obdobje njegovega županovanja je zaznamovala izredna investicijska naravnanost. V tem obdobju je bila možnost črpanja predvsem evropskih sredstev dosti večja kot v začetnih mandatih samostojnosti občine in tako je uspela občina z njim na čelu pridobiti veliko sredstev in izvesti več zelo pomembnih investicij na območju celotne občine, kot so npr. posodobitve cestne, vodovodne in ostale komunalne infrastrukture, izgradnja poslovne cone, športnih igrišč, knjižnice, izgradnja večnamenskih domov na Osredku in v Podsredi, izgradnja tega večnamenskega centra, energetske obnove obeh šol in vrtca, energetska obnova javne razsvetljave, obnova mrliških vežic, trgov in še veliko drugih, za občane pomembnih pridobitev, ki jih tu ne navajamo. Spremljal je čisto vsako investicijo, na gradbišča je hodil zjutraj pred delovnim časom in tudi popoldan, ko smo vsi ostali koristili svoj prosti čas. Počitka in dopusta si dejansko ni privoščil. Z dobro voljo in vnemo je ob popoldnevih in vikendih opravljal različna dela v pomoč društvom, za lepši izgled občine in zato, ker je stvari pač bilo potrebno urediti. S karizmo in dobro voljo je pospremil vsako proslavo, občni zbor, rojstne dneve starejših občanov. Poslovil se je od prav vsakega občana na njegovi zadnji poti in veliko jih je pospremil tudi s sočutnimi besedami slovesa. S svojo osebnostjo je vedno pomagal razvijati pozitiven in strpen odnos do okolja – tako naravnega kot družbenega. Poudarjal je, da je osnova domoljubja »imeti rad naravo in človeka«. S skrbnim odnosom do ohranjanja naravnih in kulturnih vrednot ter z ustvarjanjem pogojev turistom prijaznega okolja je s sodelovanjem na širšem območju opozoril, da je del Slovenije, na katerem se razprostira Občina Kozje, kljub še nedavni predpostavki o nerazvitosti, vreden dostojne in enakopravne obravnave. Dokaz za to je tudi plaketa zlati kamen. Občina Kozje mu zaradi vsega naštetega podeljuje naziv častnega občana. Obrazložitve je pripravila Polona Zakošek 7 IZ OBČINSKE UPRAVE Obnova doma Lesično OBČINA KOZJE Občina Kozje je s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja prejela odločbo o odobritvi nepovratnih sredstev za projekt Večnamenski dom Lesično v višini 97.558,01 EUR. Celotna vrednost projekta je ocenjena na dobrih 219 tisoč EUR, razliko pa je občina zagotovila v lastnem proračunu za leto 2015. Na javnem razpisu za izbor izvajalca gradbenih del je bil izbran najugodnejši ponudnik podjetje Mollier d.o.o. Celje, ki ga zastopa direktor Roman Šumak. Županja Občine Kozje in direktor podjetja Mollier d.o.o. Celje sta dne 9. 2. 2015 podpisala gradbeno pogodbo v višini 156.762,80 € z vključenim 22% DDV. Isti dan je bila izvedena tudi uvedba izvajalca v delo, kjer je občina izvajalcu predala vso potrebno projektno in pogodbeno dokumentacijo in mu predstavila objekt in predmet pogodbenih del. Izvajalec del je v začetku marca pričel izvajati pogodbene obveznosti, pripravljalna dela (izvedba izmer za naročilo stavbnega pohištva, točnih izmer fasade in strehe, nabava opreme in strojnih inštalacij z novo pečjo in radiatorji). V skladu z veljavnim terminskim načrtom bodo dela potekala v obdobju med 16. 2. 2015 in 15. 05. 2015. V okviru projekta Večnamenski dom Lesično bo izvajalec izvedel investicijsko vzdrževalna dela: zamenjavo dotrajane strešne kritine in izvedbo pripadajočih krovsko-kleparskih del s strelovodom, zamenjavo dotrajanih oken in vrat, izdelavo energetsko učinkovite toplotne fasade, temeljito obnovo kotlovnice z novo pečjo in ci- Obnova gradu Podsreda v polnem zamahu sterno ter mestoma novimi radiatorji s termostatskimi glavami, obnovo stopnišča s stopniščno ograjo in ureditvijo manjše kuhinje z nabavo novih aparatov in kuhinjskih elementov. Vsa ta dela se bodo izvajala samo v delu objekta, ki je opredeljen kot večnamenski dom, ne pa tudi v delu, kjer so stanovanja, pošta in telefonska centrala. Ta del objekta ni predmet te investicije. Občina Kozje obvešča vse uporabnike objekta večnamenski dom Lesično, da bodo knjižnica, KS Lesično, gasilci, mladi, frizerski salon in bife obratovali nemoteno po svojem veljavnem delovnem času. Obiskovalce in uporabnike objekta pozivamo, naj bodo pri vstopu in uporabi objekta pazljivi, saj se izvajajo obnovitvena dela in naj ne parkirajo svojih motornih vozil pred večnamenskim domom, temveč na ostalih prostih parkirnih površinah v bližini. Daniel Čoklc OBČINA KOZJE na objektu zaključena najkasneje do 20. 6. 2015. Občina Kozje je s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejela sklep o odobritvi 610.392,65 € nepovratnih evropskih sredstev za projekt Obnova gradu Podsreda. Na javnem razpisu za izbor izvajalca obnovitvenih del je posel kot najugodnejši in najustreznejši kandidat prejelo podjetje GIC gradnje d.o.o. iz Rogaške Slatine. Mila zima je omogočila, da je izvajalec del z obnovitvenimi deli pričel že v sredini meseca januarja 2015 in je do sedaj izvedel že kar obsežen del prevzetih del. Nad izvajanjem del vseskozi bdi strokovni gradbeni nadzor, predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje in arheologi, ki sproti dokumentirajo in raziskujejo vse posege na zavarovanem kulturnem spomeniku grad Podsreda. Skladno s pogodbo bodo obnovitvena dela 8 »Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje« V sklopu obnove gradu bo izvajalec izvedel naslednja pogodbena dela: • prekritje dela strehe gradu in izvedba novih strelovodov, • zamenjava stavbnega pohištva in popravilo starega, vse v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine, • nabava notranjega pohištva in opreme, vse v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine, • ureditev dovozne poti in spodnjega gospodarskega dvorišča, z obnovo vhodnih vrat in vhodnega portala v spodnje dvorišče, • osvetlitev južne in severne fasade in platoja pred glavnim vhodom gradu, • obnova strehe in spodnjih – kletnih prostorov spodnjega gospodarskega objekta, • obnova »črne« kuhinje in postrežne kuhinje, • v kletnih razstavnih prostorih se uredijo sanitarije za invalide in namesti rampa za invalide, • v podstrešnih razstavnih prostorih se uredi/nadgradi razsvetljava in dostopni hodniki do podstrešja, • v razstavnih prostorih (France Slana), re- nesančni dvorani in dvorani v stolpu se obnovijo leseni tlaki, • uredi se avdio-video sistem ter vzpostavi »avdio vodič« v treh jezikih, • v atriju se uredi ozvočenje, nabavijo se stoli za prireditve in postavi se »e-tabla«, • pred spodnjim gospodarskim poslopjem se vgradi mala biološka čistilna naprava, na katero se priključijo vse obstoječe in novozgrajene sanitarije, • po vseh grajskih prostorih se zamenjajo žarnice z novimi varčnimi žarnicami LED tehnologije, • zamenja se tudi dotrajana svetila, v vseh razstavnih prostorih se uredi prižiganje in ugašanje razsvetljave na senzorje, • posodobi se sistem tehničnega varovanja, • v črni kuhinji se obnovijo mize in klopi, • v spodnjem gospodarskem poslopju se opremi kuhinja, predprostor in jedilnica in uredi centralno ogrevanje. V vmesnem času je Občina Kozje uspešno prestala tudi prvo evropsko kontrolo s strani predstavnikov Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in tudi že dobila izplačana prva sredstva za že izvedena dela na gradu Podsreda. Daniel Čoklc IZ OBČINSKE UPRAVE Širitev kamnoloma Šonovo RAZPISI ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV DRUŠTEV IN DRUGIH ORGANIZACIJ IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA 2015 Občina Kozje je objavila javne razpise za sofinanciranje programov in ukrepov iz občinskega proračuna v letu 2015: Gregor Kovač, predstavnik podjetja Larogo d. o. o. iz Planine pri Sevnici, ki v skladu s koncesijsko pogodbo izvaja pridobivanje kamna, peska in gramoza v kamnolomu Šonovo, je na zadnji občinski seji članom občinskega sveta predstavil informacijo in vizijo o širitvi kamnoloma Šonovo z namenom končne sanacije celotnega območja. Po besedah g. Kovača ima delovanje kamnoloma velik in večstranski pozitiven pomen za okolje, ki koristi in potrebuje surovine iz njega. Ta se odraža v socialnih, socio-ekonomskih, poselitvenih, gospodarskih, trajnostnih in okoljskih vidikih. Za lokalno prebivalstvo, lokalno skupnost in gospodarstvo predstavlja pomembno dejavnost, saj brez visokih stroškov prevoza omogoča cenejši dostop do visoko kvalitetnih materialov za vse vrste gradenj. Lokalno prebivalstvo si lahko s prevozi v lastni režiji po ugodnejših cenah zagotavlja popolno zadovoljevanje vseh potreb na tem področju. Povsem enako velja tudi za lokalno skupnost (občino) in podobno tudi za gradbeno in investicijsko gospodarstvo na območju in s tem tudi posreden vpliv na zaposlenost in socialno stanje prebivalcev. V teh kriznih časih, ko se je potrebno boriti za vsako delovno mesto, bi izpostavili še dejstvo, da obrat neposredno zaposluje 4 osebe, posredno pa je na delovanje kamnoloma vezana zaposlitev cca 40 do 50 oseb. Vse to so bistvene prednosti z večkratnimi učinki, ki se nanašajo na izboljšanje standarda prebivalcev območja, ki ga pokriva kamnolom. Delovanje kamnoloma tudi nima kakršnih koli prekomernih negativnih učinkov na okolje. Občinski svet Občine Kozje se je seznanil z informacijo o kamnolomu Šonovo in s sklepom podprl predvideni predlog celovite trajnostne sanacije kamnoloma Šonovo v skupni velikosti 9,0 ha, na zemljišču parc. št. 167/4, 167/5, 167/6, 167/7, del 167/10, del 167/1, 168, 169, 170, vse k. o. Kozje. Prav tako se je Občinski svet Občine Kozje strinjal, da se predlagano območje kamnoloma Šonovo, v skupni velikosti cca 9,0 ha, uvrsti v osnutek občinskega prostorskega načrta, katerega na podlagi Ugotovitvenega sklepa o nadaljevanju postopka priprave novih prostorskih aktov Občine Kozje št. 3500-0001/2013-5 z dne 10. 3. 2014 izdeluje Občina Kozje. Območje kamnoloma Šonovo s predlagano širitvijo je označeno z modro barvo na spodnji grafični prilogi. Daniel Čoklc Plaz na območju Gubnega Na območju naselja Gubno se je po lanskih septembrskih neurjih močno povečal plaz, ki v danem momentu ogroža kar 6 stanovanjskih objektov, 10 gospodarskih objektov, občinsko kategorizirano javno pot, vodovod, elektro omrežje in več kot 30 ha kmetijskih pov Občina Kozje je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in strokovnjakom za re- ševanje plazov, projektantom g. Metodom Krajncem, pristopila k urgentni izdelavi projektne dokumentacije za sanacijo poškodovanega območja. V vmesnem času je Občina Kozje po navodilih projektanta izvedla preliminarne začasne ukrepe za odvodnjo meteornih in podzemnih voda iz problematičnega območja in s tem preprečila povečevanje škode. Projektantska ocena stroškov sanacije celotnega območja je ovrednotena na kar 500.000 €. Občina Kozje upa, da bo s strani Ministrstva za okolje in prostor pridobila sredstva za sanacijo plazu na Gubnem, tako da se bo lahko sanacija izvedla v letošnjem letu. Daniel Čoklc JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV NA PODROČJU HUMANITARNIH DEJAVNOSTI V OBČINI KOZJE ZA LETO 2015 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja neprofitne in prostovoljne dejavnosti izvajalcev na področju humanitarnih dejavnosti, ki delujejo na območju Občine Kozje oziroma za občane Občine Kozje v letu 2015. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV S PODROČJA LJUBITELJSKIH KULTURNIH DEJAVNOSTI V LETU 2015 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje kulturnih programov in projektov v Občini Kozje v letu 2015, ki jih izvajajo kulturna društva s sedežem v Občini Kozje. JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA MLADINSKE PROGRAME IN PROJEKTE V OBČINI KOZJE V LETU 2015 Predmet razpisa je dodeljevanje proračunskih sredstev za sofinanciranje mladinskih programov in projektov v Občini Kozje v letu 2015, ki jih izvajajo mladinska društva s sedežem v Občini Kozje. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V LETU 2015 Predmet razpisa je dodeljevanje proračunskih sredstev za sofinanciranje športnih programov v Občini Kozje v letu 2015, ki jih izvajajo izvajalci programov športa, ki imajo sedež v Občini Kozje ali izvajajo dejavnost na območju Občine Kozje. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV DEJAVNOSTI NEPROFITNIH ORGANIZACIJ, DRUŠTEV, ZDRUŽENJ IN DRUGIH INSTITUCIJ, KI SE NE SOFINANCIRAJO NA PODLAGI DRUGIH JAVNIH RAZPISOV OBČINE KOZJE ZA LETO 2015 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje letnih programov in dejavnosti neprofitnih organizacij, društev, združenj in drugih institucij, ki se ne sofinancirajo na podlagi drugih javnih razpisov Občine Kozje v letu 2015. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV DRUŠTEV NA PODROČJU TURIZMA V OBČINI KOZJE ZA LETO 2015 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov društev s sedežem v Občini Kozje, ki delujejo na področju turizma v Občini Kozje v letu 2015. Andreja Reher 9 IZ OBČINSKEGA URADA L E T N I N A Č R T RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM OBČINE KOZJE ZA LETO 2015 Občinski svet je s proračunom sprejel tudi Letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Kozje za leto 2015. Letni načrt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim in premičnim premoženjem se sprejema v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih skupnosti. Ravnanje s stvarnim premoženjem pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje premoženja. Akt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem je Letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem, ki ga sprejme na predlog župana občinski svet. Letni načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem vsebuje: - načrt pridobivanja nepremičnega premoženja, - načrt razpolaganja nepremičnega premoženja, - načrt najema nepremičnega premoženja. Letni načrt ravnanja s premičnim premoženjem vsebuje: - načrt pridobivanja premičnega premoženja, - načrt razpolaganja s premičnim premoženjem v posamični vrednosti nad 10.000 EUR. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 504/21 504/25 485/10 485/4 *9/1 1216/2 507/2 507/3 *91/2 *90/0 *89/0 1605/0 1242 Kozje 1242 Kozje 1242 Kozje 1242 Kozje 1236 Zagorje 1242 Kozje 1236 Zagorje 1/1 1/1 1/1 1/1 1/1 1/1 1/1 339,30 339,30 113,10 98,02 31.912,00 580,58 21.207,00 1245 Podsreda 1/1 475,28 150/1 150/2 151/0 152/0 165/1 1237 Pilštanj 1/1 9.363,00 1349/0 *15/0 148/1 1489 1492 1493 1495 1496 1494 1490/3 1237 Pilštanj 1238 Zdole 1/4 1/1 977,00 5.894,75 18.756,70 1236 Zagorje 25/72 3.253,32 694,00 646,00 499,00 1. NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA Zap. štev. Lokacija Okvirna Vrstan velikost m² nepremičnine Predvidena sredstva (v eur) 1 parc. št. 375/2, 373/2, k.o. 1239-Vrenska Gorca 698 2.094,00 kmetijsko zemljišče 17. 18. 19. Obrazložitev: Zap. št. 1 Na zemljišču se nahaja avtobusno postajališče in počivališče v Gruski Občina bo pridobila nepremičnine (pogodba o brezplačnem prenosu lastninske pravice za dosego javne koristi), ki so nastale ob odmeri naslednjih občinskih cest in so v lasti fizičnih oseb: - kategorizirana občinska cesta – JP 681240, odsek 681241, - kategorizirana občinska cesta – LC 181050, odsek 181052, - kategorizirana občinska cesta – LC 181050, odsek 181051, - nekategorizirana občinska cesta – potek do vodohrana Poklek, - kategorizirana občinska cesta – LC 181150, odsek 181151, - nekategorizirana občinska cesta – potek do vodohrana Poklek, - kategorizirana občinska cesta – JP 681410, odsek JP 681411, - kategorizirana javna pot – JP 681360, odsek 681361, - kategorizirana občinska cesta – JP 681620, odsek 681625, - nekategorizirana občinska cesta – potek Čepin- LC 181131, - kategorizirana javna pot – JP 681480, odsek 681481. V določenih primerih se bodo izvedle menjave nepremičnin. 2. NAČRT RAZPOLAGANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA Zap. štev. parcelna številka katastrska občina delež orientacijska vrednost EUR 1. 2. 29/5 485/9 504/24 504/22 504/23 479/10 479/9 504/17 504/18 504/19 1237 Pilštanj 1242 Kozje 1/1 1/1 246,49 9.057,00 1242 Kozje 1242 Kozje 1242 Kozje 1242 Kozje 1242 Kozje 1/1 1/1 1/1 1/1 1/1 942,50 557,96 98,02 248,82 30,16 3. 4. 5. 6. 7. Obrazložitev: Zap. štev. 1. kmetijsko zemljišče leži na območju novega naselja v Lesičnem 2. kompleks zemljišč predstavlja komunalno opremljeno stavbno zemljišče, namenjeno za izgradnjo individualne stanovanjske hiše v naselju KS 4 nepremičnine ležijo ob občinski cesti JP 681590 v naselju KS 4 in so nastale v postopku parcelacije, ki se je izvedel zaradi določitve trase ceste -objekt v Zagorju, Zagorje 46, 3261 Lesično -stavba se nahaja v vplivnem območju kulturne dediščine, za katero so bili s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje, izdani kulturnovarstveni pogoji stavbno zemljišče leži ob stanovanjski hiši stavbe in stavbno zemljišče na Topolovem kmetijsko zemljišče, prodaja dejanskemu uporabniku zemljišča nepremičnine, pridobljene v zapuščinskem postopku delež nepremičnin, pridobljenih v zapuščinskem postopku nepremičnine, pridobljene v zapuščinskem postopku delež nepremičnin, pridobljenih v zapuščinskem postopku 3.-11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 3. NAČRT NAJEMA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA Občina Kozje v letu 2015 ne predvideva najema nepremičnega premoženja. 4 NAČRT PRIDOBIVANJA PREMIČNEGA PREMOŽENJA Občina Kozje v letu 2015 ne bo pridobivala premičnega premoženja. 5. NAČRT RAZPOLAGANJA S PREMIČNIM PREMOŽENJEM Občina Kozje v letu 2015 ne bo razpolagala s premičnim premoženjem. Andreja Reher UPRAVNA TAKSA ZA POTRDILO O NAMENSKI RABI ZEMLJIŠČA Dne 15. marca 2015 je začel veljati Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin, s katerim se za zagotovitev vzdržnih javnih financ in za zmanjšanje izdatkov proračunov občin spreminjajo in dopolnjujejo določbe enajstih zakonov. Zakon je posegel tudi v Zakon o prostorskem načrtovanju in v določbe Zakona o upravnih taksah, in sicer v določbe, ki določajo potrdilo o namenski rabi zemljišča. Potrdilo o namenski rabi zemljišča ima po novem naravo potrdila iz uradne evidence in se izda skladno s predpisi o upravnem postopku ter proti plačilu upravne takse, pri čemer se šteje, da zemljiške parcele znotraj katastrske občine predstavljajo en zahte- 10 vek. En zahtevek lahko obsega največ deset posameznih zemljiških parcel. V skladu s 7. členom Zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin in v skladu s 37 a tarifno številko Zakona o upravnih taksah se tako od 15. marca 2015 za potrdilo o namenski rabi zemljišča plača upravna taksa v višini 22,66 €. Potrdilo o namenski rabi zemljišča vsebuje podatek o namenski rabi prostora, kot jo določa občinski prostorski načrt, ter podatek o prostorskih ukrepih, določenih na podlagi predpisov s področja urejanja prostora. Andreja Reher IZ OBČINSKEGA URADA JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE NAKUPA IN VGRADNJO MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV V OBČINI KOZJE ZA LETO 2015 Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Kozje (Uradni list RS, št. 30/14, 73/14) je občinska uprava objavila Javni razpis za sofinanciranje nakupa in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Kozje za leto 2015. Predmet razpisa je sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav za stanovanjske objekte (v nadaljevanju MKČN) na območju Občine Kozje. • ob zagonu MKČN mora biti ukinjena obstoječa greznica v skladu s pogoji javnega komunalnega podjetja. Delež sofinanciranja: Upravičenci za dodelitev proračunskih sredstev so fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini. V primeru izgradnje skupne male čistilne naprave za več stanovanjskih objektov je nosilec investicije (vlagatelj) tisti, na čigar zemljišču bo čistilna naprava zgrajena. Investitorji medsebojna razmerja uredijo s posebno pogodbo. Upravičenec lahko kandidira za proračunska sredstva za en objekt le enkrat. Sredstva se ne dodelijo za naložbe izven območja Občine Kozje. – do 50 % upravičenih stroškov za postavitve MKČN oziroma največ 350 € na PE, sofinancira se postavitev ene MKČN za en stanovanjski objekt kot tudi postavitev ene MKČN za več stanovanjskih objektov, – občina sofinancira število PE, ki je sorazmerno številu stalno prijavljenih na naslovu postavitve MKČN. V primeru, ko je na naslovu postavitve MKČN stalno prijavljena samo ena oseba, se sofinancira MKČN v višini dveh PE, vendar ne več kot 50 % upravičenih stroškov za postavitve MKČN, – upravičeni stroški so stroški brez DDV. V primeru, da je MKČN sofinancirana tudi iz drugih virov javnih sredstev, skupna vrednost sofinanciranja ne sme preseči 100 % vrednosti upravičenih stroškov investicije. V primeru, da izračunana skupna vrednost sofinanciranja presega 100 % vrednosti upravičenih stroškov investicije, se sofinanciranje občine ustrezno zniža. Pogoji za pridobitev sredstev Višina sredstev Pogoji pri izgradnji male komunalne čistilne naprave: Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Kozje za leto 2015 pod proračunsko postavko 150100 -Sofinanciranje malih ČN. Višina razpisanih sredstev za leto 2015 je 25.000,00 €. Upravičenci za dodelitev sredstev • • • • • • • • • • • • upravičenec mora imeti prijavljeno stalno prebivališče na naslovu vgradnje MKČN, dela mora izvesti gospodarska družba ali samostojni podjetnik, registriran za predmetno dejavnost, v primeru, da dela izvaja lastnik objekta sam, mora imeti podpisano pogodbo o nadzoru v skladu z ZGO, upravičen pa je do stroškov, za katere bo imel račune, stanovanjski objekt, zgrajen po letu 1967, mora imeti veljavno gradbeno dovoljenje, stanovanjski objekt, zgrajen pred letom 1967, mora imeti potrdilo, da ima objekt na podlagi določil prvega odstavka 197. člena ZGO-1 uporabno dovoljenje, MKČN mora imeti certifikat oziroma listino o skladnosti izdelka z zahtevami glede doseganja mejnih vrednostih parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10), MKČN mora imeti kot gradbeni proizvod izjavo o skladnosti, da ustreza standardom iz prejšnje alineje in je izdelana v skladu s predpisom, ki ureja potrjevanje skladnosti in označevanja gradbenih proizvodov, MKČN mora biti izven predvidenih območij aglomeracij, na katerih se predvideva izgradnja kanalizacije skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini (MKČN je lahko postavljena tudi na območju predvidenih aglomeracij, vendar mora biti na podlagi soglasja občine razvidno, da objekt na javno kanalizacijo ne bo priklopljen), čiščenje komunalne odpadne vode v MKČN mora biti skladno z ostalimi določili 4. člena Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10) glede ustreznosti čiščenja v mali komunalni čistilni napravi, lokacija postavitve MKČN mora omogočati dostop in neovirano praznjenje, upravičenci morajo razpolagati z zemljiščem, na katerem načrtuje postavitev MKČN, upravičenci, ki bodo za več objektov postavili skupno MKČN, morajo vlogi priložiti podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov MKČN, ki ni časovno omejen, in osebo, ki bo zadolžena za upravljanje MKČN, ter sklenjeno služnostno pogodbo med lastniki in investitorjem, za MKČN mora biti izdelana ocena obratovanja, iz katere mora biti razvidno, da je obratovanje MKČN v skladu z določbami Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, Vlagatelj po vgradnji MKČN vloži pri javnem podjetju OKP Rogaška Slatina d.o.o. »Prijavo in vlogo za izdelavo ocene delovanja male komunalne čistilne naprave« (prijava je na voljo na spletni strani javnega podjetja). Na podlagi prijave izvede javno podjetje ogled MKČN po treh do štirih mesecih obratovanja, na kar izda oceno obratovanja. Sredstva se dodeljujejo enkrat na mesec do porabe finančnih sredstev sprejetega proračuna. Upravičenci, ki so podali popolno vlogo in zaradi porabe sredstev niso upravičeni do nepovratnih finančnih sredstev v tekočem letu, imajo ob ponovni prijavi na javni razpis naslednjega leta prednost v vrstnem redu. Upravičeni stroški Upravičeni so stroški nakupa MKČN velikosti do 50 PE z vključenimi stroški montaže MKČN in njenega prvega zagona z nastavitvijo parametrov. Upravičeni stroški lahko nastanejo od datuma 07. 05. 2014. Rok in naslov vložitve vlog Popolno vlogo z vsemi zahtevanimi prilogami udeleženci razpisa oddajo osebno ali pošljejo s priporočeno pošiljko na naslov: Občina Kozje, Kozje št. 37, 3260 KOZJE do 31. 10. 2015 do 12.00 ure. Vloga je na voljo na sedežu Občine Kozje ter na spletni strani Občine Kozje www. kozje.si. Vse informacije v zvezi z razpisom lahko prosilci dobijo na sedežu občine ali na tel. št. 800-14-00 – kontaktna oseba Daniel Čoklc. Vloga z zahtevano dokumentacijo mora biti oddana v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ – RAZPIS SOFINANCIRANJE MKČN«. Upoštevale se bodo vloge, ki bodo pravočasno oddane, s pravilno izpolnjenimi obrazci in vsemi zahtevanimi prilogami. Postopek obravnave vlog Odpiranje vlog ne bo potekalo javno. Postopek bo vodila komisija, ki bo obravnavala vse popolne in pravočasno prispele vloge (z vsemi zahtevanimi dokazili) po vrstnem redu prispetja enkrat na mesec. Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj pozvan, da v roku 8 dni od prejema poziva za dopolnitev vloge le-to dopolni. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bodo zavržene. O dodelitvi proračunskih sredstev bo izdan sklep. Zoper sklep bo mogoča pritožba pri županu občine. Odločitev župana je dokončna. Po pravnomočnem sklepu bo z vsakim upravičencem sklenjena pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev in ostalih medsebojnih obveznostih in pravicah. Nakazilo sredstev se izvrši na račun upravičenca v roku 30 dni po podpisu pogodbe. Andreja Reher 11 IZ OBČINSKEGA URADA SOCIALNO-VARSTVENA STORITEV POMOČ DRUŽINI NA DOMU V LETU 2015 Socialno-varstvena storitev pomoč družini na domu je javna služba na področju socialnega varstva, katere mrežo v skladu z Zakonom o socialnem varstvu zagotavlja občina. Pomoč družini na domu obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo. Na območju Občine Kozje izvaja socialno-varstveno storitev Pomoč družini na domu SENIOR, CENTER ZA POMOČ STAREJŠIM, Lidija Umek s.p., Trška cesta 59, 3254 Podčetrtek. Opis storitve Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in uslug, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki. Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega: - gospodinjsko pomoč, kamor sodijo: prinašanja enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora; - pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, kamor sodijo: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov; - pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo. Upravičenci Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki. Pod pogoji iz prejšnjega odstavka so upravičenci: - osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje, - osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu, - druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij, - kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje, - hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva. Postopek Socialna oskrba na domu je strokovno voden proces in organizirana oblika praktične pomoči, pri kateri sodelujejo vodja in koordinator storitve, izvajalec storitve, upravičenec, ključni ali odgovorni družinski člani ter prostovoljni sodelavci. Storitev se prične na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika in vsebuje dva dela. Prvi del predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve, pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem in upravičencem ali družino. Drugi del storitve zajema neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu. Trajanje Strokovna priprava izvajanja storitve v obliki analize primera, priprava dogovora o 12 obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja za sodelovanje pri zagotavljanju pomoči ter izvedba uvodnega srečanja med izvajalcem in upravičencem traja v povprečju 8 ur na upravičenca oziroma po 12 ur na par. Neposredno izvajanje storitve na upravičenca traja največ do 4 ure dnevno oziroma največ do 20 ur tedensko. Financiranje socialno-varstvene dejavnosti iz proračuna občine Storitev pomoč družini na domu se financira iz proračuna občine, in sicer na območju katere ima upravičenec storitev in pomoči prijavljeno stalno prebivališče. Storitev se financira najmanj v višini 50 % subvencije k ceni storitve in v višini, za katero je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila. Plačilo storitev Upravičenci in drugi zavezanci so dolžni plačati za opravljeno storitev. Prejemniki trajne denarne socialne pomoči in prejemniki nadomestila za invalidnost po zakonu o družbenem varstvu odraslih telesno in duševno prizadetih oseb so oproščeni plačila. Na zahtevo upravičenca do socialno-varstvene storitve odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve center za socialno delo, v skladu z merili, določenimi s podzakonskim aktom. Center za socialno delo lahko upravičencu oziroma zavezancu določi višjo oprostitev, kot bi jo določil po merilih, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi prišlo do ogrožanja njegovega zdravja ali življenja, če mu storitev ne bi bila omogočena, ali če to narekujejo posebne socialne razmere ali iz drugih pomembnih razlogov v korist upravičenca oziroma zavezanca. V primeru vložitve zahteve za oprostitev plačila storitve center za socialno delo o oprostitvi plačila in določitvi prispevka upravičenca in zavezanca oziroma občine k plačilu oziroma doplačilu storitve odloči za obdobje od dneva začetka izvajanja storitve dalje, v primeru sprememb med izvajanjem storitve pa s prvim dnem naslednjega meseca po dnevu nastanka spremembe. Občina lahko določi dodatne oprostitve pri plačilu stroškov za pomoč na domu, o teh oprostitvah odloča pristojni občinski organ. Če je uporabnik storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve pomoč družini na domu, lastnik nepremičnine, se mu lahko prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist občine, ki zanj financira pomoč družini na domu, le v primeru izrecne zahteve občine, in če gre za nepremičnino, na kateri uporabnik storitve nima prijavljenega stalnega prebivališča. Določitev cene storitve Cena storitve se oblikuje na podlagi določb Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno-varstvenih storitev in ne more biti tržna. V skladu z metodologijo določi ceno storitve izvajalec storitve. K ceni ali revalorizaciji cene storitve si mora izvajalec pridobiti soglasje občinskega sveta pred začetkom opravljanja storitve. Izvajalec socialno-varstvene storitve je občinski upravi posredoval predlog izračuna cene za leto 2015. Izvajalec je predlagal, da se cena socialno-varstvene storitve ne spremeni, torej da ostane enaka, kot je bila v letu 2014. V kolikor bo vlada sprejela spremembe, ki bodo vplivale tudi na spremembo cen storitev, bo izvajalec podal novi predlog cene. Predlog cene: • Cena storitve Pomoč družini na domu znaša 16,58 EUR na efektivno uro, od tega znašajo stroški za neposredno socialno oskrbo 14,58 EUR, stroški vodenja pa 2,00 EUR. • Končna cena storitve za uporabnika, zmanjšana za subvencijo občine, znaša 4,50 EUR na efektivno uro. • Subvencija občine znaša 12,08 EUR na efektivno uro. • Cena ure storitve, opravljene v nedeljo ali v nočnem času, se poveča za 40 % in znaša 23,21 EUR na efektivno uro, subvencija občine znaša 16,91 EUR na efektivno uro, končna cena za uporabnika znaša 6,30 EUR. • Cena ure storitve, opravljene na dan državnega praznika ali dela prostega dne, se poveča za 50 % in znaša 24,87 EUR na efektivno uro, subvencija občine znaša 18,12 EUR na efektivno uro, končna cena za uporabnika znaša 6,75 EUR. Občinski svet Občine Kozje je na predlog Odbora za družbene dejavnosti potrdil predlagane cene. Andreja Reher IZ OBČINSKEGA URADA IMENOVAN ČLAN SKUPŠČINE JAVNEGA PODJETJA OKP ROGAŠKA SLATINA, D.O.O. Dne 27. 02. 2015 je potekel mandat članom skupščine OKP Rogaška Slatina, d.o.o. Skupščina je sestavljena iz sedmih članov, vsaka občina ustanoviteljica ima enega člana skupščine. Mandat traja štiri leta, član skupščine je lahko po izteku mandata ponovno imenovan. V skladu z družbeno pogodbo skupščina odloča o: • sprejetju družbene pogodbe ter o spremembah in dopolnitvah družbene pogodbe, • sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička, • zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov, • vračanju naknadnih vplačil, • delitvi in prenehanju poslovnih deležev, • imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta, • imenovanju revizorja, • imenovanju in razrešitvi direktorja (v.d. direktorja) javnega podjetja in z njim sklepa pogodbo o zaposlitvi, • sprejema merila za določitev plače, pravic in obveznosti direktorja javnega podjetja in plačil predstavnikov ustanoviteljic javnega podjetja, • ukrepih za nadzor dela direktorja, • postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca, • uveljavljanju zahtevkov javnega podjetja proti direktorju ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri upravljanju in poslovanju, • zastopanju družbe v sodnih postopkih proti direktorju, • drugih zadevah, za katere tako določa zakon, drugi predpis, odlok ali družbena pogodba. Daje pa tudi mnenje k predlogom aktov, ki jih v zvezi z javnim podjetjem oz. opravljanjem gospodarskih javnih služb sprejemajo občinski sveti ustanoviteljic oz. svet ustanoviteljev. Občinski svet Občine Kozje je na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v skupščino OKP Javno podjetje za komunalne storitve, Rogaška Slatina, d.o.o. kot predstavnika Občine Kozje imenovala Daniela Čoklca. Andreja Reher FINANCIRANJE POLITIČNIH STRANK V OBČINI KOZJE Financiranje političnih strank določa Zakon o političnih strankah. Pristojni organ občine s sklepom o financiranju strank določi, da stranka, ki je kandidirala kandidatke oziroma kandidate na zadnjih volitvah za občinski svet, dobi sredstva iz proračuna lokalne skupnosti sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah. Če se volitve izvedejo po večinskem volilnem sistemu, se število glasov, ki so jih stranke dobile na volitvah v posamezni volilni enoti, deli s številom članov sveta lokalne skupnosti, ki se volijo v tej volilni enoti. Stranka pridobi sredstva iz proračuna lokalne skupnosti, če je dobila najmanj polovico števila glasov, potrebnih za izvolitev enega člana sveta lokalne skupnosti, ki ga dobimo, če število veljavnih glasov delimo s številom mest v občinskem svetu. Višina sredstev, namenjenih za financiranje političnih strank, se določi v proračunu lokalne skupnosti za posamezno proračunsko leto. Višina sredstev ne sme presegati 0,6 % sredstev, ki jih ima lokalna skupnost zagotovljenih po predpisih, ki urejajo financiranje občin in s katerimi zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog za to leto. V skladu z navedenim se je ugotovilo, da so vse stranke, ki so kandidirale kandidatke oz. kandidate na zadnjih volitvah za občinski svet, upravičene do pridobitve sredstev iz proračuna občine za financiranje političnih strank. V skladu s proračunom za leto 2015 se financirajo stranke v skupni višini 1.500,00 EUR, razdelitev med posameznimi strankami je sorazmerna številu glasov volivcev, ki jih je stranka dobila na volitvah. Andreja Reher OSKRBA IN NAMESTITEV ZAPUŠČENIH ŽIVALI NA OBMOČJU OBČINE KOZJE Na podlagi Zakona o zaščiti živali je občina dolžna poskrbeti za zapuščene živali, najdene na svojem območju. Zapuščenim živalim se zagotovi pomoč, oskrbo in namestitev v zavetišču. Izvajalec bo opravil storitev na podlagi predhodnega naročila občine, razen v primeru, ko naročnik ni dosegljiv, v primeru poškodovane živali, če gre za nevarno žival ali drugi njeni primer. Zapuščene živali so najdene, oddane ali odvzete hišne živali razen prostoživečih živali, hišne živali so živali, ki se vzrejajo, redijo ali gojijo za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomoč človeku. V primeru najdene zapuščene živali prosimo občane, da pokličejo na Občino Kozje oz. na Veterinarsko bolnico Brežice (tel: 07 496 11 56). Na območju Občine Kozje bo v letu 2015 izvajala dejavnosti oskrbe in namestitve zapuščenih živali VETERINARSKA BOLNICA BREŽICE d.o.o., PREŠERNOVA CESTA 17A, 8250 BREŽICE. Najdeno žival je potrebno prijaviti v roku 24 ur. Andreja Reher ZNIŽANA EKONOMSKA CENA PROGRAMOV VRTCA ZMAJČEK KOZJE Osnovna šola Kozje je posredovala predlog spremembe ekonomske cene posameznih programov za enoto vrtca v Kozjem, saj je ugotovila, da so realizirani prihodki iz ekonomske cene višji od stroškov. Cena programa oz. ekonomska cena obsega stroške vzgoje, varstva in prehrane otrok v vrtcu in ne vsebuje sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje. Prihodki, ki izhajajo iz naslova ekonomske cene, se vrtcu zagotovijo iz proračuna občine, in sicer kot razlika med ekonomsko ceno in plačili staršev ter s plačili staršev. Občinski svet Občine Kozje je na predlog Odbora za družbene dejavnosti sprejel naslednji sklep: »Ekonomska cena vzgojno-varstvenih programov znaša: • za prvo starostno obdobje: 423,39 EUR • za drugo starostno obdobje: 330,55 EUR. Cena poldnevnega programa za obe starostni skupini znaša 70 % cene celodnevnega programa. Cena prehrane znaša 2,02 EUR dnevno. Za otroka, ki ga starši izpišejo iz vrtca za mesec ali več, se plača 50 % od cene od plačilnega razreda, v katerega se razporeja.« Plačila staršev so se tako znižala, in sicer za oddelke I. starostnega obdobja za dobrih 8 %, za oddelke II. starostnega obdobja za 1 %. Andreja Reher 13 IZ OBČINSKEGA URADA NADZORNI SVET TURIZEM PODČETRTEK, BISTRICA OB SOTLI IN KOZJE, GIZ Konec leta 2014 je potekel mandat nadzornemu svetu Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, GIZ. V skladu s Pogodbo o ustanovitvi gospodarskega interesnega združenja Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, GIZ, ima združenje sedemčlanski nadzorni svet, člane nadzornega sveta imenuje skupščina za obdobje 5 let. Občina Kozje ima enega predstavnika v nadzornem svetu. Nadzorni svet: • nadzoruje vodenje poslov združenja in skrbi za izvrševanje poslovne politike, • daje skupščini mnenje o letnem računovodskem izkazu, poročilu in predlogu o uporabi dobička ter o letnem finančnem načrtu, • imenuje in odpokliče direktorja, • daje direktorju soglasje za sklenitev naslednjih pravnih poslov oz. za sprejem naslednjih odločitev: - pridobitve, odsvojitve ali obremenitve nepremičnin, katerih predvidena veljavnost oz. izvrševanje traja eno leto ali več, - v vrednosti višji od 5.000,00, razen, če je o njihovi sklenitvi že odločala skupščina ali so predvideni v planskih aktih, projektih, ki niso predvideni že v planskih aktih, • daje soglasje k organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v združenju, • odloča kot drugostopni organ v vseh zadevah v zvezi z delovnimi razmerji, • opravlja druge naloge v skladu z zakonom, pogodbo in sklepi skupščine. Občinski svet Občine Kozje je na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlagal v nadzorni svet Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, GIZ, kot predstavnika Občine Kozje Daniela Zalokarja, Zagorje 74, 3261 Lesično. Andreja Reher JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI KOZJE V LETU 2015 Občina Kozje je na podlagi Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kozje (Uradni list RS, št. 63/03, 132/04, 122/08) objavila Javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kozje v letu 2015. Na razpis se lahko za razpisane ukrepe prijavijo: • samostojni podjetniki, • mala podjetja, • občani, ki so pri pristojnem organu vložili vlogo za priglasitev statusa samostojnega podjetnika, • podjetja, ki so na pristojnem sodišču vložila zahtevo za vpis v sodni register. Sredstva se bodo dodeljevala za naslednje namene: - pospeševanje odpiranja novih delovnih mest, - promocija izdelkov in storitev in svetovalne storitve. Upravičenec ne sme biti v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali v likvidacijskem postopku. Vsebina prijave po posameznih ukrepih je določena v razpisni dokumentaciji. Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dobijo na občinski upravi občine ter na spletni strani občine. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo zainteresirani na občinski upravi, kontaktna oseba je Andreja Reher, tel: 800-14-14. Skupna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje razvoja malega gospodarstva v letu 2015 znaša 7.600,00 EUR. Posamezni upravičenec lahko pridobi največ 1.500,00 € za posamezni namen. Javni razpis se zaključi 31. 10. 2015. Vloge se bodo sprejemale najkasneje do 31. 10. 2015. Upravičenci lahko prijavijo ukrepe, ki so se izvedli v času od 01. 10. 2014 do 31. 10. 2015. Andreja Reher KOMUNALNA TAKSA V LETU 2015 Občinski svet Občine Kozje je v letu 2012 sprejel Odlok o komunalnih taksah v Občini Kozje, v letu 2014 pa Odlok o spremembah Odloka o komunalnih taksah v Občini Kozje. V skladu z odlokom se v Občini Kozje plačujejo komunalne takse za naslednje predmete in storitve: 1. za uporabo javne površine pred poslovnimi prostori ter za opravljanje gostinskih ali drugih dejavnosti na teh površinah, 2. za uporabo trgov in drugih javnih površin, razen pločnikov, za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev za gospodarske namene, 3. za uporabo javnega prostora za začasne namene, 4. za reklamne napise, objave in oglase na panojih, tablah ipd., ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih, 5. za vitrine, v katerih se razstavlja blago zunaj poslovne stavbe. Takse se določajo v točkah. Višina komunalnih taks za posamezne taksne predmete oziroma storitve je določena v posebnem delu - tarifa komunalnih taks. S spremembo odloka je bila določena vrednost točke 0,030 EUR. Vrednost točke se uskladi letno na podlagi indeksa rasti cen življenjskih potrebščin. Glede na trenutno socialno in gospodarsko situacijo je Občinski svet Občine Kozje na predlog Odbora za komunalne dejavnosti, urejanje prostora in varstvo okolja sprejel sklep, da ostane vrednost točke enaka, kot je bila v letu 2014, torej 0,030 EUR. Andreja Reher JAVNI RAZPIS O DODELJEVANJU POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA OBČINE KOZJE V LETU 2015 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na pobudo združenj občin oblikovalo delovno skupino, ki bo pripravila osnutek pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja. Programsko obdobje se je z letom 2014 namreč zaključilo, zato je potrebno pripraviti nove pravne podlage ter dokumentacijo za objavo javnega razpisa na področju kmetijstva. 14 Na podlagi osnutka bo tudi naša občina pripravila ustrezen akt, katerega bo sprejel občinski svet, in ki bo tudi podlaga za objavo javnega razpisa. Vse potencialne prijavitelje obveščamo, da je potrebno vse aktivnosti, torej naložbe v kmetijska gospodarstva, realizirati po prijavi na razpis ter po prejemu odločitve o odobritvi sredstev, zato je potrebno aktivnosti načrtovati z zamikom. Andreja Reher IZ OBČINSKEGA URADA OCENA VARNOSTNIH RAZMER NA OBMOČJU OBČINE KOZJE ZA LETO 2013 Člani občinskega sveta so bili na zadnji občinski seji seznanjeni z oceno varnostnih razmer na območju Občine Kozje za leto 2014, ki sta jo podala komandir policijske postaje g. Iztok Pinter in vodja policijskega okoliša g. Fon Franc. Iz ocene: I. KRIMINALITETA Na območju Občine Kozje je bilo obravnavanih 32 (predhodno leto 37) kaznivih dejanj. - 22 (29) kaznivih dejanj zoper premoženje – velika tatvina, tatvina, goljufija. - 1 (2) kaznivo dejanje zoper življenje in telo – lahka telesna poškodba. - 4 (3) kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke - nasilje v družini, zanemarjanje otroka in surovo ravnanje. - 2 (2) kaznivi dejanji zoper gospodarstvo - ponarejanje denarja, poslovna goljufija. - 1 (1) kaznivo dejanje zoper delovno razmerje in socialno varnost - kršitev temeljnih pravic delavcev. - 1 kaznivo dejanje zoper javni red in mir - napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti. - 1 kaznivo dejanje zoper človekovo zdravje - neopravičena proizvodna in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. Na podlagi dejstva, da je v primerjavi z obdobjem preteklega leta bilo obravnavano manj kaznivih dejanj, med temi pa ni bilo hujšega kaznivega dejanja, ki bi med občani vzbujalo strah in zaskrbljenost glede njihove varnosti, je možno sklepati, da so bile varnostne razmere s področja kriminalitete v tem obdobju dokaj ugodne. II. JAVNA VARNOST S področja javnega reda in miru je bilo skupaj obravnavanih 13 (11) kršitev, in sicer v 9 (8) primerih v zasebnem prostoru in v 4 (3) na javnem kraju. Po zakonu o policiji je bil enemu občanu izrečen ukrep prepovedi približevanja določeni osebi, objektu in prepoved nadlegovanja osebe preko komunikacijskih sredstev. Izhajajoč iz statističnih parametrov za pretekla obdobja lahko stanje na področju Javnega reda in miru na javnem kraju ocenimo ugodno, saj enormnih odstopanj tovrstnih kršitev v notranji strukturi obravnavanih kršitev z izstopajočimi negativnimi pojavnimi oblikami, ki vplivajo na varnostno počutje občanov, ni bilo zaznati. Na območju Občine Kozje so potekale javne prireditve, nad katerimi je Policija po Zakonu o javnih zbiranjih izvajala nadzor, nepravilnosti pa pri tem niso bile ugotovljene. Prav tako ni bilo zabeleženih kršitev javnega reda in miru na samih prireditvah. III. PROMETNA VARNOST Za prometno varnost na območju Občine Kozje so značilna izrazita nihanja. Obravnavanih in zabeleženih je bilo 45 ( 34) prometnih nesreč, med katerimi je bilo 32 (21) prometnih nesreč s trki z živalmi ( 28) in dogodki (4). Poleg materialne škode, ki je nastala pri prometnih nesrečah, je v enem primeru udeleženec na regionalni cesti Kozje – Buče utrpel hudo telesno poškodbo, v enem primeru pa je na lokalni cesti na območju Vetrnika zaradi neprilagojene hitrosti voznika udeleženega vozila sopotnik na kraju umrl. Skupna značilnost vseh prometnih nesreč je vožnja z neprilagojeno hitrostjo, stran vožnja in neupoštevanje prednosti. Glede ugotovitve, da je pri več kot 70 % prometnih nesreč bil vzrok nenadno prečkanje ceste živali in pa situacije, obravnavane kot dogodek, ocenjujemo, da je stanje prometne varnosti na cestah v Občini Kozje dokaj ugodno. IV. DOGODKI Na območju Občine Kozje so bili s področja javne varnosti obravnavani 3 (8) dogodki, in sicer nenadna smrt, delovna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami in dimniški požar. Ocenjujemo, da je stanje varnosti na območju Občine Kozje dobro, z našimi aktivnostmi pa bomo nadaljevali v cilju zagotovitve čim večje varnosti občanov in premoženja. Andreja Reher NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE KOZJE ZA LETO 2015 Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Kozje (Uradni list RS, št. 117/03, 127/03, 21/05) določa, da se na območju Občine Kozje za uporabo stavbnih zemljišč plačuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Mesečna višina nadomestila se določi kot zmnožek skupnega števila točk, ugotovljenih po merilih iz odloka, površine in vrednosti točke za izračun. Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila: 1. lega stavbnih zemljišč, 2. namembnost rabe stavbnih zemljišč, 3. splošne komunalne opremljenosti po posameznih območjih. Vrednotenje meril se opravi z metodo točkovanja. Vsa sredstva, zbrana iz plačil nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, so prihodek proračuna Občine Kozje in se namensko uporabljajo za pridobivanje, pri- pravo in opremljanje stavbnih zemljišč ter za investicije in vzdrževanje komunalne infrastrukture na območju vseh naselij v občini. Evidenčno se sredstva vodijo po posameznih naseljih in se tam praviloma tudi porabljajo na podlagi z občino usklajenega plana KS. Vrednost točke za izračun nadomestila se letno korigira s količnikom, ugotovljenim na podlagi indeksa rasti cen življenjskih potrebščin v RS. Višino valorizacije vrednosti točke se določi do konca leta za naslednje leto s sklepom občinskega sveta. V letu 2014 je znašala vrednost točke 0,00056 EUR. Glede na trenutno socialno in gospodarsko situacijo, je Občinski svet Občine Kozje na predlog Odbora za komunalne dejavnosti, urejanje prostora in varstvo okolja sprejel sklep, da ostane vrednost točke enaka, kot je bila v letu 2014, torej 0,00056 EUR. Andreja Reher 15 AKTUALNO Srečanje z gospodarstveniki Občina Kozje je bila včasih gospodarsko zelo močna. Imeli smo tekstilno tovarno Mont Kozje, d.d. in brusilnico stekla Dekor Kozje, d.d. Obe podjetji sta imeli zelo širok sloves, ne le v Sloveniji, temveč tudi v tujini. Žal so se časi spremenili. Podjetji, ki sta zaposlovali veliko število domačinov, sta propadli. Kljub temu pa ima občina ogromno potenciala za razvoj, pa tudi znanja in izkušenosti ne manjka. Da bi naše gospodarstvenike opogumili na poti k realizaciji lastnih vizij, je županja Milenca Krajnc v našo sredino povabila uspešnega podjetnika naših korenin, gospoda Huga Bosia, ki vodi lastno podjetje Bosio d. o. o. Gospod Bosio se z veseljem odzval povabilu na srečanje z gospodarstveniki Občine Kozje, ki je bilo 19. marca 2015 popoldan v domu krajanov Podsreda. Udeležence srečanja je najprej pozdravila županja, v nadaljevanju pa še direktorica Občinske uprave Občine Kozje Suzana Kunst in Mirko Zorin, predstavnik Razvojne agencije Sotla. Gospa Kunst je prisotnim predstavila aktivnosti Občine Kozje na področju gospodarstva v preteklem obdobju in jih seznanila z možnostmi sodelovanja in koriščenja sredstev v tem letu. Tudi gospod Zorin je najprej povedal nekaj o preteklih dejavnostih RA Sotla, glavni poudarek pa je namenil predstavitvi 16 možnih sodelovanj. V osrednjem delu predstavitve je udeležencem spregovoril gospod Bosio. Opisal je svojo poslovno pot, ki je bila, tako kot pri večini podjetnikov, polna nihanj. Trenutno v Sloveniji zaposluje 80 ljudi, podružnice pa ima tudi v tujini, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Rusiji. Poudaril je, da je pomembno, da posameznik pri sebi poišče področje, ki ga veseli in v katerem je res odličen, saj to prinaša uspeh. Pomembno je mreženje med podjetniki in v trenutkih krize pravilno tehtanje možnih rešitev situaci- je. V primeru neuspelih poslovnih dogodkov ni prav nič nečastno, če podjetnik določeno pot zaključi oziroma zapre podjetje, v kolikor oceni, da je nadaljevanje nesmiselno. Vredno je poskusiti izpeljati poslovni načrt, v katerega posameznik verjame, in vložiti trud v realizacijo. Pa še v nekaj verjame gospod Bosio - dobro se z dobrim vrača. Srečanje, ki se ga je udeležilo 24 podjetnikov, se je nadaljevalo s prijetnim druženjem ob klepetu, ki je odprl veliko razmišljanj, vprašanj in odgovorov. Mavrica odzivov da vedeti, da kljub kriznim časom našim občanom, ki si kruh režejo na svoji poslovni poti, ni vseeno in vztrajajo. Verjamemo, da jih bo ta pot pripeljala v boljše čase. Polona Zakošek Defibrilator rešuje življenja Občina Kozje razpolaga s tremi defibrilatorji, ki so locirani v Kozjem na zdravstveni postaji, v Podsredi na stavbi uprave Kozjanskega parka in v Lesičnem na stavbi gasilskega doma. Namenjeni so reševanju življenj v primeru srčne odpovedi in takrat, ko v bližini ni medicinske pomoči oziroma, ko se nanjo čaka. Da je aparat učinkovit, je bilo v preteklosti že potrjeno, saj je bilo z njim rešeno človeško življenje. Defibrilator je za uporabo zelo enostaven in je narejen tako, da sproti opozarja na korake, ki jih je potrebno opraviti. Pa vendar je zelo smiselno obnoviti znanje prve pomoči, predvsem tehniko oživljanja, zato smo v februarju 2015 s pomočjo dobavitelja izvedli dve delavnici, v Lesičnem in Podsredi. Udeležilo se ju je lepo število občanov, ki se zavedajo, kako pomembno je, da človeku s srčnim zastojem v kritičnem času čim hitreje pomagamo. Veseli nas, da je bil odziv tako pozitiven, vseeno pa upamo, da bodo defibrilatorji čim manjkrat uporabljeni. Polona Zakošek AKTUALNO Do jeseni bomo prenehali z deli v mejicah in na obrežjih vodotokov Večina nas že komaj čaka pomlad! Vsa narava se bo zdaj zdaj prebudila in z njo tudi delo v okolici hiš, na vrtovih, njivah in travnih. Mnogi tudi pozimi nismo spali, saj je potekalo redno obrezovanje sadnega drevja, redčenje mejic in obvodne vegetacije, obrezovanje glavatih vrb. A ta dela se sedaj zaključujejo. Pomlad že nekoliko odstira tančico. Na gozdnem robu je v jutranjih urah že več živžava. Ptice so mnogo bolj živahne, kot so bile denimo pred mesecem dni. Sove so ravno v višku svatovanja, k nam se vračajo tudi ptice selivke. Ne bo dolgo, ko bodo liščki, ščinkavci, sinice, škorci in drugi ptiči zasedli mesta v drevju in grmovju. Jutranje žvrgolenje nam pove, da se pripravljajo na svatovanje in gnezdenje. Večina ptic gnezdi nekje v krošnjah dreves in grmov, v duplih ali pa na varnih tleh v goščavi. Zaradi varstva ptic in drugih živali, ki gnezdijo in se hranijo v grmovju, je delo v mejicah časovno omejeno. Zato naj se z začetkom marca dela v mejicah po večini zaključijo, predvsem žaganje in podiranje krošenj. Nadaljuje naj se pospravljanje obrezanega vejevja stran od vodotokov, spravljanje vejevja na kup oz. kompost ter grabljenje travniških površin. V tem primeru pregovor »bolje pozno, kot nikoli« ne velja. Čas za rez mejic in čiščenje ob potokih bo ponovno v jeseni in pozimi ob koncu leta. V tem času je treba biti pozoren na prebivalce mejic in obrežne vegetacije. Gnezdo z jajci hitro spregledamo, morebitna škoda pa je nepopravljiva. Če želite opazovati, kako so se ptice vselile v vašo mejico, vstanite zgodaj, okoli šeste ure zjutraj. Potuhnite se v bližino mejice ob kakšno deblo večjega drevesa. Najbolje je, da se pokrijete s temno odejo in počakate 10-15 minut. Kmalu se bodo pred vašimi očmi pričeli ptičji svatbeni plesi in ušesom prijetne melodije. Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Celje Srečanje krajevnih skupnosti Dne 7. 12. 2014 je Krajevna skupnost Buče organizirala že tradicionalno srečanje krajevnih skupnosti Občine Kozje, ki je postalo tradicionalno od leta 2006. Samo srečanje je potekalo v prostorih gasilskega društva Buče in v celoti ga je organiziral g. Branko Lugarič, predsednik KS Buče. Na srečanje so bili vabljeni tudi županja, svetniki, predsedniki vseh krajevnih skupnosti skupaj s svetniki in predsedniki društev. Za hrano je poskrbel motel Ribnik iz Kozjega, zabaval pa nas je ansambel Šakal. G. Lugarič je zbrane prisrčno pozdravil, v prihajajočem letu zaželel vse dobro in na koncu obdaril še z majhno pozornostjo – lopato za izvajanje zimske službe. Hvala g. Lugariču za organizacijo srečanja, podarjeno darilo in ves trud, ki ga je vložil, da je srečanje potekalo brez zapletov in da smo se imeli izredno lepo. Anja Kostajnšek POSLOVNO-OBRTNA CONA KOZJE Občina Kozje razpolaga s komunalno opremljenimi stavbnimi zemljišči za gradnjo poslovnih in obrtnih prostorov v Poslovno-obrtni coni Kozje. Dovoljene so trgovinska, gostinska, storitvena dejavnost in lahka proizvodnja. ZAZIDALNA SITUACIJA Komunalno opremljena zemljišča s priključki na parceli (meteorno in fekalno kanalizacijsko omrežje, telekomunikacijsko omrežje, oskrba z električno energijo, vodovodno in hidrantno omrežje, ceste, pločniki, javna razsvetljava, ekološki otoki) Možnost pozidave celotne parcele in ureditve velikega števila parkirnih mest Bistveno nižji stroški nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča kot v mestnih občinah Dostop do avtoceste v Krškem (cca 25 km) Bližina meje s Hrvaško (Zagreb 70 km) UGODNA CENA komunalnega zemljišča že od 28 EUR/m2 z vključenim komunalnim prispevkom! Interesenti za nakup zemljišča dobijo vse potrebne informacije na upravi Občine Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje oziroma na telefonski številki 03/800-14-00, kontaktna oseba je Daniel Čoklc, ali na spletni strani www.obcina-kozje.si. 17 AKTUALNO Kakšna je tvoja frekvenca? V četrtek, 22. januarja, so odprta vrata in osvetljeni prostori Knjižnice Kozje naznanjali, da se v zakladnici znanja, med policami raznovrstnih knjig, obeta še en lep večer, preživet v družbi zanimivih piscev in predavateljev, ki bodo glave obiskovalcev ponovno napolnili s svežim znanjem in novimi idejami. V prostorih knjižnice se je tako v večernih urah odvijal zanimiv čitalniški večer, ki se ga je ponovno udeležilo lepo število krajanov. Ti so tokat prisluhnili gostji večera – priznani numerologinji Romani Pogorelčnik, ki jih je skozi predavanje »NUMEROLOGIJA: TVOJE IME, TVOJA OSEBNOST« popeljala v čarobni značaj. V njej je zbranih sto najpogostejših svet numerologije. slovenskih ženskih in moških imen, v kazalu »Numerologija je tehnika, s pomočjo katere numerologije je mogoče vsak nabor znakov – na koncu knjige pa imamo še nabor vseh preugotavljamo, kdo smo,« na vprašanje o tem, črk ali števil – strniti v eno število, ki odraža ostalih imen. Na zadnjih straneh je prikazana kaj je numerologija, odgovori Romana Po- specifične lastnosti. Že star latinski rek »No- tudi kaldejska abeceda, po kateri si lahko vsak gorelčnik, izkušena numerologinja, ki se s to men est omen« oz. »ime je znamenje« govori sam izračuna svojo vibracijo števila. V knjigi izkustveno vedo, ki proučuje vpliv števil kot o tem, da ima vsako ime svoj točno določen se tako najde prav vsakdo, ki si lahko s pomosimbolov nebesnih teles na lastnosti ljudi, nji- pomen in zaznamuje človeka. Vsak posame- čjo zapisanega preprosto izračuna vibracijo, ki hove darove, sposobnosti in izzive, ukvarja že znik je torej zaznamovan s števili, ki izhajajo iz ga opredeljuje, in tako poglobljeno spozna sa13 let. njegovega datuma rojstva, imena in priimka. mega sebe, kakšne talente mu prinašata njegoLjudje se že od nekdaj sprašujemo, kaj naj Po numeroloških principih naj bi posameznik vo ime in datum rojstva, da jih bo še bolj razstorimo, da bomo srečni, zdravi, ljubljeni in s pravilno razlago teh števil bolje spoznal sa- vil, in kakšne blokade, da jih bo lažje odpravil. uspešni ter da bomo živeli dolgo in v blago- mega sebe. Kot pravi Romana Pogorelčnik je Vsi, ki so se udeležili čitalniškega večera, so stanju, v svoji knjigi piše Romana. Po njenih vse okoli nas energija, ki vibrira z različnimi bili vidno navdušeni nad novimi razsežnostbesedah odgovore iščemo marsikje, v skriv- vibracijami. Energija smo tudi mi sami, naše mi, ki jih v življenju posameznika razkriva nostni pustolovščini, ki ji pravimo življenje, misli, naša dejanja. Vse ima lastno vibracijo – veda numerologije, in mnogi so se odločili za namreč vsak posameznik stremi k temu, da tudi naše ime in priimek. Vsaka vibracija pa izposojo ali nakup knjige priznane numerolospozna samega sebe. Redkokdo se ob tem ali prinaša nekaj dobrega in nekaj slabega. ginje, ki je med drugim namenjena tudi bodoonem trenutku ne zamislil ob vprašanju, kdo V zadnjih letih je Romana Pogorelčnik del čim staršem, da lažje izberejo pravo ime novoje, kako deluje, v kaj verjame ... Kaj torej stori- svojega širokega nabora znanja in izkušenj rojenčku, ter vsem ostalim, ki jo bodo morda ti, da bomo v življenju srečni, zdravi in uspe- zbrala v svoji knjigi, ki nosi naslov Numerolo- v roke vzeli zgolj z namenom spoznati nekaj šni? Kot pavi numerologinja, se odgovor na gija: tvoje ime, tvoja osebnost in govori o tem, novega, drugačnega. to vprašanje skriva v nas samih. Po izročilu kako naša imena numerološko oblikujejo naš Mojca Valenčak 18 AKTUALNO Marjan Videnšek o preporodu Knjižnica Šmarje pri Jelšah, enota Kozje, je v četrtek, 26. februarja, v prostorih Knjižnice Kozje pripravila čitalniški večer z naslovom »PREPOROD – ŠOLA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA«. Pred zbrane je tokrat stopil gost večera Marjan Videnšek, ustanovitelj in predsednik Zavoda Preporod, naturopat, terapevt za kolonhidroterapijo in predavatelj, ki že desetletja prireja in vodi skupinsko postenje ter motivira ljudi za zdrav življenjski slog. Da je dobra beseda o Videnškovem uspešnem delu in izkušnjah, ki jih je nabral v dolgih letih svojega delovanja, segla tudi v tukajšnje kraje, je dokazovala tudi polna zasedenost knjižnice. Vsi zbrani so z zanimanjem prisluhnili modrostim avtorja številnih knjig s področja postenja in zdravega prehranjevanja, mnogi pa so se v njegovi družbi zadržali tudi po koncu predavanja, ko je Marjan z veseljem prisluhnil njihovim zgodbam in odgovoril na številna vprašanja. Marjan Videnšek, glasnik zdravega življenjskega sloga, ki velja za »slovensko legendo posta«, pravi, da je post star toliko kot človeštvo samo, kar dokazuje dejstvo, da je v tej ali oni obliki prisoten v vseh verah in kulturah tega sveta. Marjan velja za nadvse karizmatičnega človeka in vsi, ki so ga kdaj srečali in imeli priložnost z njim spregovoriti nekaj besed, lahko to potrdijo iz prve roke, hkrati pa opišejo poseben žar, s katerim spodbuja k bolj zdravemu načinu življenja in s katerim je že tisoče ljudi, med katerimi je tudi vse več zdravnikov, prepričal, da je vredno in – kar je glavno – mogoče zaživeti drugače in postati ter ostati zdrav. Več o Marjanu in njegovem zdravem načinu življenja, s katerim uspe prepričati še tako velike skeptike, kakršen je bila na primer tudi Desa Muck, znana pisateljica, ki je o neprecenljivi izkušnji v njegovem zavodu pisala tudi v svoji kolumni z naslovom Sestop iz smrtne postelje, bomo več zapisali tudi v eni od prihodnjih številk, ko bomo objavili pogovor z legendo posta na Slovenskem. Mojca Valenčak Slovenija junaška, svobodna bodeš ti! Krajevna organizacija Zveze združenj borcev za vrednote NOB Podsreda in Krajevna skupnost Podsreda sta tudi letos pripravili prireditev ob krajevnem prazniku, ki ga KS Podsreda praznuje ob obletnici poboja II. čete Kozjanskega bataljona. Prireditev pri spomeniku – kostnici v Podsredi se je pričela s slovensko himno, ki jo je zapela učenka Osnovne šole Kozje Julija Bizjak. Sledil je pozdrav številnih praporščakov in polaganje cvetja k spomeniku. Vse prisotne je najprej pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Podsreda Vinko Klavžar in jim zaželel dobro počutje v Podsredi. Povezovalka prireditve Tamara Kos je v nekaj besedah opisala dogodke iz druge svetovne vojne, ko so okupatorji zaradi izdaje pobili partizane pri Preskarjevem mlinu v Osredku. K besedi je nato povabila županjo Občine Kozje Milenco Kranjc. Županja je v svojem govoru povedala, da se takšnih dogodkov kot se jih spominjamo ob prazniku KS Podsreda, ne sme pozabiti, čeprav je od takrat minila že vrsta let. Poudarila je pomen ljubezni do svojega naroda in da moramo tudi v današnjih časih svoje probleme reševati sami in doma, ne pa ob pomoči tujcev v Bruslju. Saj, kot je dejala: »Če smo znali stopiti skupaj v težkih trenutkih zgodovine, potem znamo in zmoremo tudi danes!«Vsem zbranim je zaželela zdravja, uspeha in medsebojnega sodelovanja, predvsem pa upanja, ki nas je ohranilo do danes in nas bo tudi v prihodnje. Sledil je kulturni program učencev in učenk Osnovne šole Kozje, ki so ga pripravili pod vodstvom mentoric Marjane Hartl in Marinke Moškon. Z recitacijami in pesmimi so spregovorili in zapeli o domovini, življenju, naravi in prihodnosti. V imenu borcev je prisotne nagovoril Bogo Gorjan, nekdanji komisar Kozjanskega bataljona in prav tako nekdanji predsednik Zveze združenj borcev Slovenije. Zastavil je dve vprašanji: Kakšna naj bo naša domovina in kakšna naša bodočnost v njej? Mnenja je, da je tudi sedemdeset let po koncu vojne še vedno potrebno skrbeti za mir in dialog brez sovraštva. Po zaključku prireditve je sledilo druženje in pogostitev vseh prisotnih v domu krajanov v Podsredi. In ko so se vsi zbrani okrepčali z golažem, se je iz številnih grl v dvorani razlegla tudi pesem Svobodna Slovenija. (R.G.) 19 IZ ŠOLSKIH KLOPI Praznični čas v vrtcu Zmajček Kozje V vrtcu Zmajček v prazničnem predbožičnem času za svoje nekdanje sodelavke in sodelavce vsako leto pripravijo prav poseben dogodek. Za en dan jih ponovno povabijo v svojo sredino in zanje s skupnimi močmi pripravijo čisto poseben program, v katerem sodelujejo prav vsi varovanci vrtca, ter se jim tako na lep način zahvalijo za dolga leta sodelovanja in jim pokažejo, da jih spoštujejo in še vedno mislijo nanje. Tokrat je otroke in vse zaposlene z obiskom počastil tudi prav poseben gost iz daljne dežele in mednje razdelil darila. Zbrane je najprej pozdravila Slavica Blažič, pomočnica ravnatelja za vrtec, ki se je vsem nekdanjim sodelavcem zahvalila, da se vsako leto z veseljem odzovejo povabilu. »V teh prazničnih dneh se izreče toliko želja, ena in edina, ki pa se nam včasih kar malo izmika, pa je tista, da bi bili zdravi, da bi se imeli radi in bi praznični čas preživeli v krogu najdražjih,« je povedala Slavica in besedo predala malčkom, ki so za obiskovalce pripravili krajši programček, v katerem so se predstavile posamezne skupine – od najmlajših palčkov, pa do mezinčkov, zajčkov, račk in najstarejših metuljčkov. Otroci so pokazali, da so bili v preteklih tednih zares zelo pridni, saj so za obiskovalce pripravili zelo pester program, ki ga je sestavljalo veliko čudovitih točk. Za konec sta se jim pridružili še dve četrtošolki, Tinkara in Eneja, ter jim na elektronsko klaviaturo in flavto zaigrali dva nepogrešljiva božična napeva – Sveta noč in Cin cin cin, zvončki pojejo. Po predstavi pa je vse zbrane čakalo pravo presenečenje. Med tem ko so se otroci in obiskovalci sladkali s slastnimi piškoti, ki so jih pripravili varovanci vrtca sami, jih je obiskal pravljični dedek Mraz iz daljne Laponske in vse obdaril z majhnimi pozornostmi. Mojca Valenčak V centru šolskih in obšolskih dejavnosti Breženka V ponedeljek, 15. decembra, smo se sedmo- in osmošolci odpravili v Fieso v dom Breženka. Vozili smo se tri ure in pol. Ko smo končno prispeli, so nas lepo sprejeli, nato pa smo odšli v jedilnico, kjer nam je upravnik Rado podrobno predstavil domski red. Nato smo odšli v sobe, kjer smo se razpakirali in zložili stvari v omare. Po okusnem kosilu smo imeli nekaj prostega časa, potem pa aktivnosti v obrežnem pasu. Najboljše mi je bilo druženje ob Na Tartinijevem trgu športnih aktivnostih, npr. streljanje z lokom ter druženje pri košarki. Zvečer po večerji smo odšli peš v Piran. Pot je bila dolga, ampak zanimiva, ker smo hodili ponoči ob morju. Jutro smo vsak dan začeli s telovadbo, ponavadi smo odšli okoli ribnika in nato delali raztezalne vaje. Po zajtrku smo se odpravili v Piran, kjer smo si ogledali akvarij, vodička Špela pa nam je še razlagala o zgodovini mesta Piran. Po kosilu smo imeli predavanje o ribarjenju, rastlinah in jezerih v Fiesi. Po večerji smo imeli kviz – bil sem v skupini, ki je vedela največ odgovorov in smo zmagali. Nepozaben je bil tudi pohod do Strunjanskih solin, kjer smo se učili o tipičnih sredozemskih rastlinah, ki rastejo v obrežnem pasu, o pridobivanju soli in se učili nordijske hoje. Ko smo se vrnili, smo bili zelo utrujeni in nam je kosilo zelo prijalo. Po zasluženem počitku smo z učiteljicama odigrali tekmo nogometa. Sledilo je streljanje z lokom ter predavanje o morskih živalih. Najboljše je šele sledilo, saj smo se zvečer v jedilnici družili ob družabnih igrah. Nepozabna je bila vožnja z ladjo Solinarko, saj smo se iz Fiese, mimo Pirana in Portoroža odpeljali do Sečoveljskih solin. Večer smo preživeli ob predavanju o školjkah, jih celo pripravili in pojedli. Kljub temu da smo se imeli zelo lepo, smo malo pogrešali dom in domače ter komaj čakali, da se vrnemo. Čakal nas je še postanek na Trojanah, kjer smo se posladkali s slastnimi krofi, nato pa topel objem domačih v Lesičnem. Metod Čepin, 8. r. OŠ Lesično 20 Sedmošolci OŠ Lesično so o bivanju v Breženki povedali … Najbolj všeč mi je bil prosti čas na plaži, ker smo lahko počeli, kar smo želeli. Lepo je bilo opazovati morje. Všeč mi je bil tudi ples v četrtek. Res smo se zabavali. Tudi druženje v sobah je bilo super. S sošolkama smo se pogovarjale in se zabavale s pantomimo. (Laura Amon) Všeč mi je bila vožnja z ladjico in kuhanje školjk. (Aljaž Belinc) Najbolj všeč mi je bil ples. Plesali smo z učenci iz Kranja in spoznal sem nove prijateljice. (Tilen Dvoršak) V šoli v naravi je bilo zelo zanimivo in zabavno. Še posebej, ko smo se družili v sobah, se peljali z ladjico in imeli prosti čas v Piranu. V Breženki smo se veliko nasmejali, nogomet pa so z nami igrale celo učiteljice. (Nina Godler) Najbolj všeč mi je bilo druženje v sobah in igranje družabnih iger, saj smo se veliko presmejali. (Nika Ivanc) V šoli v naravi mi je bila najbolj všeč vožnja z ladjico, ker smo videli zelo drage hotele in ker smo se zelo zabavali. Všeč mi je bilo tudi igranje nogometa, ker sem se takrat počutil kot doma. (Žiga Jug) Najbolj všeč mi je bila vožnja z ladjico, ker sem videl obalo z morja in smo bili hitrejši, kot če bi šli peš. (Tilen Leskovšek) Najboljše mi je bilo streljanje z lokom in priprava klapavic. Všeč mi je bilo, ker rad streljam z lokom in jem morsko hrano. (Žan Pajek) Zelo lepo mi je bilo streljati z lokom, vožnja z ladjico ter druženje v sobah. Seveda pa ne morem pozabiti na večerni ples, saj mi je ples in druženje z dekleti že od nekdaj pri srcu. (David Turk) Najbolj všeč mi je bil prosti čas, žur v četrtek, igranje družabnih iger in kviz o morski biologiji, ker je bilo zanimivo in zabavno. (Mišela Zakošek Čakš) Novinarski krožek OŠ Lesično IZ ŠOLSKIH KLOPI Z raketo na Gledališki vrtiljak V ponedeljek, 9. marca, se je dramska skupina Lesko iz OŠ Lesično predstavila na Gledališkem vrtiljaku v Šmarju pri Jelšah s 40-minutno dramsko igro Raketa odločitev. Igro, ki govori o prijateljstvu in mladostniških težavah, je napisala in režirala mentorica dramskega krožka Nives Kostevc Arzenšek. Glavna oseba Aneja, ki jo je odlično odigrala Tamara Kovačič, se zaljubi v Jana (Matevž Polak), za katerega misli, da je roker in da igra v bendu. A to ni res, saj je Jan prevarant, ki jo hoče izrabiti za pomoč pri svojih umazanih poslih. Družbo novih »temnih« prijateljev sta prikazala tudi Sven Agrež in Nika Kunej. Aneja ne ve, da se novi prijatelji vsak dan srečujejo z nevarnostjo in da so že zašli na kriva pota, zato jim hoče pomagati. Ko njeni stari prijatelji (Lana Lesnika, Dejan Senica, David Turk, Andraž Brečko) in njena sestra Maja (Nika Ivanc) to ugotovijo, jo skušajo prepričati, da Jan ni prava izbira in ji pokažejo fotografije, s katerimi ji dokažejo, da se niso motili o Janu in da se mora postaviti zase ter ga pustiti. Aneja se na koncu le odloči, da bo Jana zapustila in se vrnila k starim prijateljem, ki so ji ne glede na vse stali ob strani in ji pokazali resnico. Predstave je v Šmarju ocenjeval gledališki igralec Gorazd Žilavec in nam za bodoče natrosil še nekaj uporabnih nasvetov. Na Gledališkem vrtiljaku se je predstavilo tudi nekaj drugih dramskih skupin, in sicer iz Šmarja, Kozjega, Podčetrtka in Bistrice ob Dobitnika zlatih priznanj OŠ Lesično V mesecu marcu se je na osnovnih šolah zvrstila pestra paleta šolskih, regijskih in državnih tekmovanj, kjer so učenci lahko izkazali svoje znanje iz različnih področij. Tokrat predstavljamo dobitnika zlatih priznanj. Na Osnovni šoli Ljubečna je 7. marca potekalo že 49. državno tekmovanja iz znanja kemije za učence osmih in devetih razredov. V soboto je tako na 15 lokacijah tekmovalo 1727 tekmovalcev, med katerimi je bil tudi učenec Miha Berk Bevc, ki je že drugo leto zapored pod mentorstvom Mateje Koprivc Polutnik osvojil zlato Preglovo priznanje iz znanja kemije. Po osvojitvi najvišjega priznanja je Miha Berk Bevc šolskim novinarkam povedal marsikaj zanimivega. Kakšni so tvoji občutki ob osvojitvi zlatega Preglovega priznanja? Srečen sem, ker sem osvojil priznanje. Ali si že kdaj prej osvojil kakšno priznanje? Katero? Sem. Lani sem prav tako dobil zlato Preglovo in srebrno Stefanovo priznanje. Koliko časa si se pripravljal na tekmovanja? Pripravljati sem se začel 2 tedna pred tekmovanjem, največ pa 2 dni prej. Torej približno 245 min ali 14700 sekund ali 14.700.000 milisekund. Kakšna so bila vprašanja v primerjavi s prejšnjim letom? Vprašanja so bila približno enaka – mogoče malo lažja. Imaš kakšne načrte za prihodnost, ki vključujejo znanje kemije? V naslednjih 4 letih ne, razen če bo moj učitelj kemije Walter White (gledalci serije Kriva pota bodo razumeli). 14. marca je v Ljubljani na Osnovni šoli Pre- žihovega Voranca potekalo tudi državno tekmovanje iz znanja zgodovine. Učenka Anja Romih iz 9. razreda je pod mentorstvom Mojce Valenčak osvojila zlato priznanje iz znanja zgodovine. Odlično znanje zgodovine je pokazala tudi učenka Tadeja Mlakar, ki je na področnem tekmovanju na OŠ Ponikva osvojila srebrno priznanje. Dobitnica najvišjega priznanja, Anja Romih, je šolskim novinarkam povedala naslednje. Kakšni so tvoji občutki ob osvojitvi zlatega priznanja iz znanja zgodovine? Seveda sem zelo vesela, pa tudi nekako počaščena. Ali si že kdaj prej osvojila kakšno priznanje? Katero? Veliko sodelujem na tekmovanjih iz različnih področij, osvojila sem že kar veliko bronastih, srebrnih priznanj. Lansko leto sem osvojila Skupina slika vseh igralcev Sotli. Našo igro Raketa odločitev smo zaigrali še za krajane v petek, 13. marca. Starši so nas pohvalili, mi pa se že veselimo novega dramskega izziva. Lea Arzenšek, 8. r. OŠ Lesično zlato Proteusovo priznanje, imam 2 srebrni priznanji iz znanja matematike, priborila pa sem si tudi eno srebrno Cankarjevo priznanje. Koliko časa si se pripravljala na tekmovanje? Za to tekmovanje sem se začela pripravljati takoj, ko sem izvedela, da sem se uvrstila na državno tekmovanje, torej 1 mesec. Najbolj intenzivno pa sem se pripravljala zadnje tri dni pred tekmovanjem. Kakšna je bila težavnost vprašanj v primerjavi s prejšnjim letom? Prejšnje leto sem tekmovala le na šolski stopnji, saj se naprej nisem uvrstila. Mislim pa, da so bila vprašanja na podobni stopnji zahtevnosti. Res pa me je letos prevzela tema, ki je bila zelo zanimiva. Rimska doba je bila v člankih, ki smo jih morali obravnavati, predstavljena prepričljivo in precej razumljivejše kot prejšnja leta. Imaš kakšne načrte za prihodnost, ki vključujejo znanje zgodovine? Seveda bom tudi naprej v gimnaziji imela kar nekaj zgodovine, zato me naslednja 4 leta čaka še veliko potovanja po preteklosti. Zaenkrat pa nimam načrtov, da bi se z njo ukvarjala poklicno. Lea Arzenšek, Lana Lesnika, 8. r. OŠ Lesično Parada plesa Tretješolci smo se v decembru naučili veliko različnih plesov pod vodstvom učitelja športa, Ivana Kukoviča. Najtežja med njimi sta bila angleški valček in blues. Pridno smo vadili, upoštevali navodila učitelja in se predvsem imeli zelo lepo. Tako smo se pri urah športa tudi glasbeno izpopolnjevali. V ponedeljek, 22. 12. 2014, pa smo plesne korake pokazali učencem prvega, drugega in četrtega razreda. Na parado plesa so prišle tudi razredničarke in gospa ravnateljica. Nastopajoči smo imeli malo treme, vendar nas je ob ploskanju gledalcev kmalu zapustila. Ta ura športa mi bo ostala za vedno v spominu. Gaja Cerar, 3. razred OŠ Lesično 21 IZ ŠOLSKIH KLOPI Kristjan Šoln: »Od nekdaj me zanima, kako stvari delujejo.« Na mladih svet stoji, se glasi star pregovor, ki zagotovo drži vodo. Tako je bilo že v daljni preteklosti in tako bo tudi v prihodnje. In ker se vsi strinjamo, da so mladi prihodnost naše družbe, je seveda dobro, da vsake toliko pokukamo tudi v njihov svet in pogledamo, kje pa mladi stojijo. Vsakršen tak izlet v svet dosežkov in ambicij naših najmlajših se po navadi konča s potrditvijo, da je naša prihodnost še kako svetla. Tako je bilo tudi tokrat, ko smo k pogovoru povabili vsestransko nadarjenega Kristjana Šolna, učenca devetega razreda Osnovne šole Kozje, ki se je pred kratkim okitil z nazivom državnega prvaka na tekmovanju iz znanja kemije in osvojil zlato Preglovo priznanje, vse to pa brez ene same izgubljene točke, zlato priznanje si je namreč priboril s hvale vrednim rezultatom – 100 odstotkov. S to odlično uvrstitvijo na tekmovanju iz znanja kemije je Kristjan pridobil možnost za brezplačno udeležbo na taboru po lastni izbiri v organizaciji ZOTKS, z nami pa je spregovoril še o drugih prednostih tega dosežka ter o svojih načrtih za vnaprej. 1. Kakšna je pot do državnega tekmovanja iz znanja kemije? Najprej smo na šoli pisali šolsko tekmovanje iz znanja kemije za bronasto Preglovo priznanje, nato pa smo se tisti, ki smo prejeli bronasto priznanje in dosegli dovolj točk, uvrstili naprej na državno tekmovanje, kjer smo se imeli možnost potegovati za srebrno in zlato Preglovo priznanje. Iz devetega razreda sva se državnega tekmovanja udeležila jaz in Mojca Bračun, iz osmega pa Daša Berglez, Dejan Zorenč, Nika Gradišek in Rebeka Žučko. Daša in Mojca sta osvojili srebrno Preglovo priznanje, sam pa sem bil izredno vesel, ko sem po objavi rezultatov izvedel, da sem dosegel neverjetnih 100 odstotkov in osvojil 1. mesto na državnem tekmovanju ter zlato Preglovo priznanje iz kemije. goro snovi. 3. Pa so dovolj le priprave v šoli ali je ključ do uspeha tudi marljivo delo doma? V šoli smo dobili razlago in možnost ponavljanja že utrjene snovi, doma pa si si seveda moral vzeti čas in se vsega tudi naučiti. Veliko je namreč reči, kot so formule in razne reakcije, za katere ni dovolj zgolj razumevanje, ampak se jih je treba naučiti na pamet. Sploh v devetem, zadnjem razredu, se teh reči nabere kar nekaj, in če si morda preveč lenaril že v osmem razredu, se ti lahko to pomanjkanje znanja tudi maščuje. 5. Državnega tekmovanja si se udeležil že v lanskem letu in prav tako osvojil hvalevredno zlato priznanje, letos pa ti je uspelo še več, osvojil si prav vse točke, kar je glede na stopnjo težavnosti testov na državni ravni izreden dosežek. S kakšnimi cilji si se odpravil na letošnje tekmovanje, je bila dovolj že sama uvrstitev, ali si ciljal na najboljši uspeh? Moj glavni cilj je bil tudi letos – tako kot leto poprej – osvojiti zlato priznanje. Zagotovo pa si nisem mislil, da mi bo uspelo doseči tako dober rezultat. Tako sem bil nad rezultati testa res zelo presenečen, seveda v pozitivnem smislu. Če bi me po odpisanem testu vprašali, kakšni so moji občutki glede rezultatov, bi najbrž odgovoril, da imam zelo dober občutek. Vendar pa tudi v najboljšem primeru pričakuješ, da ti bo zmanjkala kakšna točka, saj nisi nikoli popolnoma prepričan, da ga nisi kje polomil. 6. To, da test na državni ravni odpišeš stoodstotno, torej ne narediš niti ene same napake, je, kot že rečeno, izreden dosežek. Kako pa ti gledaš na ta rezultat, kaj teh 100 % pomeni tebi? 4. Kako je torej videti državno tekmovanje iz Ta rezultat je zame dokaz, da mi kemija zaznanja kemije? res leži, jo razumem in bi se tudi v prihodnje Letos je tekmovanje na državni ravni pote- splačalo nadaljevati v tej smeri. Vsekakor kalo na Osnovni šoli Ljubečna. Vsi, ki smo pa je ta rezultat potrditev ogromnih količin dela in časa, ki sem jih vložil v učenje in priprave. Le sodelovati namreč ni dovolj, treba je veliko več. O teh stvareh je treba razmišljati še kje drugje, ne le pri pouku, se jih truditi razumeti in si jih predstavljati izven šolskih okvirov. Zagotovo pa je še posebej razveseljujoč podatek, da je tak rezultat na tekmovanju doseglo le 18 devetošolcev iz cele Slovenije. Izmed približno 800 tekmovalcev, ki so se udeležili državnega tekmovanja iz znanja kemije, je zlata priznanja prejelo samo 60 tekmovalcev, le 18 pa nas je test odpisalo brez vsakršnega spodrsljaja. 2. Kako potekajo priprave? S pripravami na tekmovanje, najprej šolsko, nato pa še državno, smo začeli že zelo zgodaj. Pod vodstvom mentorice Lidije Čepin, učiteljice biologije in kemije, smo se v večji skupini, ki jo je sestavljala večina učencev devetega in polovica osmega razreda, redno sestajali zjutraj pred poukom in utrjevali teoretične osnove, vadili na primerih in reševali naloge. Menim, da so bile priprave zelo koristne in sem od njih zelo veliko odnesel. Učiteljica Lidija nam je vse osnove snovi kemije osmega in devetega razreda zbrala v priročni barvni knjižici, ki se je izkazala kot nadvse koristen in priročen učni pripomoček. Pri pripravah na tekmovanje pa smo si pomagali tudi s primeri nalog iz preteklih let. Po uspešni uvrstitvi na državno tekmovanje pa so sledile še bolj intenzivne priprave, ki so potekale večkrat na teden. Gospa Lidija se je še posebej posvetila vsakemu izmed nas in skupaj smo se pregrizli čez celo Državni prvak v kemiji Kristjan Šoln 22 se tekmovanja udeležili, smo se zjutraj zbrali pred našo šolo, od koder nas je na Ljubečno odpeljal naš gospod hišnik, spremljala pa nas je seveda tudi naša mentorica, gospa Lidija. Na tamkajšnji šoli so za vse tekmovalce pripravili uvodni kulturni program s predstavo in glasbeno točko, potem pa smo se razvrstili po vnaprej določenih učilnicah in zasedli vsak svoje mesto. Ko smo teste odpisali, pa je sledila tudi pogostitev za vse tekmovalce. 7. Kaj je torej najboljši del vsega skupaj? So to priprave, pričakovanje, sam izziv, test, ali morda končna potrditev uspešnega dela skozi dober rezultat? Zame je najboljši del zagotovo trenutek, ko izvemo rezultate. Takrat se razkrije vse in vidiš, ali ti je uspelo, ali si v priprave vložil dovolj dela in ali bo tvoj trud končno poplačan. 8. Zakaj ravno kemija? Takoj, ko smo se v šoli spoznali z osnovami kemije, sem ugotovil, da mi ta predmet leži. Kemija mi nikoli ni predstavljala težav in vse reči sem takoj razumel. Vse, povezano s kemijo, me je zelo zanimalo, zato tudi obiskujem izbirni predmet »poskusi v kemiji«. Vse se je začelo z dobrimi ocenami in rezultati, ki sem jih dosegal pri šolskih testih. Od tam naprej sem se udeleževal vseh mogočih tekmovanj iz kemije, kjer sem prav tako dosegal dobre rezultate, po uvrstitvi na državno tekmovanje v osmem razredu pa sem dobil še dodatni zagon in si priboril prvo zlato priznanje, ki sem ga letos še nadgradil z odličnim razmerjem točk. 9. Dejansko je kemija danes za dosti ljudi še vedno precej velika neznanka. Ali meniš, da ima širše poznavanje osnov kemije vseeno kakšne koristi tudi v vsakdanjem življenju? Da, vsekakor. Mislim, da bi osnovno znanje iz kemije vseeno prišlo marsikomu še kako prav. Predvsem kar se tiče vseh aditivov in konzervansov in ostalih dodatkov hrani, ki jih danes uživamo s hrano in pijačo. Če pogledamo etikete na pakiranjih raznih hranil, tam vidimo cel kup poimenovanj snovi, za katere ne vemo, kaj dejansko so. Proizvajalci so sedaj celo prenehali uporabljati okrajšave, kot so na primer oznake E 407 ali E 620, za katere smo se naučili, da poimenujejo emulgatorje, aditive, sladila … In sedaj raje uporabljajo prava imena teh snovi, za katera ne vemo, da poimenujejo nezaželene dodatke. Poznavanje kemije bi nam tako pomaga- IZ ŠOLSKIH KLOPI lo pri ločevanju med nevarnimi in nenevarpostavim vse potrebno ozvočenje. V pretenimi snovmi v hrani. klosti me je zelo zanimala tudi sama glasba in obdelava glasbe ter sam zvok kot tak. 10. Kako pa je z drugimi predmeti? Si se Dosti časa sem posvečal raziskovanju tonov udeležil tudi kakšnega drugega tekmovanja? in iskanju odgovorov na vprašanja o sestavi Med drugimi omembe vrednimi rezultati zvoka in o tem, kako ga spremeniti … In s bi omenil angleščino, kjer sem lani dosegel tem, ko na šoli pomagam pri ozvočenju in zlato priznanje, letos pa sem na tekmovanju ostali tehnični podpori, imam tudi dostop prišel do regijske ravni in osvojil srebrno do vse opreme, ki je drugače precej draga. priznanje, za uvrstitev na državno tekmovanje pa mi je zmanjkala le polovica točke. 13. Kaj te še veseli, s čim se ukvarjaš v proNekaj težav pa mi povzroča matematika in, stem času? če bi moral izbirati, bi se veliko raje odločil Že dve leti se ukvarjam tudi z igranjem kiza fiziko, ki mi je lažje razumljiva. tare, uživam pa tudi v risanju. Če mi bo do konca leta uspelo ustvariti dovolj risb, bom 11. Kakšni pa so tvoji cilji za v prihodnje? morda lahko imel celo svojo razstavo. Pri Glede na to, da obiskuješ deveti razred, te bo tem se zgledujem po učencih, ki so v prepot v naslednjem šolskem letu peljala naprej teklosti obiskovali našo šolo, in po njihovih v srednjo šolo … delih, ki so me navdihnila. Tako je, pri izbiri srednje šole sem se odločal med kemijo in elektrotehniko, torej 14. Kaj pa na tvoje uspehe s tekmovanja pofiziko, in na koncu se je tehtnica prevesila rečejo sošolci? na stran elektrotehnike, saj bi pri gimnazijDokler nismo izvedeli rezultatov, temu niso skem programu pogrešal prednosti praktičposvečali neke večje pozornosti. Ko pa so nega, raziskovalnega dela. Zelo me namreč po uradni razglasitvi rezultatov izvedeli, zanima, kako stvari delujejo, zato menim, kako dobro sem se odrezal, so bili seveda da sem se glede nadaljevanja svoje šolske navdušeni. poti pravilno odločil. 12. Kako pa je z drugimi interesi? Redno te videvamo na raznih kulturnih in drugih šolskih prireditvah, kakšna je tvoja vloga? Na šolskih prireditvah po navadi skrbim za ozvočenje ter vso tehnično podporo. Če torej kaj ne dela, kot bi moralo, večinoma pokličejo mene. Poskrbim za mikrofone in 15. Bi za konec želel še kaj dodati? Posebej bi rad pohvalil našo mentorico in učiteljico, go. Lidijo Čepin, in se ji zahvalil za odlično izpeljane priprave, izdelavo izredno pregledne in koristne knjižice z osnovami kemije in ves čas in trud, ki ga je vložila v delo z nami. Mojca Valenčak Tekmovanje iz znanja biologije za Proteusovo priznanje Na tekmovanju iz znanja biologije se na vsaki dve leti izmenjujeta temi flora in favna - rastlinstvo in živalstvo in letošnje leto je prineslo temo rastlinstva, natančneje alpskih rastlin. Dejstvo, da nam je ta tema zaradi okolja, v katerem živimo, praktično neznana, ni bilo zelo vzpodbudno, vendar lahko z veseljem rečem, da je zato vsak izmed sodelujočih skozi priprave na tekmovanje naredil še toliko večji napredek v znanju, še posebej, ker sem tako sama kot večina drugih sodelujočih za vseh dvanajst rastlin, katerih lastnosti smo obravnavali, slišala prvič. Priprave so potekale v sproščenem vzdušju, ki je močno olajšalo učenje tako obširne snovi. Prepričana sem, da lahko v imenu vseh povzamem zahvalo obema mentoricama, gospe Lidiji Čepin in gospodični Živi Grobelšek, ki sta v iskanje gradiva iz mnogih virov, reševanje težav zaradi neujemajočih se podatkov v različnih gradivih, v pripravo vseh delovnih listov in v same priprave vložili ogro- je uvrstilo pet, od tega sva Anja Rajgl in jaz (Nika Gradišek) s svojim dosežkom prejeli zlato državno priznanje, Eva Prešiček, Mojca Bračun in Ivica Švajger pa so se odlično izkazale s srebrnim. Samo državno tekmovanje zame sicer ni bila nova izkušnja, vendar je bilo vseeno nekaj posebnega in brez krivde lahko rečem, da se mi je od srca odvalil velikanski kamen, če ne že kar skala, ko sem se prebila skozi vsa dana vprašanja na obsežni poli in stopila skozi vrata učilnice. Prihranjena nam je bila živčnost med čakanjem na objavo rezultatov, ker smo tekmovalne pole za razliko od ocenjevalnih lahko odnesli s sabo in smo lahko na poti domov precej dobro predvidele, kako nam je šlo. Zlati biologinji Anja in Nika Zadovoljna sem s svojim rezultatom, največ mno svojega časa ter truda. In dobri rezultati pa mi pomeni, da sem sama sebi dokazala, da lahko veliko dosežem tudi brez predznanja na niso izostali! Bronasta priznanja nas je namreč prejelo tem področju. Nika Gradišek, 8. r. OŠ Kozje kar enajst, na državno tekmovanje pa se nas 23 IZ ŠOLSKIH KLOPI Predstavitev ekodejavnosti OŠ Lesično in vodne učne poti Lesično – Pilštanj na sejmu Altermed V petek, 13. marca, so se v Celju odprla vrata 11. sejma Altermed. Sejem zdravega načina življenja, zdravilstva, zeliščarstva, zdrave prehrane, naravne kozmetike in okolju prijaznega bivanja so popestrile tudi stojnice ekošol in ekovrtcev iz cele Slovenije. Dejavnosti ekošole Lesično so na sejmu v nedeljo, 15. marca, obiskovalcem predstavile štiri sedmošolke z ekokoordinatorico Matejo Koprivc Polutnik. Osnovna šola Lesično je na sejmu dogajanje zaznamovala s predstavitvijo dejavnosti v okviru programa ekošole in šolskih ekovrtov ter predstavitvijo Vodne učne poti Lesično – Pilštanj. Učenke Nina Godler, Nika Ivanc, Laura Amon in Tamara Kovačič so v šik opravi s klobuki iz naravnih materialov obiskovalce povabile k stojnici in povedale, da se na naši šoli odvijajo razne aktivnosti, ki jim včasih v hitrem vsakdanu ne namenjamo posebne pozornosti. Pomembno je, da na šoli skrbimo za zdravo prehrano, ločujemo odpadke, varčujemo z vodo in energijo, zbiramo papir, izrabljene kartuše, tonerje, plastične zamaške, skrbimo za čisto okolje, krepimo spoštljive medsebojne odnose in skrbimo za šolski ekovrt in sadovnjak. Posebno pozornost smo namenili promociji projekta šolskih ekovrtov, kjer učencem omogočamo neposredno doživljanje pestrosti rastlin in živali na šolskih gredicah, razvijamo izkustveno učenje, spoznavamo vrtne rastline, vzgajamo in spremljamo njihovo rast ter raziskujemo njihovo uporabo v zdravilstvu in kulinariki. Predvsem pa želimo pri učencih razvijati pozitiven odnos do narave in jim omogočiti čim več praktičnega dela na svežem zraku. Ker so narava in naravni materiali naš navdih, so obiskovalci lahko občudovali in vzeli dno učno potjo smo želeli pri obiskovalcih vzpodbuditi radovedne raziskovalce, dobre opazovalce in predvsem spoštljive obiskovalce do narave. Obiskovalcem sejma je bila zelo všeč naša predstavitev na stojnici, predvsem predstavitev raznolikih dejavnosti, komunikativnost, samozavest in sproščenost učenk ter izdelki na stojnici. Nekaj mnenj obiskovalcev smo povzeli v spodnjih povedih. Sedmošolke pri predstavitvi dejavnosti ekošole. naravna mila, ki so jih izdelali učenci, ali relief ter svetlobnico iz gline. Z zloženkami in informativnimi tablami so sedmošolke obiskovalcem predstavile Vodno učno pot Lesično – Pilštanj, ki smo jo v začetku šolskega leta izpeljali v sodelovanju s Kozjanskim parkom in podporo Občine Kozje. Vodna učna pot poteka v okolici Lesičnega in Pilštanja. Vsebuje 6 informativnih tabel, ki predstavljajo vodnjak, mokrišče, predstavitev reke Bistrice, Ajdovsko ženo, vodni zbiralnik in ptice v okolici Lesičnega. Celotna trasa je dolga 1800 m in je primerna za vsakega pohodnika. Z vo- »Zelo prijazne, komunikativne deklice, lepo pripravljena stojnica, zelo dišeča naravna mila. Kar tako naprej, da bi bili še naprej tako ustvarjalni …« obiskovalka Maja »Izredno lepa predstavitev. Všeč nam je, ker vidimo, kaj vse počnete. Naše šole na Slovaškem nimajo programa ekošol in v šoli ne ustvarjajo toliko. Zelo pohvalno. In zelo dobri piškoti ter ti klobuki …« družina iz Slovaške Ekokoordinatorica: Mateja Koprivc Polutnik, prof. bio. in kem. Čar pomladnih dni Zimski športni dan Učenci in učitelji OŠ Lesično smo mamicam, babicam, tetam, sestram, ženam in dekletom posvetili čarobno pomladno popoldne. Le kaj bi bilo, če jih ne bi bilo? Saj mama je kot zarja, toplo sonce in luna, ki nas ziblje v sladek sen. V torek, 24. marca 2015, smo učenci in učitelji v sodelovanju s KS Lesično pričarali čarobne trenutke na prireditvi ob dnevu žena in materinskem dnevu. Šolski ansambel in otroški ter mladinski pevski zbor so bili nepogrešljiva nit celotnega programa. Skozi glasbene, plesne, pevske in recitatorske točke so se vsi učenci zahvalili zbranim v telovadnici. Na prireditvi so z nami podelili besede županja Milenca Kranjc, ravnateljica Irena Krajnc in predsednik Krajevne skupnosti Lesično Franc Plahuta. Ob koncu so učenci podarili unikaten izdelek vsem mamicam, babicam, tetam, ženam in dekletom. Poslovili smo se z mislijo, naj se večkrat ustavi čas za čar, ki smo ga na prireditvi skupaj doživeli, občutili, slišali in delili. Zapisali Vida Z. Kovačič in Lili Cerar, OŠ Lesično V torek smo imeli športni dan. Ko smo se preoblekli, smo veseli odšli ven na sneg. Prijeli smo sani in odšli na hrib. Takoj smo se začeli sankati. Z Gajo sva sani vlekli na hrib in se spuščali v dolino. Najine sani so šle najhitreje. Potem smo odšli v razred in pojedli malico. Nato smo odšli še enkrat na sneg. Imeli smo se lepo. Nika Senica, 3. r. 24 Ko sem v torek prišla v šolo, sem že vedela, da imamo danes zimski športni dan. V učilnici smo se zjutraj pogovarjali o sankanju in vsi z veseljem pričakovali odhod na sneg. V razred je vstopila učiteljica in nam dejala, da se naj toplo oblečemo in obujemo. Nato smo odšli na sneg. Z Niko sva se večkrat peljali po hribu v dolino. Imeli sva tudi manjšo nezgodo in se prevrnili v blato, ki je gledalo iz snega. Nasmejali sva se in odpeljali naprej. Po malici smo se še malo sankali in igrali na snegu. Imela sem se zelo lepo in uživala v prijetni družbi na snegu. Gaja Cerar, 3. r. IZ ŠOLSKIH KLOPI Smučarski tečaj zaključili na Arehu V sredo, 11. marca, ko je v dolino že prihajala pomlad in je bilo kar težko verjeti, da je na smučiščih še dovolj snega, smo drugošolci iz Lesičnega preživeli čudovit smučarski dan na Arehu. Prve smučarske izkušnje na snegu smo učenci 1. in 2. razreda nekaj dni pridobivali kar na bližnjem hribčku. Izkoristili smo pobočja z blagim naklonom in varnim iztekom v neposredni bližini šole. Na igriv način smo se privajali na smučarsko opremo, se poskušali varno zaustavljati in delati prve zavoje s smučmi. Kot zaključek smučarskega tečaja smo za učence 2. razreda organizirali smučanje na pravem smučišču na Arehu. Za nas je bil seveda najbolj primeren otroški poligon s postavljenimi ovirami – vratci in smrekicami, med katerimi so učenci spretno vijugali. Pridobivali pa so tudi izkušnje z enostavno vlečnico. Otroci so se smučanja na Arehu veselili, po končanem smučanju pa so povedali, da je dan presegel njihova pričakovanja. Nič čudnega, saj je bila večina otrok prvič na smučišču in si niso znali natančno predstavljati lepo urejene proge. Še posebej so bili navdušeni nad progo s postavljenimi smrečicami in vratci ter nad tem, kako čudovito je, da te na vrh hriba pripelje vlečnica. Vsega lepega je enkrat konec kar na smučišču Mihi zapeli pesmico za Svoje občutke so drugošolci ubesedili takorojstni dan. le: • Na Arehu mi je bilo všeč. Smučala sem • Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se vozili okoli vratc in smrečic. Vesela sem, da hitro. Proga je bila samo naša in super sem se naučila smučati. pripravljena. Sploh nisem padla. • Bila sem prvič na smučišču. Bilo je lepo. • Smučanja na Arehu sem se veselil, ko pa smo prišli na Areh, sem bil še bolj vesel. Imeli smo vlečnico. • Zelo me je razveselil sneg, ker ga pri šoli • Proga je bila zelo hitra. Bilo je super, ko sem se moral dotikati palic na ovirah. ni bilo nič več. Na Arehu mi je bila najbolj všeč vlečnica. • Na smučanju mi je bilo zelo všeč, ko sem Karolina Hostnik Amon, se držala za vlečnico. Bilo je lepo, ko smo razredničarka 2. r. Kdo ne ve, da so čenčači pravi čvekači? Tudi v pesmi Toneta Pavčka obstajajo čenčači, ki so mojstri čenčanja in pravljic cel drevored iz ust jim poganja. Učenca in učenke 3. razreda so poustvarjali in napisali zgodbice z naslovom Čenčarija. V zgodbicah so imeli glavno vlogo čenčači. Čenčarija Čenčarija in Čenčač Nekoč je živela majhna deklica. Ime ji je bilo Čila. Zelo rada je čenčala. Čenčala je vse mogoče pesmi, zgodbe. Imela je dve prijateljici, Renee in Niko. Bile so najboljše prijateljice. Vse so čenčale nesmiselne zgodbe in pesmice. Odločile so se, da gredo po svetu. Odšle so v Anglijo. Tam so čenčale, čenčale in čenčale. Mesto, ki so ga obiskale, se je imenovalo Čenčarija. Tam je bilo tisoč takih čenč kot so bile one. Renne je imela dolge in rjave lase, modre čeveljce in belo tuniko. Čila je imela svetle lase, bele čeveljce in modro tuniko. Nika pa je imela črne dolge lase, lila tuniko in lila čeveljce. Mimo je prišla deklica, s katero so se zapletle v pogovor in skupaj odšle v kino. Ogledale so si film z naslovom Čenčaste zgodbe. Sonce se je poslovilo in na nebo je priveslala luna. Prijateljice so odšle v hotel Čenča. Po večerji so se odpravile spat. Še prej pa so si zapele čenčasto pesem. Imele so se lepo. Tega potovanja ne bodo pozabile. Na jasi sredi gozda je stala lesena hiška. V njej je bival prikupen škrat po imenu Čenčač. Nekega jutra mu je bilo zelo dolgčas. Odpravil se je iskat sogovornika. Potepal se je po gozdu in pod košato krošnjo naletel na piščal. Sklonil se je k njej in piščal ga je ogovorila. Škrat Čenčač je bil vesel in hkrati presenečen. Začela sta se pogovarjati. Po daljšem čenčanju sta krenila proti škratovi hiški. Med potjo sta se ves čas pogovarjala. Čas jima je hitro minil. Skupaj sta pripravila slastno večerjo. Ob jedači in pijači sta načrtovala plan za naslednji dan. Toliko zamisli sta imela, da sta jih s težavo napisala na list papirja. Ko sta pisala, kaj bosta počela naslednji dan, je škrat razmišljal, da je lahko zelo srečen, ker je našel zgovorno prijateljico. Ta dan je bil za škrata popoln, saj je dolgčas pregnal iz svoje hiške. Za vedno sta ostala skupaj in morda jih srečate še danes, če greste čisto tiho po jasi sredi gozda. Nika Gajšek, 3. r. Gaja Cerar, 3. r. 25 IZ ŠOLSKIH KLOPI Imate kaj za Pusta hrusta? Le kdo se ne spomni tega znamenitega stavka, ki ga iz leta v leto na pragih številnih domov izgovarja na stotine nasmejanih pustnih šem. V starem običaju je veljalo, da maškare prinašajo srečo in dobro letino, zato so jih bili veseli pri vsaki hiši. Vse do danes pa se je ohranilo tudi prepričanje, da pustne maske odganjajo zimo in pozdravljajo pomlad. Pustne šeme, ki so na pustni torek zavzele večnamenski center v Kozjem, so svojo vlogo odganjanja zime in mraza vzele popolnoma resno. Že navsezgodaj se je pisana dru- ščina nagajivih, veselih in poskočnih šem zbrala v Osnovni šoli Kozje, od koder so se odpravili na pustno povorko skozi trg Kozjega, nato pa so se zbrali v Večnamenskem centru Kozje, kjer so nadeli plesne čeveljčke in s poskakovanjem, plesom in smehom ter vsesplošnim zganjanjem norčij odganjali zimo in zlo ter klicali pomlad in dobro letino. In če vsaj malo drži star pregovor, ki pravi: »Če maškare visoko skačejo, bo lan visok, če divje plešejo, bo repa debela!«, so pustne šeme v Kozjem poskrbele za zares dobro letino. Razposajeno rajanje je ves čas spremljala komisija, ki so jo sestavljali predstavniki OŠ Kozje, Turističnega dru- XXVIII. Roševi dnevi v Celju – Ptice smo na mogočnem konju Pustno rajanje štva Kozje in publike, in na koncu izbrala ter nagradila najbolj izvirne posamezne in skupinske maske. Za lepe nagrade je poskrbelo domače turistično društvo, ki se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so prispevali darilca. Mojca Valenčak Mali pesniki in pesnice v 3. razredu Zima se je poslovila in na vrata že trka pomlad, ki nas s prijetnimi glasovi kliče v naravo. Vsak dan posebej opazimo in začutimo toplino pomladi. Brstenje, cvetenje, šumenje… Tudi otroške misli Da pa boste vedeli, zakaj je bila ob pogledu na prebujajočo se naravo odtavajo in prikličejo na dan med izbranimi tudi Nika Gra- lepe misli. Ustvarjalnost ne pozna meja. V spodnjih vrsticah lahko dišek, si preberite eno izmed preberete, kar je nastalo pod peresi tretješolcev OŠ Lesično. pesmi. (A. B.) NEBO Je, ampak ga ni. Avtorji so brali svoja dela 18. marca 2015 so na OŠ Frana Roša organizirali srečanje najboljših mladih literatov z njihovimi mentorji, ki so v tem šolskem letu poslali v pregled svoja literarna dela, ki jih je strokovna komisija pregledala in izbrala dvajset. Med njimi se je znašla tudi naša Kozjanka, Nika Gradišek, ki je že v mesecu novembru pod mentorstvom gospe Tučič iz OŠ Kozje poslala svoje pesmi in zanje bila, seveda, nagrajena. Srečanje mladih literatov je bilo izjemno zanimivo, saj so potekale delavnice, tako za ustvarjalce kakor tudi za mentorje, kjer so si mladi izmenjali izkušnje, se spoznavali in pisali nova besedila. 26 Pa mora biti. Na kaj bi bili oblaki drugače pripeti? Po čem bi ptice jadrale in v kaj bi ljudje padli, če bi se svet obrnil na glavo? Pa vendar … Kako bi skozenj zvezde sijale in Luna s srebrno prelivala svet? In kako bi nas tisoče v travi ležalo, v vesolje strmelo, vsak zase po svoje prevzet? Naj je ali ni. Važen je veter, in rosa in črički sredi noči. Pomlad Zjutraj me ptički prebudijo in mi dobro jutro zaželijo. Sonce, veter, ptičje petje, zunaj je res lepo cvetje. Rože zažarijo in drevesa ozelenijo. Žuželke letajo sem ter tja, vidijo ptičko, ki jim v pozdrav pomahlja. Ptički se pomladi razveselijo in si dobro voljo razdelijo. Nika Senica, 3. r. Pesem o pomladi Zjutraj me toplo sonce prebudi in pomlad v meni zbudi. Ptički veselo žvrgolijo in mi dobro jutro zaželijo. Vabijo me na travo, kjer si med cvetlicami ustvarim zabavo. Vse v zraku šumi in ljubezen v meni se rodi. Pomlad je lepa, nežna in sončna, a žal je tako, da čez nekaj časa konec je bo. Zato naredim si dan lep, da polepšam si moj svet. Gaja Cerar, 3. r. Pomlad Zunaj ptički pojejo, cvetlice cvetijo, z neba se sonce smehlja in meni srce veselo igra. Toplota me oblije, veselje se razlije. Z neba ptiček prileti, se pesem v meni prebudi. Na uho mi pesmico zašepeta, življenje je res prijazno do vsakega. Jure Kozmus, 3. r. Pomlad Zjutraj me sonce prebudi, vetrič mi v laseh zašumi. Danes je sončen dan, z nežnim glasom obdan. Res je lepo, saj se je delo začelo. Ptički se podijo, ker se pomladi veselijo. Nika Gajšek, 3. r. Pomladna pesem Ko zima odide, pomlad v deželo pride. Trobentice, narcise in zvončki cvetijo, živali se prebudijo. Na nebu toplo sonce sije, ljudje veseli, srečni smo in zdravi. Maja Omerzel, 3. r. IZ ŠOLSKIH KLOPI Bogat je tisti, ki daje! V petek, 19. decembra, se je v Večnamenskem centru Kozje odvijal božično-novoletni dobrodelni koncert, ki so ga pripravili učenci in delavci Osnovne šole Kozje in Vrtca Zmajček Kozje. Otroci in gostujoče glasbene skupine so za zbrane pripravili nepozaben dogodek in jih zabavali dolgo v večer. Sredstva, ki so jih obiskovalci prireditve prispevali z nakupom vstopnice, so bila naložena v šolski sklad, ki omogoča, da se učenci iz številčnejših in socialno šibkejših družin udeležujejo ekskurzij in šol v naravi, ter pomaga pri nakupu šolskih potrebščin in plačilu šolske prehrane. Praznični dnevi, ki spremljajo božične praznike, so kot nalašč, da se ljudje vsaj malce ustavimo, posedimo drug ob drugem in si za svoje srce privoščimo kakšno pesem, ki nas popelje v najlepše spomine ali nas prijetno predrami v lepoto današnjega dne. V trenutkih tega časa se v nas strne vsa nostalgija preteklih spominov, ki imajo svoj izraz v besedi, glasbi … »Svojo čarobno moč v božičnem času razdaja melodija svete noči, ki povezuje ves svet. V pesmi in glasbi se preteklost stakne s sedanjostjo in v nas rojeva čudovito čutenje božično-novoletnega časa. To je veselo sporočilo pesmi in glasbe, ki vam ju podarjamo,« je dejala Anja Rajgl, ki je za ta večer prevzela vlogo povezovalke programa, in vse zbrane povabila, da trenutke tega časa preživijo v medsebojni družbi in se skupaj poslovijo od starega leta. Kot prvi so na oder eden za drugim stopili meseci, od januarja pa vse do decembra, v vlogi katerih so nastopili šolarji ter z igrico, ki nosi naslov Dvanajst ujcev, otvorili dobrodelni koncert, v okviru katerega se je na odru zvrstilo več kot dvajset točk. Eni od gostov Ga še ni blu Ker je mesec december predvsem mesec pričakovanja najmlajših, ki še posebej močno doživljajo čarobnost praznikov in prihod treh dobrih mož, so se na odru večnamenskega centra predstavili tudi otroci vrtca Zmajček, ki so za zbrane pripravili plesno točko in čudovito igrico o izgubljeni rokavički dedka Mraza in živalih, ki so v njej našle zatočišče. Da se v OŠ Kozje skriva veliko odkritih pa tudi neodkritih talentov, so učenci dokazali na prireditvi »Pokaži, kaj znaš«, del programa pa so za zbrane ponovili tudi na tem koncertu. Pod vodstvom Polone Pevec Pungeršek se je s čudovitimi pesmimi predstavil otroški pevski zbor, sledil pa je nastop Kaia in Nicka, ki sta pripravila prav posebno glasbeno točko. Da nežni zven kitarskih strun ter božična melodija posebej lepo pobožata uho, sta dokazali Neli in Anja, nato pa še Matic na električnih klaviaturah, zbrani pa so na odru z bučnim aplavzom pozdravili tudi pogumnega prvošolčka Matevža, ki je zapel skupaj s svojo sestro Marušo. Kje v tej mrzli zimi tičita medvedek in ježek, so zbranim skozi recital pesmic Dedek ježek in Brezskrbnež povedali Mia, Eva, Bor in Luka. Da pa zares drži znani rek - Kdor poje, zlo ne misli. - in da pesem vedno polepša še tako siv dan, so zbrane prepričali Julija in Mojca, Mladi recitatorji Violeta, Lan in Nika, ki so se predstavili vsak s svojo glasbeno-pevsko točko. V nadaljevanju je na oder stopila Viktorija, ki že pol leta obiskuje baletno šolo v Celju in najraje pleše plese, ki spominjajo na bele labode. S čudovito kitarsko melodijo je nastopil Jan, nato pa še Kai, katerega ubrano prebiranje strun je dobro poznano vsem obiskovalcem šolskih prireditev, tokrat pa je moči združil z Nejcem in skupaj sta se predstavila z znano zimsko melodijo. Da komaj čakajo sneg, so zbranim skozi pesmici Januarja in Snežak sporočile Nikita, Tea in Sanja. Talentov pa kar ni zmanjkalo in sledili so čudoviti nastopi Lane, Matica ter Daše, Maruše, Katje in Maje. Za konec pa so moči združili še učenke in učenci, ki pojejo v šolskem mešanem pevskem zboru. Večera pa še ni bilo konec. Ko je bilo praznično drevo, na katerega je vsak izmed nastopajočih obesil svoj obesek, ki je simboliziral njegov ali njen prispevek k mozaiku čudovitih točk, s katerimi so ta večer nagradili goste, že skoraj do konca okrašeno in so se zbranim predstavili vsi talenti, so na vrsto prišli številni prijatelji, ki so se z veseljem odzvali povabilu šolarjev in tudi sami stopili na oder. Kot prvi so nastopili Harmonikarji MJUZ. To so Blaž, Denis, Jernej, Tadej, Laura in David, ki so pod vodstvom Mateja Jagriča občinstvo navdušili z mojstrsko izvedbo narodno-zabavnih skladb. Občinstvo je še dodatno razgrel nastop glasbene skupine Šakali, pod vodstvom Karlija Koželja, in Ansambla Prijatelji, ki ga sestavljajo gospodje iz okoliških krajev, ki se družijo že deset let, vodi pa ga Ivan Gnus. Sledil je nepozaben nastop skupine Ga še ni blu, v kateri so združeni glasbeniki iz Podčetrtka in okolice, ki jih veseli ustvarjanje glasbe na prav posebne instrumente. Z njihovim nastopom se je božično-novoletni koncert zaključil, Anja pa je besedo predala ravnatelju OŠ Kozje Romanu Gradišku. Ta je pozdravil vse zbrane in z veseljem dejal, da so z vstopninami zbrali 880 evrov, skupaj s prispevki sponzorjev pa 2.100 evrov. Po mnenju ravnatelja so tako ponovno dokazali, da znajo Kozjani odločno stopiti skupaj, ko gre za dobrodelnost. Tudi v svojem imenu se je ponovno zahvalil vsem, ki so z nakupom vstopnic oplemenitili šolski sklad, in vsem namenil nekaj lepih želja in prazničnih misli. Njegovim željam se je pridružila tudi županja Občine Kozje Milenca Krajnc. »Bogat ni tisti, ki prejema, bogat je tisti, ki daje,« je dejala županja in vsem zbranim zaželela vse dobro v predprazničnem času in novem letu. »Slavna božična pesem Sveta noč že 195 let združuje ljudi po vsem svetu, prepevajo jo že v več kot 300 različnih jezikih in narečjih, besedilo pesmi pa je kot sporočilo miru. Drago občinstvo, naj ta pesem na koncu še enkrat združi naša srca in glasove,« je za konec še dodala Anja in zbrane povabila k skupnemu prepevanju znane melodije. Na odru sta se ji pridružili Tinkara in Eneja, ki sta poskrbeli za glasbeno podlago, in po dvorani je zadonela pesem, v kateri so zazveneli glasovi vseh zbranih. Mojca Valenčak 27 IZ NAŠIH KRAJEV 140-letni občni zbor PGD Kozje V soboto popoldan so se v Kozjem zbrali člani ene največjih organizacij v Sloveniji, katere korenine segajo v prav vsak slovenski kraj. Organizacije, ki se ponaša z več kot 140-letno tradicijo in uživa najvišjo stopnjo zaupanja državljanov, v svojih vrstah pa šteje kar 158.000 članov, kar je skoraj 10 % vseh državljanov Republike Slovenije, medtem ko njene članice, ki jih je sedaj prek 48.000, predstavljajo slabih 5 % vseh državljank. To so zavidanja vredne številke, ki le potrjujejo vlogo in mesto članov te organizacije v vsakdanjem življenju slehernega izmed nas. Ta in še mnoga druga dejstva so »kriva«, da se je v očeh vseh, ki so se v soboto, 7. februarja, zbrali na 140-letnem občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Kozje, upravičeno zrcalil ponos, kozarci pa so se dvigali v skupnem duhu nesebične pomoči sočloveku, ki tvori samo bistvo organizacije, ki jih pod svojim okriljem združuje vse. Iz leta v leto se lahko prepričamo, da se Prostovoljnemu gasilskemu društvu Kozje ni treba bati prihodnosti, so pa člani lahko upravičeno ponosni na svojo dolgo zgodovino. Tradicija gasilstva na Kozjanskem je bogata in trdna, organizacija sama po sebi pa močna, kar so gasilci dokazali tudi v preteklem letu, ko jih je narava preizkušala z raznimi neprilikami in so se pogumno spopadli z žledom, s plazovi in celo poplavami, klonili pa niso niti pred največjim sovražnikom, rdečim petelinom, ki nikoli ne počiva in vse prehitro pokaže zobe. Po odpeti Zdravljici s strani Moškega pevskega zbora Kozje je pred zbrane sogasilce stopil predsednik PGD Kozje Ervin Perčič in pozdravil vse zbrane, predvsem pa goste pobratenih in prijateljskih gasilskih društev in nato predlagal delovno predsedstvo in podal poročilo o delovanju društva v letu 2014, v katerem se je omejil na organizacijske zadeve, operativne pa je v nadaljevanju predstavil poveljnik PGD Kozje Boštjan Prešiček. V letu 2014 so bili člani PGD Kozje, poleg osnovnih nalog zagotavljanja požarne varnosti, zelo dejavni tudi na organizacijskem področju. V spomladanskem času so tako do otvoritve večnamenskega centra gostiti učence OŠ Kozje in jim omogočili izvajanje športne vzgoje, članom ŠZ Kozje pa so omogočili izvajanje lig in treningov namiznega tenisa. Konec aprila so se udeležili kresovanja v PGD Trnje, kjer je ekipa kozjanskih gasilcev sodelovala tudi na nogometnem turnirju. V juniju so se z mladino in mentorji udeležili srečanja pobratenih društev na Ptuju, kjer so skupaj ob gasilko-športnih igrah spoznali del ptujske zgodovine in se peljali s ptujsko ranco. V pomladanskih dneh so se udeležili tekmovanja gasilske mladine v orientaciji in gasilsko-športnih disciplinah. Poleti pa so v zahvalo za njihov trud del mladih skupaj z GZ Šmarje in Občino Kozje popeljali na letovanje na Debeli Rtič. Konec avgusta so v Kozjem skupaj z GZ Šmarje in GZS organizirali pokalno tekmo za starejše gasilce in gasilke. Konec leta so gasilci organizirali izdajo gasilskega koledarja in po gospodinjstvih zbirali prostovoljne prispevke. Kot je poudaril Perčič, njihovo društvo v tem letu praznuje 140 let delovanja, s čimer se uvršča med najstarejša društva v Sloveni- 28 ji. Za organizacijo dogodka ob praznovanju so v PGD Kozje ustanovili poseben odbor za organizacijo praznovanja 140-letnice, ki bo v soboto, 5. septembra 2015. V ta namen so tudi že podpisali pogodbo z ansamblom Modrijani, s katerim bodo ob prevzemu novega vozila GVC16/25 organizirali veliko gasilsko veselico. Dejavnost društva na področju požarov in drugih intervencij je v nadaljevanju predstavil poveljnik PGD Kozje Boštjan Prešiček. Kozjanski gasilci so se v prvi polovici leta spopadli z gozdnim požarom na območju Lesičnega in požarom na stanovanjski hiši na Bučah. V juniju so zaradi obilnega deževja posredovali v novem naselju v Kozjem, kjer so prečrpavali vodo iz stanovanjskih hiš ter postavljali zaščitno bariero na novem objektu večnamenske dvorane. 13. novembra je zaradi velike količine padlega dežja prišlo do razlitja reke Bistrice in potoka Bister graben. Gasilci so priskočili na pomoč s črpanjem vode iz zalitih objektov in zavarovanjem ogroženih stanovanjskih hiš s protipoplavnimi vrečami. Gasilci so bili dejavni skozi vso noč in cel naslednji dan, sledilo pa je odpravljanje posledic poplav, čiščenje naplavin in pranje cest. Kot je bilo mogoče razbrati iz poročila poveljnika, so bili gasilci zelo dejavni tudi na tekmovalnem področju. Zelo veliko časa je bilo namenjenega predvsem pripravam in nastopu starejših gasilk na državnem pokalnem tekmovanju. Zaradi zdravstvenih težav v moški ekipi starejših članov te ekipe ni bilo mogoče sestaviti, tako so se vaj udeleževale le članice ženske ekipe. V mesecu požarne varnosti so člani organizirali taktično vajo, namenjeno dobri izmenjavi izkušenj s pobratenimi in prijateljskimi društvi ter gojenju prijateljskih vezi, pri kateri je šlo za simulacijo požara na objektu občinske hiše. V preteklem letu pa so člani PGD Kozje sodelovali tudi z OŠ Kozje in pripravljali predavanja za otroke na temo gasilstva ter izvedli predstavitev in prikaz reševalne akcije za otroke, ki so se udeležili poletnih taborov v Kozjem. »V letu 2015 je pred nami zelo veliko dela,« je ob predstavitvi plana dela za tekoče leto uvodoma dejal predsednik Ervin Perčič. »Ob dosedanjih rednih aktivnostih imamo tudi nekaj nalog in izzivov, ki so ključnega pomena za operativno in organizacijsko delovanje našega društva.« Za uspešno operativno delo pa je po Perčičevih besedah potrebna predvsem zamenjava več kot 34 let starega vozila GVC 16/24 z novejšim, sodobnejšim in tehnično prilagojenim sodobnim vozilom GVC 16/25. Investicija za novo vozilo GVC 16/25 znaša 238.780,22 evra z DDV, pokrili pa jo bodo z najetjem kredita v višini 200.000 evrov, za dobo odplačevanja 5 let. Za finančno podporo realizacije nabave vozila GVC 16/25 in izgradnjo garaž prosijo tudi vsa gospodinjstva in podjetja Občine Kozje ter podjetja v sosednjih občinah. Hkrati z zamenjavo vozila pa se Predsednik je podal pobodo gasilci spopadli ročilo in obsežen plan tudi z izzivi garažiranja novega vozila, energetsko sanacijo gasilskega doma in obnovo fasade. Med cilje v letu 2015 pa spadajo običajne operativne dejavnosti, kot so posredovanje ob požarih in nesrečah v občini, izobraževanje in usposabljanje članov in sodelovanje na tekmovanjih. V načrtu imajo tudi organizacijo zdravstvenih pregledov za operativne člane in sodelovanje v Pokalu GZS in na drugih tekmah z ekipo starejših članic. Sledila je podelitev priznanj in nagrad najzaslužnejšim članom ter priznanj za dolgoletno sodelovanje, še prej pa so k besedi pristopili gostje, ki so vsi po vrsti pohvalili veliko aktivnost društva, ki je razvidna iz podanih poročil, in njihove optimistične načrte za vnaprej. V imenu županje, občinskega sveta in občinske uprave je vse zbrane pozdravil Franc Plahuta in gasilcem zaželel, da bi ob obeležitvi 140-letnice neprekinjenega delovanja PGD Kozje pripravili slavje, ki bi še dolgo odmevalo na tem, pa tudi širšem območju, ter se jim še enkrat zahvalil za to, da so vselej pripravljeni priskočiti pomoč, ko se pokaže potreba. Pohvalam in čestitkam ob 140-letnici sta se pridružila tudi delegat Gasilske zveze Šmarje pri Jelšah in Luka Bercko in predstavnik Gasilske zveze Slovenije Alojz Tirgušek ter predstavniki pobratenih in prijateljskih društev PGD Zabok, PGD Planina Donja, PGD Ptuj in PGD Trnje. Po končanem uradnem delu občnega zbora je sledila večerja in prijeten klepet ob kozarcu in živi glasbi ansambla Trio Žur. Obujali so se stari spomini in kovali načrti za prihodnost. In medtem ko je v nedeljo vsa Slovenija ponovno pela slavospeve kulturi in z njo našemu največjemu pesniku, je sobota, vsaj v Kozjem, potekala v celoti v znamenju gasilstva in poslanstva pomagati bližnjemu v nesreči kadarkoli in kjerkoli po svojih najboljših močeh. Mojca Valenčak IZ NAŠIH KRAJEV V PGD Buče proslavljali uspešno leto Globoka zavest, da gasilci pripadajo humani organizaciji, ki je nujno prisotna v vsakdanjem življenju kraja, ohranja uspešno delovanje društva na Bučah že skorajda 90 let. Glas sirene in klic pozivnika ali telefona v primeru požara, poplav ali drugih nesreč prikliče gasilce k opravljanju dela, za katerega morajo biti dobro fizično in psihično usposobljeni, kar zagotovo drži za člane Prostovoljnega gasilskega društva Buče. Ti so se preteklo soboto zbrali na rednem letnem občnem zboru ter v družbi pobratenih, prijateljskih in sosednjih gasilskih društev spregovorili o delu v minulem letu ter načrtih za letošnje. Poročilo predsednika Po uvodnih zvokih Zdravljice je gasilke in gasilce, ki so se na ta večer zbrali v domu gasilcev in krajanov na Bučah ter s svojo prisotnostjo dokazali, da se visoka gasilska zavest ponosno vliva v srca vseh, ki znajo ceniti svoje poslanstvo nesebične pomoči sočloveku v nesreči, najprej nagovoril predsednik PGD Buče Marko Žučko. V uvodnem nagovoru je pozdravil zbrane gasilke in gasilce ter izrekel dobrodošlico gostom in predstavnikom sosednjih gasilskih društev. V nadaljevanju sta svoji poročili o delovanju društva v preteklem letu podala predsednik in poveljnik društva Albin Bizjak. Po besedah Žučka je za gasilci PGD Buče izredno uspešno leto, kar je bilo mogoče razbrati tudi iz posameznih poročil. V bučkem društvu se je delo, sodelovanje in življenje gasilcev začelo že v samem začetku leta, ko so potekali občni zbori in so začeli s sestankovanjem na temo izgradnje parkirišča ob domu gasilcev in krajanov. Konec aprila so skupaj z ostalimi krajani postavili mlaj ob cerkvi sv. Petra, po tem ko sta jim domači župnik Niko Marovt in župnija v najem oddala del cerkvenega zemljišča, pa se je v maju začela težko pričakovana gradnja parkirišča in povezovalne poti do športnega igrišča. Izgradnjo je financirala, vodila in nadzorovala Občina Kozje. Tako so v dobrem mesecu v sodelovanju z domačimi podjetji opravili vsa potrebna dela in otvoritev novih parkirnih prostorov slavili na župnijski praznik petrovo. Dan je popestrilo tudi tekmovanje s staro brizgalno, ki je potekalo na igrišču športnega parka Buče in v katerem je sodelovalo 7 gasilskih desetin sosednjih društev in prijateljskega društva iz Hoč. Domače društvo je osvojilo 2. mesto, medtem ko v vleki vrvi niso imeli konkurence in so slavili zmago. Sledila je pogostitev in veselica do jutranjih ur. V okviru praznika sv. Florjana so se člani PGD Buče udeležili maše v Lesičnem in sodelovali na občinskem tekmovanju članov A, kjer so v hitri vaji osvojili 1. mesto in tako že drugo leto zapored domov odnesli prehodni pokal. Z mladimi člani so se udeležili tekmovanja otrok v orientaciji, ki ga je organiziralo PGD Sela – Verače – Virštanj, preko GZ Šmarje so na morje poslali tri pionirje, udeležili pa so se tudi kviza gasilske mladine v Kostrivnici ter mladinskega tekmovanja v Rogaški Slatini. V zadnjih dneh maja je njihovo društvo prizadela izguba dolgoletnega predsednika in častnega člana PGD Buče, Albina Bovhe. Člani so ga na njegovi zadnji poti pospremili v velikem številu in se mu tudi na občnem zboru poklonili z besedami zahvale, ravno njemu se imajo namreč zahvaliti, da se lahko občni zbor odvija v njihovem gasilskem domu. V avgustu so člani priskočili na pomoč pri prenovi župnišča na Bučah in zamenjali in pokrili del ostrešja, mesec kasneje, ko je kozjansko občino prizadelo hudo neurje s poplavami, pa so se skupaj z domačim društvom z naraslimi vodami spopadli v Lesičnem. V mesecu požarne varnosti so na kmetiji pri Kajbatovih v Vrenski Gorci organizirali vajo, na kateri so sodelovala vsa občinska društva s 57 operativci in vso razpoložljivo tehniko. V novembru so organizirali kostanjev piknik za mladino in se podali na enodnevno strokovno ekskurzijo, pridne roke pa so uredile tudi vitrino pod stopniščem doma, kjer je svoje častno mesto ponovno našla stara brizgalna. V decembru so nabavili nekaj nove opreme in leto zaključili z raznašanjem koledarjev po domovih članov. Kot že rečeno, pa so se člani in članice GD Buče v preteklem letu tudi pridno izobraževali v okviru GZ Šmar- je pri Jelšah. Štirje člani in članice so opravili nadaljevalni tečaj za gasilca v Kozjem, eden za vodjo enot, dva pa tečaj za nošenje dihalnega aparata. Po finančnem poročilu in poročilu nadzornega odbora in mladine je prišla na vrsto razprava, sledile pa so številne pohvale. Prva je besede hvale izrekla županja Občine Kozje Milenca Krajnc, ki se je gasilcem v imenu celotne občine zahvalila za to, da so vedno pripravljeni pomagati soljudem v stiski, pa naj gre za požare ali naravne nesreče. »Želim vam, da se gasilstvo na Bučah razvija in skupaj z vami ostaja to, kar je,« so se glasile spodbudne besede županje, tem pa se je pridružil tudi poveljnik GZ Šmarje pri Jelšah Bogdan Krumpak, ki je poudaril skrb za aktivnost mladine, sodelovanje društva na vseh izobraževanjih in izpostavil, da je dobro in usklajeno delo društva na Bučah vidno na vseh področjih. Pohvalam glede aktivnega delovanja mladine se je pridružil tudi častni poveljnik GZ Šmarje Alojz Tirgušek, ki je poudaril, da je »društvo brez mladine, kot drevo brez korenine.« Prav tako pa je poudaril pomembnost nenehnega izobraževanja članov iz vrst gasilcev, saj je po njegovih besedah največja nevarnost ravno tista, ki je ne poznaš. »Naj vam pomaga volja sv. Florjana in pa prva občinska dama,« je na pesniški noti zaključil Tirgušek, v nadaljevanju pa sta besede pohvale in spodbude izrekla tudi predsednik KS Buče Branko Lugarič in občinski poveljnik, tovariš Janez Oprešnik. Poleg rednega društvenega dela ter aktivnosti s področja izobraževanja in usposabljanja ter opremljenosti se je v PGD Buče porodilo tudi nekaj novih projektov, o katerih so spregovorili na letošnjem srečanju. Med drugim bodo nadaljevali z opremljanjem spodnje dvorane oz. klubskega prostora, v mesecu maju pa bodo organizirali orientacijsko tekmovanje gasilske mladine na Bučah. V načrtu je tudi izdelava gasilskih izkaznic za pionirje, mladince in člane ter nakup opreme in delovnih ter svečanih oblek. Sledila je podelitev priznanj in odlikovanj Gasilske zveze ter PGD Buče, ki so jih podelili poveljnik GZ Šmarje pri Jelšah in predsednik ter poveljnik domačega društva. S tem je bil uradni del 87. rednega občnega zbora na Bučah zaključen, sledila pa je pogostitev, za katero je poskrbelo osebje Motela Ribnik Kozje, veselo druženje pa je pod veščo taktirko ansambla Šakal trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Mojca Valenčak 29 IZ NAŠIH KRAJEV Manj požarov, a zato nič manj dela panje vode iz zalitih objektov, čiščenje blata, mostov, prepustov in gradnjo protipoplavnih nasipov. Tako so v največji intervenciji leta 2014 opravili kar 180 prostovoljnih ur in rešili, kar se je rešiti dalo. Prav tako pa so na področju operative skrbeli za tekmovanja tako najmlajših kot članov, redno vzdrževali opremo in garaže ter organizirali redarstvo na Prazniku kozjanskega jabolka, kjer so poskrbeli za nemoten promet in parkiranje več kot deset tisoč obiskovalcev vsak dan. Društvo je tudi prepeljalo nekaj prevozov pitne vode in sodePredsednik podaja poročilo lovalo na požarni vaji v sklopu meseca požarne varnosti. Poročila pa so podali tudi drugi Prostovoljno gasilsko društvo Podsreda je zaorgani društva, ki so zbranim dali vedeti, da je dnjo februarsko soboto organiziralo redno leza društvom uspešno leto. tno skupščino, že 107. od ustanovitve društva daljnega leta 1908. V domu krajanov PodsreVISOKI GOSTJE S SVOJO PRISOTNOSTJO da se je zbralo lepo število članov društva in POTRDILI DOBRO DELO V DRUŠTVU gostov, ki so prisluhnili poročilom o delu v Tako kot je v navadi, pa se občnega zbora preteklem letu ter pozdravili smele načrte za udeležijo tudi gostje. Gasilcem so se v Podsreprihodnost. di pridružili županja Občine Kozje Milenca Občni zbor se je slavnostno začel z državno Krajnc, delegat GZ Šmarje pri Jelšah Boštjan himno, kateri je sledil nagovor predsednika Prešiček, direktor Kozjanskega parka mag. PGD Podsreda Aleksandra Osojnika, ki je Hrvoje Teo Oršanič, predsednik KS Podsrepozdravil zbrane goste, člane in podmladek, ki da Vinko Klavžar, častni poveljnik GZ Šmarje so se na sobotni večer zbrali v Podsredi. Predpri Jelšah Alojz Tirgušek in predstavniki dosednik je prav tako predlagal delovno predsedmačih in sosednjih društev, pozabiti pa ne gre stvo, ki je vodilo celotno skupščino in mu je tudi gostov iz pobratenega gasilskega društva predsedovala Romana Dobravc. Po predlagaDVD Kalinovac iz sosednje Hrvaške. nem in potrjenem dnevnem redu pa so bila na Prva je spregovorila županja, ki je poudarivrsti poročila o delovanju društva v letu 2014 la pomen dela gasilcev in njihovega čuta za in prvo je podal predsednik. pomoč soljudem. Tudi sama je opazila, da se namen gasilcev čedalje bolj spreminja od GASILCI SO VEČ KOT LE KROTILCI tistega, ko so bdeli nad požari, do tistega, ko OGNJENIH ZUBLJEV se ubadajo predvsem z besom matere narave. Leto 2014 je bilo po njegovih besedah delovno Prav tako je županja Občine Kozje Milenca zelo aktivno, saj so v društvu poskrbeli za izKrajnc predstavila delovanje občine in zbrane delavo gasilskih izkaznic, ki so jo v večini tudi seznanila z dogodki v občini, kjer se v minulih realizirali, manjši del pa jim je ostal tudi za leletih dogaja vedno več. Ostali gostje so ravno tos. Prav tako so se odzvali povabilu prijateljev tako poudarili dobro sodelovanje med gasilci iz tujine, in sicer so odšli v Nemčijo h kolegom iz Podsrede in organizacijami, ki jih zastopagasilcem v Wolfsegg, kjer so bili gostje na njijo. Med drugim se je direktor KP mag. Hrvoje hovem prazniku. Prijatelji z gasilci iz Nemčije Teo Oršanič zahvalil gasilcem za pomoč na so namreč že več kot dve desetletji. Prav tako so se odzvali povabilu prijateljev iz sosednje Hrvaške, kjer so z DVD Kalinovac na njihovi 120-letnici delovanja podpisali listino o pobratenju in posadili lipo prijateljstva. Seveda pa se je društvo odzvalo tudi povabilom domačih društev, tako v občini kot tudi širše. Ob koncu leta pa so izdali tudi gasilske koledarje, ki so v društveno blagajno prinesli še kakšen prepo- Minulo soboto je v zakonski stan vstopil Stane treben evro. Naslednje je bilo na sporedu po- Konečnik, dolgoletni član PGD Podsreda, ki ročilo operativnega dela društva, ki ga je podal je omožil svojo izbranko Sandro. Člani PGD poveljnik Anton Kukovičič. Ta je izpostavil, da Podsreda so svojemu članu pripravili slavpožarnih intervencij v minulem letu k sreči ni nostni vodomet ob poroki na trgu Podsreda. bilo, so pa bile zato druge, predvsem tiste, ki Prostovoljno gasilsko društvo Podsreda tako so povezane z močjo matere narave. Tako so v še enkrat mladoporočencema želi vse najboljseptembru območje PGD Podsreda prizadele še v zakonu, ki naj bo dolg in posut s srečo in močne poplave, ki so na noge dvignile večino ljubeznijo. PGD Podsreda operativnega dela društva, ki je skrbelo za čr- Prazniku kozjanskega jabolka, ko so izpeljali redarsko službo, in jim ponudil roko pomoči in podpore tudi v prihodnje. Častni poveljnik GZ Šmarje Alojz Tirgušek pa je poudaril, da so gasilci v zadnjem času postali »deklice z vse«, česar se ljudje zavedajo, žal pa za to ni primernega posluha od države. Prav tako je društvu zaželel čim več medgeneracijskega sodelovanja. Spodbudne besede pa so gasilcem namenili tudi predstavniki DVD Kalinovac, ki so pobratenim prijateljem predali tudi darilo in si še v bodoče zaželeli tako dobrega sodelovanja. S spodbudnimi besedami gostov pa občni zbor še ni bil zaključen, saj je bilo potrebno prisluhniti še planu dela za tekoče leto in gasilcem podeliti priznanja, zahvale in napredovanja, ki so si jih prislužili. Predsednik je tako v planu dela izpostavil naslednje točke, in sicer: dokončno ureditev gasilskih izkaznic, udeležbo na tekmovanjih in gasilskih svečanostih, izgradnjo ute za staro brizgalno, ureditev gasilske kapele ter predvsem izvajanje požarne preventive. Prav tako pa so si gasilci pustili še plan odprt za predloge, ki se bodo pojavili med letom in bojo potrebni hitre realizacije. Ob koncu sta predsednik in poveljnik skupaj z delegatom GZ Šmarje pri Jelšah Boštjanom Prešičkom podelila tudi zahvale in ostala priznanja, ki so si jih gasilci zaslužili bodisi s svojim delom v letu, ki je minilo, ali pa z dolžino svojega staža, ki je se pri mnogih šteje že v desetletjih. Uradni del občnega zbora je bil tako zaključen, a daleč od tega, da bi bilo zaključeno druženje gasilcev v Podsredi. Domačini so namreč pripravili pogostitev za zbrane člane in goste. Po končani večerji pa so zbrane v plesne in pevske ritme zapeljali člani ansambla Šakal, ki so zbrano družbo držali pokonci tja do zgodnjega jutra, ko se je za gasilce začel nov dan, poln izzivov že z jutranjim tekmovanjem mladih gasilcev, ki so v Šentvidu pri Grobelnem pokazali svoje znanje na kvizu, kjer so bili uspešni tudi mladi iz PGD Podsreda. Jernej Šulc Ob poroki Sandre in Staneta 30 IZ NAŠIH KRAJEV Uspešno leto za delovne gasilce Kot vsako leto do sedaj je Prostovoljno gasilsko društvo Lesično - Pilštanj - Zagorje organiziralo letni občni zbor, da bi pregledali delo preteklega leta in postavili plan za naslednje leto. PGD Lesično - Pilštanj - Zagorje je v letu 2014 postorilo ogromno. Poročila sta podala predsednik Franc Žlender in poveljnik Franc Oprešnik. Leto so začeli z rednim občnim zborom, nato so meseca aprila pripravili postavitev mlaja na star način. V mesecu maju, ko goduje zaščitnik gasilcev sv. Florjan, so se zbrali na tradicionalnem praznovanju, katerega organizator je vsako leto drugo društvo Občine Kozje. V preteklem letu je ta čast doletela ravno PGD Lesično - Pilštanj - Zagorje. Najprej so se zbrani udeležili svete maše, nato pa je sledilo tekmovanje moških desetin za prehodni pokal Občine Kozje. Po tekmovanju pa je sledila pogostitev in razglasitev rezultatov. Med tekmovanjem in razglasitvijo rezultatov so člani in članice PGD Lesično - Pilštanj - Zagorje čas izkoristili še za en slavnostni dogodek, in sicer so podpisali listino o pobratenju z dolgoletnimi prijatelji iz PGD Levec. Prav tako so prisostvovali na slavnostni prireditvi ob razvitju prapora mladine v Levcu, kjer so tudi podpisali listino, in tako so v letu, ki je za nami, poskrbeli za uradno pobratenje s prijatelji iz Levca. Sledile so priprave najmlajših, meseca septembra pa udeležba na članskem tekmovanju. Sodelovali so z dvema ekipama, z ekipo članov A in ekipo članic B, ki so osvojile prvo mesto. V mesecu oktobru so se člani preizkusili na skupni vaji vseh društev Občine Kozje. Vaja je bila izvedena na območju PGD Buče, na domačiji Kajba. Po končani vaji, ki je bila izvedena pod budnim očesom predstavnikov GZ Šmarje, in opravljeni analizi, so bili vidni rezultati napredovanja. Nabavili so manjkajočo opremo in zamenjali tisto, ki je bila med intervencijami poškodovana. V mesecu decembru so se sestali člani upravnega in nadzornega odbora in pregledali, kaj vse so postorili. Kakor vsako leto so naši člani tudi v lanskem decembru obiskali gospodinjstva in jih obdarili s koledarji. V NOVEM LETU PRAV TAKO NE BODO POČIVALI Trudili se bodo delati z mladimi, izobraziti želijo čim več članic in članov in nabaviti manjkajočo opremo, dotrajano pa zamenjati. Vse zbrane na občnem zboru je pozdravila županja Občine Kozje Milenca Krajnc in povedala, da so društva v Občini Kozje dobro opremljena, kar je zasluga tudi prejšnjega župana Dušana Andreja Kocmana, sama pa se bo trudila, da bo tako tudi v bodoče. Pozdravom se je pridružil tudi delegat Gasilske zveze Šmarje pri Jelšah in Civilne zaščite, tovariš Ervin Perčič, ki je zbrane pozdravil v imenu vseh društev GZ Šmarje pri Jelšah in predvsem pohvalil delo društva z mladimi ter jim čestital za uspešno delo v tem letu. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki pobratenega društva iz PGD Levec, veseli, da sta društvi postali pobrateni, zaželeli pa so si nadaljnjega sodelovanja. Za veliko podporo in pomoč v vseh letih županovanja se je predsednik Franc Žlender v imenu društva prav posebej zahvalil nekdanjemu županu Dušanu Andreju Kocmanu s priložnostnim darilom. Za konec pa so bila podeljena še priznanja najbolj zaslužnim članom. Druženje se je nadaljevalo ob dobri kapljici Hiše vin Emino, hrani gostišča Banovina in dobri glasbi La Vive. Vesna Žlender Z novim vodstvom izzivom naproti Turistično društvo Podsreda že osem let aktivno deluje v ustroju krajevne skupnosti in skupaj s svojimi dejavnostmi skrbi za pestro izbiro dejavnosti med letom. Minulo soboto so v dvorani gasilskega doma PGD Podsreda organizirali redni letni občni zbor. Občni zbor je z nagovorom zbranim začela predsednica Sabina Bračun, ki je pozdravila vse zbrane člane in goste. Prav tako je predlagala delovno predsedstvo, ki je vodilo preostanek občnega zbora. Za delovnega predsednika je bil izvoljen Jernej Šulc, članici predsedstva pa sta bili še Martina Zupan in Lidija Stadler. Delovno predsedstvo je predlagalo dnevni red in besedo prepustilo vsem, ki so podali poročila. Predsednica Sabina Bračun je podala oris minulega leta, ki je bilo v društvu pestro, saj so izvedli večino dejavnosti in dogodkov, ki so si jih zamislili. Tako so minulo leto izvedli tradicionalni Fašnk, izdelavo butare velikanke, organizirali pohode, otroške igre in ob koncu leta organizirali Miklavževanje za najmlajše. Poročilo je prav tako podala blagajničarka in razkrila, da je bilo društvo varčno in je v leto 2015 preneslo kar nekaj sredstev, ki bojo še kako prišla prav. Naslednja točka pa je bila povezna z volitvami v organe društva. Trenutnemu vodstvo se je mandat namreč iztekel in napočil je čas za sveže obrate. Kot edina kandidatka za novo predsednico je bila predlagana Valerija Kunej, ki je bila s strani članov TD soglasno tudi potrjena za štiriletni mandat. Nova predsednica se je najprej zahvalila stari predsednici za njeno delo v preteklem mandatu in se podala takoj prvi svoji zadolžitvi naproti. Plan dela za leto 2015 je bil namreč že zadolžitev nove predsednice. V planu so tako obdržali vse že tradicionalne prireditve, dodali Dosedanja predsednica se je poslovila pa so še nove. Med najbolj zvenečimi pa bo prav gotovo izdelava adventnega venca velikana. Besedo pa so seveda imeli tudi gostje, in sicer županja Občine Kozje Milenca Krajnc, ki je pozdravila zbrane in opisala dogajanje v Občini Kozje. Prav tako je z veseljem pozdravila delovanje društva in zaželela novemu vodstvu dobro delo še naprej. Med gosti je prav tako bil predsednik domače KS Podsreda Vinko Klavžar in direktor KP mag. Hrvoje Teo Oršanič, ki je roko sodelovanja in pomoči ponudil tudi novemu vodstvu. Občni zbor TD Podsreda so s svojim obiskom počastili tudi predstavniki domačih društev in ostalih društev iz Občine Kozje. Po uradnem delu pa so domačini poskrbeli tudi za pogostitev zbranih, ki so ob zvokih harmonike v Podsredi posedeli še dolgo v noč in sproščeno poklepetali o dogodkih v minulem letu in načrtih za leto 2015. Jernej Šulc 31 IZ NAŠIH KRAJEV Turistično društvo Kozje napoveduje aktivno leto Turistično društvo Kozje je v petek, 6. marca, na kmečkem turizmu Pirš na Zdolah opravilo z rednim letnim občnim zborom, ki se ga je udeležilo lepo število članov. Skozi poročila so preleteli delovanje društva v preteklem letu, si zastavili načrte za tekoče leto ter sklenili narediti korak naprej v smeri tesnejšega sodelovanja s sosednjimi društvi, saj se po mnenju vodstva ravno v tem skriva ključ do uspeha in izboljšanja turistične podobe kraja. V uvodu je vse zbrane pozdravila predsednica TD Kozje Alenka Zamida, ki je izrekla dobrodošlico zbranim in otvorila občni zbor. Prisotni člani so nato soglasno potrdili dnevni red in izvolili delovno predsedstvo, v katerega so bili izvoljeni: Veljko Kolar kot delovni predsednik, Nives Oprešnik kot zapisničarka, Dušan Pirš in Robi Jagrič v vlogi overovateljev zapisnika, Zdravko Centrih pa je prevzel vlogo verifikacijske komisije. V nadaljevanju je zbrane v imenu delovnega predsedstva pozdravil Veljko Kolar, se zahvalil za zaupanje in obljubil uspešno krmarjenje skozi zadane točke dnevnega reda, katerih vsebina bo razkrila uspehe preteklega leta in napovedala plodno in uspešno delo v novem letu. POLEG POHODOV SKRBIJO ZA OHRANJANJE STARIH OBIČAJEV V nadaljevanju so zbrani prisluhnili poročilu predsednice in se z veseljem spomnili vseh veselih trenutkov in primerov zabavnega druženja, ki so jih pripravili s skupnimi močmi. Preteklo leto so člani TD Kozje začeli s Pustovanjem, v mesecu februarju pa se odpravili tudi na tradicionalni Valentinov pohod, ki ga člani organizirajo skupaj s Planinskim društvom Bohor Senovo. V aprilu so se s pomočjo Marije Zajc lotili pletenja butare velikanke, ki so jo nato ob pomoči domačih gasilcev odnesli pred farno cerkev. V zadnjih dneh aprila so postavili mlaj, in sicer na star način, »na horuk«. Pri samem podvigu je sodelovalo veliko pridnih moških, pa tudi ženskih rok, in predsednica se je vsem, ki so kakorkoli priskočili na pomoč, predvsem pa domačim gasilcem, zahvalila za opravljeno delo. V binkoštnem času so ponovno vzeli pot pod noge in se iz Kozjega preko Šonovega odpravili na Pilštanj. V maju so sodelovali pri Mednarodnem folklornem festivalu in organizirali tržnico, kjer so se predstavili lokalni pridelovalci. Člani društva pa se lahko pohvalijo tudi z ureditvijo gredice z obeležjem v središču Kozjega. »Ob tej priložnosti naj se še posebej zahvalim Zdravku Rajglu in njegovi ženi za posaditev rastlin in ureditev grede ter pa Marici Kolar, ki je priskrbela skalo in aktivno pomagala pri celotnem projektu,« je dodala predsednica. Avgusta so v trgu Kozjega na praznovanju farnega praznika – praznika Marijinega vnebovzetja – skuhali kozjansko juho in z njo pogostili vse zbrane, še istega meseca pa so organizirali pohod k cerkvi sv. Jošta. Na Prazniku kozjanskega jabolka so ponovno postregli s kozjansko juho, ki so jo obiskovalcem sejma delili brezplačno. Ob tem pa so na stojnici delili zloženke s predstavitvijo Kozjega. Konec novembra so se lotili izdelovanja adventnih venčkov, ob čemer jim je na pomoč ponovno priskočila Marija Zajc. Zadnji dogodek, ki so ga člani društva pripravili v lanskem letu, pa je bilo Miklavževanje, ki se je odvijalo v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja. Korak naprej v smeri turistično bolj prepoznavnega kraja pa so v društvu napravili tudi z udeležbo na usposabljanju za turistične vodiče. V TD Kozje so tako z lanskim letom bogatejši za tri lokalne turistične vodiče, in sicer so izpit opravili Silva Sikošek, Dušan Pirš in Mojca Valenčak. Takoj po poročilu o delu v preteklem letu so zbrani prisluhnili še poročilom blagajničarke, nadzornega odbora in verifikacijske komisije ter potrdili pester program dela za leto 2015. Ta bo ponovno vključeval tradicionalni Valentinov pohod, Pustovanje, postavljanje mlaja, pletenje butare velikanke, izdelavo adventnih venčkov in Miklavževanje. Tudi letos se bodo odpravili na Binkoštni pohod na 32 Pilštanj in pohod do sv. Jošta, dodali pa bodo tudi pohod do bohorskih slapov. Za praznik Marijinega vnebovzetja in ob Prazniku kozjanskega jabolka pa bodo ponovno kuhali domačo kozjansko juho. Poleg vseh naštetih aktivnosti bodo v društvu več časa namenili otrokom in zanje organizirali kolesarski izlet in kakšen pohod. V jesenskem času pa bodo organizirali tudi kostanjev piknik. Predsednica je podala poročilo KLJUČ DO USPEHA JE V SODELOVANJU V nadaljevanju so člani TD Kozje z veseljem prisluhnili spodbudnim in pohvalnim besedam gostov, ki so poudarili marljivo delo društva in pomembno vlogo, ki jo to opravlja v lokalnem življenju. Prvi je pred zbrane stopil častni občan Občine Kozje Franc Bizjak, ki je tudi sam član društva. V svojem imenu in v imenu Občine Kozje je pozdravil zbrane ter vodstvu čestital ob uspešnem delovanju v preteklem letu. »Hvala vam za vse lepe občutke, ki ste jih s svojim dobrim delom zbudili v ljudeh tod okrog,« je še dodal Bizjak in besedo predal gostom iz sosednih turističnih društev. Ti so se mu pridružili v besedah hvale ter navrgli tudi nekaj predlogov za še bolj aktivno in prepoznavno delovanje društva. V imenu Turističnega društva Senovo in Planinskega društva Bohor je zbrane pozdravila Marija Krušič, čestitke ob uspešnem delu pa je izrekel tudi predstavnik Turističnega društva Podsreda Žiga Pečovnik. Besede pohvale je v nadaljevanju izrekel predsednik Turističnega društva Pilštanj dr. Peter Kozmus, ki pa je mimogrede podal še nekaj dobronamernih nasvetov v namen tesnejšega sodelovanja med društvi v občini ter člane v smislu reka: »V slogi je moč!« spodbudil k aktivnejšemu sodelovanju in skupnemu kovanju načrtov za izboljšanje pogojev za turistično dejavnost v teh krajih. S povedanim se je strinjala tudi predsednica Alenka Zamida, ki je dodala, da je tudi sama prepričana, da ključ do uspeha in svetlejše prihodnosti na področju turizma leži v medsebojnem sodelovanju in povezovanju turističnih društev v občini. Ob koncu se je predsednica vsem zahvalila za pomoč in dobro voljo, ki ju vsako leto namenjajo delovanju društva. Sledila je okusna večerja, za katero je poskrbela družina Pirš. Hladnemu vetru, ki je zavijal okoli vogalov kmečkega turizma, pa je brez težav kljubovala dobra volja zbranih, ki so se zapletli v prijeten pogovor. Tu pa tam pa je luč sveta ugledala tudi kakšna dobra ideja, ki se jo bodo člani s pridom trudili vključiti v načrt dela. Mojca Valenčak IZ NAŠIH KRAJEV Kultura in turizem z roko v roki Kot leta poprej so se tudi letos člani Turističnega društva Pilštanj in Kulturnega društva Lesično - Pilštanj sestali na rednem letnem občnem zboru in pregledali delovanje v preteklem letu ter podali načrt za leto 2015. Najprej je vse zbrane pozdravila predsednica KD Lesično - Pilštanj Nives Kostevc Arzenšek ter se vsem zahvalila za udeležbo. Za kulturni program so poskrbele osnovnošolke Lara Arzenšek, Lara Centrih, Nika Senica in Nika Klavžar. Občni zbor so popestrile z igranjem na citre in deklamiranjem. Nato je zbrane pozdravil predsednik TD Pilštanj dr. Peter Kozmus in predlagal delovno predsedstvo, ki je vodilo uradni del. Sledila so poročila obeh društev. Najprej ga je podala predsednica KD Lesično - Pilštanj. Člani so v letu 2014 ogromno postorili. Leto so začeli s praznovanjem kulturnega praznika na turistični kmetiji Toplišek v Velbani gorci. Nato so se sestali na občnem zboru. Ob občinskem prazniku je društvo na Pilštanju pripravilo otvoritev fotografske razstave Pilštanjska grajska pot. Prav tako so v mesecu aprilu v Dolu pri Ljubljani imeli razstavo slikarskih del likovnih kolonij s Pilštanja. Predstavljena so bila dela likovnikov: Brede Podbevšek, Črtomirja Freliha, Alenke Kham Pičman, Iva Brodlja, Bogomirja Jurtele, Jožeta Foltina, Milana Eriča in Drage Davitkove Erič. V okviru KD Lesično - Pilštanj delujejo: Pevke iz Dobležič, Pilštanjski gospodarji in dramska skupina Peilenstein. Na slavnostni prireditvi večnamenskega prostora v Kozjem so meseca aprila zapele tudi Pevke iz Dobležič. Pilštanjski gospodarji so v letu 2014 nastopili na različnih prireditvah, kot so projekt Nesnovna dediščina Obsotelja in Kozjanskega, zaključna prireditev v KD Šmarje in Binkoštovanje. Dramska skupina je imela v mesecu maju in juniju intenzivne vaje. Pripravljali so se na uprizoritev dveh iger. Ob 610-letnici trga Pilštanj se je odvijala tudi razstava o zgodovini trga, avtorja Milenka Straška. V mesecu juliju se je na Pilštanju že enajstič zapored odvijal Festival Pranger, ki povezuje Rogaško Slatino s Kozjanskim. Mesec avgust je bil v znamenju palete barv. Likovni pedagogi so se udeležili XVI. Likovne kolonije. Septembra je bila organizirana razstava Marjane Kračun v Mercatorjevem centru. Oktobra so se člani obeh društev udeležili strokovne ekskurzije v Prekmurje. Isti mesec pa so mladi člani dramske skupine pripravili kulturni program na Trubarjevem pohodu, zapele pa so tudi Pevke iz Dobležič. V mesecu decembru so v dvorani v Lesičnem pripravili jubilejno 20. srečanje ljudskih pevcev in godcev Pod cvetočo drnulo. Sledilo je poročilo predsednika TD Pilštanj. Člani TD so se v mesecu februarju najprej sestali na občnem zboru, udeležili so se Valentinovega pohoda v Dobrini in pohoda na Bohor. V spomladanskih mesecih so uredili označene poti po Pilštanju in na Vino goro ter aktivno obveščali številna društva po Sloveniji o možnosti ogleda Pilštanja in okolice. Ob dnevu Zemlje pa so zopet posadili dren. V mesecu maju so se udeležili družabnega srečanja Šport špas, poleg tega pa so se resno pripravljali na Prangerjado in Binkoštovanje. Slednje so izpeljali v mesecu juniju. Nato pa je sledila 17. Prangerjada. Tam so sodelovali tudi predstavniki TD iz različnih krajev, kjer imajo pranger ali prangersko klop. Septembra so imeli člani strokovno ekskurzijo v Prekmurje, oktobra pa so organizirali že 7. Trubarjev pohod iz Dobležič na Gostinco in nazaj. Ob koncu leta so postavili jaslice na Pilštanju in organizirali 14. Božični pohod iz Lesičnega v Zagorje in nazaj. Ob vseh aktivnostih so sodelovali še na Lovrenčevem sejmu v Podčetrtku in na Prazniku kozjanskega jabolka v Podsredi. Skozi celo leto so sprejemali obiskovalce na Pilštanju in jih vodili po trgu in okolici. V letošnjem letu bodo v obeh društvih delali po ustaljenem planu, podanih pa je bilo tudi nekaj novosti. Po sprejemu poročil in planov je sledila beseda gostov. Županja Občine Kozje Milenca Krajnc je povedala, da je kultura kot taka zatočišče človekovih najžlahtnejših lastnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti in hkrati krepi medsebojno sodelovanje, povezanost in razumevanje. Iz kulture smo se razvili v to, kar smo, kar pa imamo, smo dolžni ohranjati in negovati ter premagovati nove izzive v tem globaliziranem svetu. Vse je pozdravila v imenu Občine Kozje in občinskega sveta, obema društvoma pa zaželela še naprej dobro delo. Željam se je pridružil tudi direktor gospodarsko-interesnega združenja za pospeševanje turizma – Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje Boštjan Misja ter povedal, da se na LTO trudijo predvsem na področju promocije ter izrazil željo po še večjem sodelovanju. Zbrane je pozdravila tudi predstavnica Kozjanskega parka in se zahvalila za sodelovanje v preteklem letu. V imenu JSKD-ja je zbrane pozdravil David Stupica in čestital društvoma, da imajo v programu zelo specifične prireditve, ki so na podlagi organizacije težko izvedljive. Zbrane so pozdravili številni predstavniki sosednjih društev in jim zaželeli dobro delo še v naprej. Po končanem uradnem delu so si lahko zbrani ogledali kratek filmček o delovanju društev, nato pa poklepetali ob dobri hrani in pijači. Vesna Žlender Pod 20. cvetočo drnulo Člani Kulturnega društva Lesično - Pilštanj so pod imenom Pod cvetočo drnulo pripravili glasbeni večer, ki je potekal že dvajseto leto zapored. Prireditev Srečanje ljudskih pevcev in godcev je v letih prerasla v prireditev, kjer se je ljudski pesmi pridružila tudi narodno-zabavna glasba. Na prireditvi so se predstavili pevci in glasbeniki, ki so že večkrat nastopili na tem odru ali pa tudi prvič. Nekateri izvajalci spremljajo to prireditev že od ustanovitve. Vsako leto je bila opevana različna tematika, in sicer ljubezen, kmečka opravila, ženska in moška imena, kraji, različne stopnice življenja, vino, vojaške pesmi, poklonili pa so se tudi Slomšku in Lojzetu Slaku ter številnim drugim tematikam. Minuli petek pa so govorili o praznovanju, saj je takšno obletnico, kot je dvajset let, treba praznovati. In, kot so povedali člani kulturnega društva, praznovati je treba skupaj. Zbrane sta pozdravila županja Milenca Krajnc in nekdanji župan Dušan Andrej Kocman. Tematski glasbeni večer je povezovala Nives Kostevc Arzenšek in zbrane popeljala od ljudskih pevcev do narodno-zabavnih ansamblov. Da pa so se lahko gledalci in poslušalci tudi nasmejali, je poskrbela Dramska skupina Peilenstein z različnimi skeči, kot so: Praznujemo 20. rojstni dan, Ženski in moški klepet, Praznovanje obletnice poroke, Reševalna akcija in drugi. V prvem delu smo lahko slišali ljudsko pesem, nastopili pa so: Pevke iz Dobležič, Fantje z vrhov, mlajše pevke AFS France Marolt, ki so na prireditvi nastopile prvič, in Pilštanjski gospodarji. V drugem delu pa smo lahko videli narodno-zabavne ansamble: Šolski ansambel OŠ Lesično, Brata Jagrič s sorodniki, Ansambel Jug, Mladi Korenjaki, Ansambel Prijatelji in Ansambel Nemir, ki se je prav tako prvič predstavil na odru »drnule«. Na koncu prireditve pa je sledila zahvala vsem članom za dobro delo in vsem donatorjem za pomoč, da je prireditev uspela. Vesna Žlender 33 IZ NAŠIH KRAJEV Delo Kulturnega društva Buče v letu 2014 V petek, 6. februarja, je imelo Kulturno društvo Buče letni občni zbor v prostorih gasilskega doma Buče. Kljub slabemu vremenu se ga je udeležilo precejšnje število članov. Občnega zbora so se udeležili tudi županja Občine Kozje gospa Milena Krajnc, predsednik Krajevne skupnosti Buče Branko Lugarič in predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Buče Marko Žučko. Po uvodnem pozdravu predsednice kulturnega društva Silve Valenčak in izvolitvi delovnega predsedstva je vodenja občnega zbora prevzel Marko Mramor. Sledila so poročila o delu kulturnega društva v letu 2014, v okviru katerega deluje tudi mešani pevski zbor pod vodstvom Mojce Volavšek. Sledilo je finančno poročilo društva. Iz poročila je bilo razvidno, da je društvo izpolnilo svoj plan dela za leto 2014 in dodalo še nekaj prireditev, na katerih so sodelovali. Potem je predsednica društva podala plan dela za leto 2015 in poudarila, da se bodo z veseljem odzvali povabilu za sodelovanja na prireditvah v kraju. Nato je predsednik delovnega predsedstva predal besedo gostom. Kot prva je spregovorila županja Občine Kozje, se zahvalila za po- vabilo in poudarila predvsem pomen kulture v današnjem času. Na kratko je predstavila še delo in cilje občine v letu 2015 ter izrazila željo po uspešnem delu in sodelovanju z društvom tudi v bodoče. Spregovoril je tudi predsednik krajevne skupnosti, poudaril pomen in dobro delo društva, predvsem program ob materinskem dnevu. Tudi z njegove strani je bila izražena želja po uspešnem delovanju in sodelovanju. Besedam predhodnikov se je pridružil tudi predsednik gasilskega društva in dodal, da so društvu vedno na voljo prostori gasilskega doma za njihovo delovanje. Ob koncu uradnega dala se je predsednica vsem zahvalila za udeležbo kljub slabemu vremenu in tudi sama izrazila željo po uspešnem in dobrem sodelovanju z občino in vsemi društvi, ki delujejo v kraju. Vse prisotne je seznanila, da je naslednje leto volilno leto in s tem izvolitev novega vodstva kulturnega društva. Poudarila je, da sama ponovno ne namerava kandidirati za predsednico. Prav tako je mnenja, da je v kraju še veliko sposobnih in odgovornih ljudi, ki lahko vodijo društvo v prihodnje. Sledila je pogostitev in sproščeno druženje. Oko Ekološka pridelava in predelava je ključ do zdravega življenja Na območju Kozjanskega in Obsotelja se je v minulih letih kar nekaj kmetovalcev odločilo, da svoje kmetije preusmeri tako, da bodo njihovi pridelki pridelani na ekološki način. Veliko teh kmetovalcev pa je skupaj združenih v združenje Deteljica, ki združuje in povezuje pridelovalce in predelovalce, ki jim je skupno to, da so ekološki. Združenje tako združuje tovrstne kmetovalce na širokem območju od Koroške pa preko obronkov Pohorja čez Savinjsko dolino do Kozjanskega in Obsotelja. Minulo nedeljo pa je združenje pripravilo redno letno skupščino v domu krajanov Podsreda. Skupščino je odprl predsednik združenja Jože Ledinek, ki je zbrane nagovoril in predal besedo mag. Hrvoju Teu Oršaniču, ki je kot predstavnik Kozjanskega parka najprej predstavil območje, na katerem se nahajajo in je prežeto z veliko dobrimi parkovnimi praksami. Nato pa je novitete na področju ekološkega kmetijstva predstavila še Sonja Jurcan z Ministrstva za kmetijstvo Republike Slovenije. Gostja z ministrstva je zbrane seznanila predvsem s subvencijami na področju kmetovanja, ki so za kmetovalce pomemben vir dohodka in sredstev za delo na kmetiji. Po končanih predavanjih pa je sledilo nadaljevanje občnega zbora, in sicer najprej z imenovanjem delovnega predsedstva, ki mu je predsedoval Mihael Zakošek. Delovni predsednik se je najprej zahvalil za zaupanje in pozval organe združenja, da podajo svoja poročila. Najbolj zanimivi poročili sta podala predsednik združenja in strokovni tajnik, ki sta povzela njihovo delo v minulem letu. Združenje Deteljica je tako v letu 2014 praznovalo 15-letnico obstoja in se v ta namen odločilo pripraviti in izdati revijo združenja, ki so jo člani z veseljem prelistali že na občnem zboru, kot skupek dobrih informacij pa jim bo služila tudi v prihodnje. Med letom so izdajali pakete obvestil o novitetah na področju ekološkega kmetovanja, pripravljali in se udeleževali strokovnih izobraževanj in skrbeli za promocijo ekološke pridelave in predelave. Združenje je tudi nadaljevalo s tržnico za svoje člane v Mercatorjevih centrih, kjer so člani lahko ponudili svoje pridelke širši množici ljudi. Prav tako so tržili prodajo 34 Delovno predsedstvo v zabojčkih, ki so jih napolnili s sadjem in z zelenjavo. Poleg tega pa so v združenju množično skrbeli za promocije in sodelovanje z mediji, urejali spletno stran, pripravljali promocijski material in se trudili, da svoj program izpeljejo čim bolj polno in zanimivo. Za svoje člane pa so v minulem letu organizirali tudi strokovno ekskurzijo na južno Tirolsko, kjer so si ogledali nemalo zanimivih kmetij in postopkov pridelave in predelave. Poročila so člani pozdravili z aplavzom, prav tako pa so aplavz namenili planu dela za leto 2015. V letošnjem letu nameravajo v združenju ohraniti in nadgraditi vse dobre in preverjene prakse iz minulega leta, a prav tako so odprti za nove predloge, ki jih bojo z veseljem uvrstili na svoj plan dela za leto 2015. Občni zbor pa s tem seveda še ni bil končan, saj so za zbrane pripravili tudi kosilo in glasbeni del. Za kosilo so poskrbeli domačini, ekološka kmetija Šmalčič, ki je pripravila povsem ekološko kosilo in pokazala, da se z malo iznajdljivosti lahko prehranjujejo zelo zdravo. Za zabavni del pa sta poskrbela člana skupine Duo Val. Zbrani ekološki pridelovalci in predelovalci pa so v Podsredi ostali še nekaj uric in si v sproščenem pogovoru izmenjali mnenja in poglede ter koristne nasvete. Jernej Šulc IZ NAŠIH KRAJEV Kozjansko muzejsko društvo sledi svojemu poslanstvu V sredo, 21. januarja, je v kinodvorani v Kozjem potekal redni občni zbor Muzejskega društva Kozje, na katerem so člani zamenjali sestavo vodstva MDK, ki je bilo izvoljeno na volitvah na občnem zboru društva pred štirimi leti, preleteli svoje delo v preteklem letu in si zastavili ambiciozen načrt dela za tekoče leto. Po uradnem začetku občnega zbora in izvolitvi delovnega predsedstva je zbrane nagovoril dr. Slavko Kremenšek. Zadnje volitve so v Muzejskem društvu Kozje potekale kot posledica odstopa dotedanje predsednice Urške Faler, ki so jo leto dni prej za predsednico izvolili predvsem zaradi njene aktivnosti, povezane z razstavo »Večni krog devetih trgov med Bočem in Bohorjem«, ter njene ustrezne strokovne izobrazbe in izkušenj. Po besedah dr. Kremenška je Falerjeva predložila delovni načrt, ki ga v kozjanskih razmerah ni bilo mogoče realizirati v praksi. Tako je kmalu ugotovila, da ima pri svojih ambicioznih načrtih premalo podpore. Z utemeljitvijo, da ji ni bila nudena ustrezna pomoč pri njenih načrtih, je, kot rečeno, predsednica Urška Faler odstopila. Ob napovedi odstopa še nekaterih drugih članov izvršnega odbora in vprašanju nadaljnjega delovanja MDK, je vlogo predsednika prevzel dr. Slavko Kremenšek in delovati je začelo novo vodstvo društva. Po besedah dr. Kremenška je novo vodstvo društvo prevzelo brez vnaprej pripravljenega programa in se je oprlo predvsem na izkušnje iz začetnega obdobja delovanja društva. Osredje prizadevanje MDK v preteklem mandatu so bile razstave. Razstavna dejavnost se je večinoma odvijala na Kroflovini, torej v razstavnih prostorih Kroflnovega mlina. Te po besedah Edvarda Krofla, lastnika tega kulturnega spomenika, na leto obišče nekje med 300 do 350 ljudi, ob tem pa je Krofl poudaril tudi vlogo domačih turističnih vodičev, ki bodo v prihodnje poskrbeli za še večji obisk. Na občnem zboru so sprejeli tudi novo predsedstvo delovne skupine, ki so jo v sestavi Dušan Andrej Kocman, Suzana Kunst, Peter Krivec, Franci Bizjak in Slavko Kremenšek imenovali pred kakšnim letom. Na pobudo dosedanjega predsednika delovne skupine, Dušana Andreja Kocmana, je na mesto predsednice skupine stopila nova županja Občine Kozje Milenca Krajnc. Skupina naj bi poskrbela za priprave obeležitve tisočletnice prve omembe Kozjega, ki bo naslednje leto – leta 2016. Ta skupina je tudi poskrbela za zvezo s tremi potencialnimi pisci zgodovine Kozjega, ki bi jo naj pripravili ob tej posebni priložnosti. Gre za arheologa dr. Slavka Ciglenečkega in za zgodovinarja, specialista za starejša obdobja, dr. Miho Kosija iz Ljubljane in dr. Dejana Zadravca s Ptuja. Del zgodovine za razdobje od 1848 do 1945 pa bi obdelal sam dr. Kremenšek. Do oktobra tega leta naj bi tako bili pripravljeni teksti na temo Zgodovina Kozjega, na nekoliko daljši rok pa je v pripravi tudi Zgodovina Kozjega po letu 1945. V KOZJEM ZOPET ZAŽIVELO SODSTVO Med uspehi preteklega leta, s katerimi se MDK upravičeno ponaša, gre omeniti predvsem uspešno izpeljavo projekta, ki je bil plod sodelovanja z Občino Kozje, KIP Vizijo iz Lesičnega, Kozjanskim parkom, Zgodovinskim arhivom v Celju in Zavodom za prestajanje kazni Dob. Tu gre za odprtje stalne razstave »Sodstvo v Kozjem«, ki je postavljena v nekdanjem zaporu Okrajnega sodišča Kozje, za kar si je moral po Kremenškovih besedah še posebej prizadevati nekdanji župan Dušan Andrej Kocman. V preteklem letu pa so na Kroflovini odprli tudi razstavo »Trg Kozje in tržani«. »Tu gre za prvi del obsežnejše zasnove, ki mu bo sledila razstava 'Trg Kozje in okoličani', za kar je že zbrano potrebno gradivo,« pove dr. Kremenšek in doda, da naj bi sledile še razstave, ki bi se nanašale na Ješovec, Vetrnik in Zdole. Kot je še povedal dosedanji predsednik MDK dr. Slavko Kremenšek, so se v preteklem mandatnem obdobju v društvu spopadli tudi z vprašanjem depoja, člani se namreč zavedajo pomembnosti urejanja arhiva in vzdrževanja zdravega materiala. Zbrano gradivo, ki je v lasti MDK, se trenutno nahaja v eni od celic zapora, kamor je bilo preneseno po prenovi tamkajšnjih prostorov. Vendar je to le trenutna rešitev, dokaj vlažno okolje namreč ni primerno za skladiščenje knjig in arhivalij. Ob tem je beseda nanesla na že leta prazne prostore dvorca Kozjanka, ki počasi, a neizogibno propada. Tudi ob vprašanju občasne retrospektivne razstave magistra umetnosti Petra Krivca člani društva radi pomislijo na grad, kot so dvorec Kozjanka navajeni imenovati Kozjani. »Ob tisočletnici omembe Kozjega bi se lahko ali bi se celo moralo kaj ustreznega zgoditi z gradom. Tudi zaradi prenovljenega trga Kozje, saj je grad njegov organski sestavni del,« je za konec še povedal Kremenšek. »OD NAS JE ODVISNO, KAJ BOMO KOZJEMU ŠE DALI« Po soglasni razrešitvi dosedanjega vodstva je sledila izvolitev novega. V izvršni odbor so bili izvoljeni: Suzana Kunst, Irena Jug, mag. Franc Bizjak, Silva Sikošek, dr. Božo Sok, mag. Peter Krivec in Franci Bokalič. Nadzorni odbor je bil izvoljen v sestavi: Jože Brdnik, Valčka Jevšnik in Marinka Moškon, disciplinsko komisijo pa sestavljajo: Anica Kolar, Marica Jurak in Zdravko Rimc. Na mesto novega predsednika Muzejskega društva Kozje pa je stopil mag. Peter Krivec. Sledile so čestitke novemu vodstvu, ki jih je v imenu delovnega predsedstva izrekel Veljko Kolar, nato pa je k besedi stopil tudi novoizvoljeni predsednik društva. »Zavedam se velike odgovornosti, ki jo prinaša ta položaj,« je dejal Krivec in nadaljeval, »od nas vseh pa je odvisno, kako bomo svoje poslanstvo nadaljevali in ga nadgrajevali, kaj bomo Kozjemu še dali, kaj bomo še poiskali, dograjevali …«. Sledil je optimističen in spodbuden govor, v katerem se je Krivec dotaknil tudi programa, načrtov in ciljev MDK za tekoče leto ter se za konec še enkrat zahvalil za izvolitev. ČAKA JIH PESTRO LETO V drugi polovici maja se obeta razstava Marjana Prisička na temo »Trg Kozje, tržani in okoličani«, v načrtu pa je tudi ureditev analogne razstave mag. Petra Krivca. Obe razstavi naj bi bili na Kroflovini. Že nekaj časa je v pripravi tudi razstava Anice Kolar »Križi in kapele v župniji Pilštanj«, ki pa bo na Pilštanju. V načrtu je tudi razstava pod delovnim naslovom »Obnovitvene zadruge«, avtorjev Milene Hostik in Alojza Oprešnika, in razstava »Trg Kozje in okoličani«. Člani MDK so si za letošnje leto zadali tudi nalogi inventarizacije depojskega gradiva in iskanje suhega prostora za arhivsko-bibliotečni del deponiranega gradiva. Med njihovimi cilji pa je tudi razrešitev nadvse pomembnega vprašanja zaščite zbirk Marjana Marinška, častnega občana Kozjega, ki se je pojavilo ob njegovi nenadni smrti. V načrtu pa je tudi ponovna obuditev predavanj, ki bi potekala v kontekstu ohranjanja kulturne dediščine, spoznavanja dediščine in drugih domoznanskih tematik. Za konec je vse zbrane pozdravila tudi županja Občine Kozje Milenca Krajnc, ki je pohvalila ambiciozne in obsežne načrte, ki so si jih člani društva zastavili ob ustanovitvi, jim skozi leta pridno sledili in jih realizirali. »Delovanje takšnega društva v naši skupnosti je zelo pomembno. Dobro je, da poznamo svojo zgodovino, saj tako lažje razumemo sedanjost in gradimo prihodnost,« je še dodala županja in poudarila, da si z novim vodstvom vsekakor nadeja dobrega sodelovanja. V nadaljevanju je pred zbrane stopil tudi Jože Božiček, ki je izkoristil priložnost in zbranim predstavil svojo knjižico s kronologijo steklarne v Kozjem, ki je izšla v petindvajsetih izvodih. En izvod je podaril društvu, člani pa so ga povabili, da delo društvu podrobneje predstavi na posebnem predavanju. Čestitke novemu vodstvu in upe na še nadaljnje dobro sodelovanje je izrekla tudi predstavnica JZ Kozjanski park Lucija Zorenč. Po končani besedi gostov so zbrani uspešno zaključili občni zbor in se prepustili prijetnemu druženju ob odlični hrani in pijači, za katero je poskrbelo društvo. Mojca Valenčak 35 IZ NAŠIH KRAJEV Člani KORK Kozje kljub okrnjenim sredstvom rešili številne stiske Za člani Krajevne organizacije Rdečega križa (KORK) Kozje je še eno zelo uspešno leto, v katerem so s trdim delom in voljo kljub okrnjenim sredstvom uspeli doseči vse zastavljene cilje in naloge. Svoje delo v minulem letu in načrte za tekoče leto so povzeli na rednem letnem občnem zboru, ki se je odvijal v nedeljo, 22. februarja, v prostorih Motela Ribnik v Kozjem, udeležilo pa se ga je 61 članov. KLJUB MANJŠIM SREDSTVOM JE ZA ČLANI IZREDNO USPEŠNO LETO Zbrane je v uvodu pozdravila predsednica KORK Kozje Marjana Plak in izrekla dobrodošlico vsem gostom ter se, v pričakovanju lepega popoldneva, ki ga bodo preživeli v veselem druženju, zahvalila za številčno udeležbo. Po izvolitvi delovnega predsedstva v sestavi predsednika Veljka Kolarja in članic Cvetke Zupan in Milene Jagrič se je predsednica posvetila branju poročila o delu v letu 2014. Od zadnjega občnega zbora so bili člani in članice kozjanskega KORK-a izredno aktivni in to kljub temu da je bilo stanje glede prehrane v letu 2014 dosti skromnejše kot leto poprej. Tako je dobrine, kot so mleko, sladkor, moka, testenine, sol in olje ter pralni prah, prejelo dosti manj pomoči potrebnih občanov in občank kot v prejšnjih letih. Samo mleka je bilo za kar 1260 litrov manj kot v letu poprej, medtem ko riža in zdroba sploh niso prejeli. Po besedah Plakove so se s tem žal uresničile besede, ki jih je izrekla na lanskem občnem zboru, in sicer, da se bodo glede stanja s hrano pustili presenetiti. »In presenečenje je žal res sledilo,« je z obžalovanjem dejala Plakova ter dodala, da so se prostovoljke na vse pretege trudile, da bi kljub manjšim sredstvom sokrajanom nudile zadostno mero pomoči in podpore. Ostale aktivnosti so člani izvajali v skladu z običajnim letnim planom dela. Marljivo so sledili zastavljenim ciljem ter ponovno pripravili predstavitev in sprejem tretješolcev v Rdeč Križ in jih ob tem tudi obdarili. Predsednica je omenila tudi zbiranje sredstev za pomoč žrtvam poplav v Bosni in materiala za srečolov, ki jim je v lanskem letu prinesel dobrih 1000 evrov – denar, brez katerega marsikatere dejavnosti ne bi mogli izpeljati. Prostovoljke so obiskale in obdarile 12 jubilantov, v oktobru pa so se vsi zbrali na pogostitvi starejših občanov. V okviru Praznika kozjanskega jabolka so izvedli dobrodelno akcijo Drobtinica in tako pomagali učencem OŠ Kozje, v decembru pa so prostovoljke prispevale pecivo za šolsko dobrodelno prireditev. Kar 132 osebam so z obiskom in obdaritvijo polepšali decembrski čas. Obiska pa so bili posebej veseli v domovih v Šmarju, Podčetrtku, Rogaški, Krškem, Šentjurju in Celju. Kot je za konec še povedala predsednica, so članice skozi vse dobrodelne dejavnosti v preteklem letu poslanstvu RK namenile dobršen del svojega časa – natančneje kar 1131 spoštovanja vrednih ur prostovoljnega dela. Tako se je Plakova v zaključku poročila zahvalila vsem prostovoljkam, ki tako nesebično žrtvujejo marsikatero uro svojega življenja za pomoč sočloveku, in dodala, da ne dvomi, da bodo z marljivim in predanim delom nadaljevale tudi v tekočem letu. Kot je bilo mogoče razbrati iz finančnega poročila, so Kozjani lansko leto v finančnem smislu končali na zelo pozitivni noti. Finanč- 36 Predsednica podaja poročilo no stanje KORK-a je bilo na zadnji dan starega leta mnogo višje kot leta poprej, je z veseljem povedala predsednica in vse pozvala k aplavzu. Po poročilih nadzornega odbora in verifikacijske komisije je Plakova predstavila še program dela za leto 2015, ki je ponovno poln velikih ciljev in nalog. Poudarila je, da bodo tudi v tem letu sledili okvirnemu planu, ki je podoben lanskemu, ena njihovih glavnih nalog pa bo ponovno pridobivanje novih članov in članic. »PROSTOVOLJCI STE MOST MED HUMANITARNO DEJAVNOSTJO IN POMOČI POTREBNIMI POSAMEZNIKI« Po vseh podanih poročilih pa so besedo dobili gostje. V imenu predstavnice Območnega združenja Rdečega križa Šmarje pri Jelšah Milke Dobravc, ki se občnega zbora zaradi bolezni ni mogla udeležiti, je zbrane pozdravila predsednica KORK-a Podsreda Osredek Olga Simončič in jim čestitala za uspehe, ki so jih tako na področju nudenja pomoči ljudem v stiski, kot pri izpolnjevanju ostalih nalog, nizali v kozjanski krajevni organizaciji. Čestitkam sta se pridružila tudi predsednik Društva upokojencev Kozje Veljko Kolar in županja Občine Kozje Milenca Krajnc, ki je vsem zaželela, da bi si vzeli več časa za medsebojno druženje in pogovor. »Zelo težko je, če nekdo nima osnovnih reči, ki jih potrebuje za preživetje, še huje pa je, če nima nikogar, ki bi mu zaupal svoje težave,« je povedala županja in poudarila, da se ravno tu skriva osnovna naloga predstavnic RK. »Prostovoljci predstavljate most med humanitarno dejavnostjo in tistimi, ki potrebujejo pomoč,« je dodala županja in se vsem zahvalila za vse dobro delo, ki ga opravljajo, obljubila pa je tudi čimprejšnjo razrešitev vprašanja neprimernih prostorov KORK-a Kozje. Vse dobro in obilo uspehov tudi v prihodnje pa so članom in članicam zaželeli tudi predstavniki krajevnih organizacij RK Zagorje, Lesično in Buče. S potrditvijo plana dela se je zaključil uradni del občnega zbora, začelo pa se je prijetno druženje ob odličnem kosilu in pecivu, ki so ga pripravile prostovoljke. Veselo vzdušje je pričarala tudi nepogrešljiva harmonika in tako so zbrani ob prijetnih zvokih glasbe, ki je prihajala izpod prstov Primoža Klavžarja, preživeli nepozabno nedeljsko popoldne. Mojca Valenčak IZ NAŠIH KRAJEV Člani LD Kozje kljub vremensko slabemu letu izpolnili cilj odvzema divjadi Lovska družina Kozje se je v nedeljo, 15. marca, v družbi gostov iz sosednih in pobratenih društev zbrala na redni letni skupščini v lovskem domu na Vini Gori. Člani Lovske družine Kozje, katere bogata tradicija sega že skorajda sedemdeset let v preteklost, so skupaj prisluhnili poročilom o delovanju družine v preteklem letu in zastavili načrte in smernice za tekoče. Po uvodnih pozdravnih besedah predsednika Lovske družine Kozje Antona Krofla - Nonija je sledila izvolitev organov skupščine. Sledilo je poročilo starešine, ki je uvodoma povzel besede predsednika Komisije za pregled in oceno odstrela in izgub divjadi za savinjsko-kozjansko lovsko upravljavsko območje in preteklo leto opisal kot izredno mokro z meglenim zaključkom brez snega, kar je bilo zelo neprimerno za izvajanje lova. Kljub temu pa jim je na omenjenem upravljavskem območju uspelo doseči zastavljeni cilj odvzema divjadi. Po besedah starešine pa se lahko tudi v njihovi lovski družini pohvalijo s skorajda popolno realizacijo lovsko-gospodarskega načrta. Uspešni pa so bili tudi na društvenem področju, je v nadaljevanju poudaril Krofl in med dejavnostmi, ki so jih izvajali v LD Kozje, omenil strokovno ekskurzijo na lovski sejem v Celovcu ter organizacijo tradicionalnega lova za lovske prijatelje – LD Kungota, Krka, Kapele in Komen, ki se ga je udeležilo 30 lovcev domačega društva in 57 gostov in na katerem so slavili tudi 40 let pobratenja med LD Kungota in LD Kozje. To praznovanje so pripravili pod geslom »Dobri lovci – dobri prijatelji«. Organiziran je bil lov za lovce Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Celje, člani LD Kozje pa so bili tudi gostitelji prvenstva v lovskem streljanju za veterane s področja lovske zveze, udeležili pa so se tudi strelskega tekmovanja v okviru t. i. Bohorske lige, kjer so bili člani LD Kozje zelo uspešni. Že šestič v vsega skupaj sedmih sezonah so namreč osvojili 1. mesto. Lovci pa niso pozabili niti na svoje najmlajše. Za učence 4. razreda osnovnih šol na svojem območju so tako organizirali ekskurzijo v Lovski muzej Lovci so pozorno prisluhnili poročilu Bistra. »Plani za tekoče leto so podobni preteklemu,« je v nadaljevanju povedal starešina ter jih hkrati vse opomnil, da se, kot je znano, populacija divjega prašiča v Sloveniji vztrajno veča, »naša največja skrb bo tako ohranjanje škode, ki jo povzroča divjad, v sedanjih okvirih ter pa stremljenje k zadovoljstvu vseh uporabnikov prostora.« Ravno v namen omejevanja škode, ki jo na poljščinah povzroča divjad, pa si v LD Kozje prizadevajo za pridobitev čim več zemljišč za krmne njive in organizacijo preprečevalnega krmljenja. Tu je starešina omenil tudi novo zemljišče, ki ga poskušajo že sedaj obvarovati pred zaraščanjem, ter izrazil upanje, da jim pridobitev zemljišča uspe v tem letu. Poleg ekskurzije za otroke bodo v LD Kozje letos organizirali tudi strokovno ekskurzijo za članstvo in partnerje na sejem v Gornjo Radgono, kjer se bo njihova družina predstavila z vrhunskimi trofejami srnjadi. Kot je s ponosom povedal starešina, so letos opravili tudi razgovor za vstop v LD s petimi novimi kandidati in izrazil upanje, da bo vsem kandidatom uspelo spoznati in doživeti vse, kar ponuja življenje lovca, da bodo znali uživati v samoti lovišča in uspešno delovati v krogu LD Kozje. Z željo po dobrem pogledu in mnogih lovskih užitkih je Krofl zaključil svoje poročilo. Sledili sta poročili tajnika in blagajnika, v nadaljevanju pa je poročilo podal tudi Rajko Lupše, gospodar LD Kozje. Z izvajanjem ukrepov za varstvo in monitoring divjadi so uspeli škodo po divjadi zmanjšati na 279 evrov, kar je manj kot leto poprej. Prav tako pa v lovski družini niso pozabili na vzdrževanje in obnavljanje lovskih prež. Tako so v letu 2014 obnovili dve lovski preži in napravili tri nove. Od sredine oktobra do sredine decembra so izvedli devet lovov na mlado divjad, povprečna udeležba pa je znašala 24 lovcev domače LD. V letu 2014 so imeli pet lovov na divje prašiče, na splošno pa je odvzem divjadi po besedah gospodarja potekal v skladu z načrtom in gojitvenimi smernicami. Lupše pa je omenil tudi 18-odstotno izgubo celotnega odvzema, kar je za 3 % več kot leto poprej. V nadaljevanju je svoje poročilo podal lovovodja Rudi Kostevc, ki je nekoliko slabši odstrel pripisal vremenskim razmeram, ki so se izboljšale šele konec decembra. Vreme je lovcem zagodlo tudi ob tradicionalnem lovu za prijatelje, ki se ga zvesto udeležujejo člani pobratenih in prijateljskih LD. Gosta megla je poskrbela za slab izkupiček lova, ki se je žal končal brez trofej, to pa nikakor ni uničilo dobrega vzdušja, ki je med lovci vladalo ob zaključku lova, je dejal Kostevc, in se še enkrat zahvalil vsem, ki so pomagali pri organizaciji. Sledila so poročila disciplinske komisije, nadzornega odbora ter kinologa, ki je poudaril potrebo po povečanju števila lovskih psov, usposobljenih za lov. Sledila je razprava po poročilih in številne pohvale dobrega delovanja društva. Pohvale in čestitke ob uspešnem delu v preteklem letu ter želje za dobro delovanje tudi v prihodnje so tako izrekli predstavniki lovskih družin Bistrica ob Sotli, Podsreda, Bohor Planina, Podčetrtek, Loka pri Žusmu, Handil Dobje, Senovo in Veliki Kamen. V nadaljevanju so lovci prisluhnili finančnemu planu in lovsko-gospodarskemu načrtu za leto 2015, ki je načeloma enak lanskemu in temelji na združevanju in povezovanju lovcev, upravljanju in nadzoru ter pregledu nad lovišči, vzgoji lovcev in napredku lovstva ter skrbi za tekoča dela. V načrtu imajo izgradnjo treh novih visokih prež in čiščenje lovskih stez, še naprej pa nameravajo krmiti divjad in pomagati pri preprečevanju povzročanja škode, ki jo živali povzročijo na pridelkih. Na splošno pa se bodo pri LD Kozje trudili še vnaprej pozitivno usmerjati aktivnosti v široko zastavljeni dejavnosti, njihova primarna skrb pa bo seveda odgovorno in vzdrževalno gospodarjenje z divjadjo. Po zaključku uradnega dela letne seje je sledilo druženje in pogostitev vseh prisotnih, ki jih ne glede na starost in okolje, iz katerega prihajajo, druži ljubezen do narave, ki snuje temelje dobre, zdrave, trdne in napredne lovske organizacije. Mojca Valenčak 37 IZ NAŠIH KRAJEV Člani društva ljubitelji pršuta Kozje v novem letu nič manj aktivni Člane društva ljubitelji pršuta kot mnoga druga društva druži strast. Strast in ljubezen do reči, ki v življenju veljajo za najlepše, in marsikdo bi celo trdil, da mu brez njih niti živeti ni. Zagotovo pa bi vam prav vsak član društva pritrdil, da je ni lepše stvari, kot v družbi dobrih prijateljev nazdravljati s kapljico odličnega domačega vinca, medtem ko z drugo roko že segaš po ovalih odlične domače hrane, hkrati pa se z zadovoljstvom zavedaš, da je oboje, tako pijača kot jedača, sad dela tvojih in prijateljevih rok. In ko vse omenjeno združimo še z ljubeznijo do aktivnega druženja, kjer ne manjka pohodov in kvartopirskih večerov, dobimo zmagovalno kombinacijo, ki je Društvo ljubiteljev pršuta Kozje. Člani društva so novo leto 2015 začeli prav tako aktivno, kot so preživeli prejšnjega. Že v januarju so tako zabeležili kar dve srečanji, ki sta se po naravi sicer razlikovali eno od drugega, obema pa je bilo skupno druženje ob dobri volji in odlični hrani in pijači, kot je to značilno za druženja, ki jih organizirajo člani. Že 3. januarja, ko je bilo leto še čisto mlado, so se člani društva zbrali na sedaj že tradicionalnem srečanju ob novem letu, ki se ga vsako leto na povabilo članov udeležijo tudi njihove soproge. Te se povabila društva, ki ga drugače sestavljajo zgolj predstavniki moškega spola, vsako leto zelo razveselijo in se nanj z veseljem odzovejo. Člane so na druženju, ki je potekalo v domu krajanov v Podsredi, pričakali narezki njihovega pršuta, ki upravičeno nosi ime pršut iz Kozjega in je skrb in delo gospodarja društva, Francija R. Ob dobri kapljici, odlični večerji in živi glasbi so se vsi zbrani zabavali in plesali vse do zgodnjih jutranjih ur. Kot povedo člani dru- Enkrat folklornik, vedno folklornik! Folklorna skupina Kozje že 33 let ohranja in oživlja bogato ljudsko izročilo slovenskih pokrajin. Trenutno je v skupini 28 članov in pod budnim očesom umetniške vodje Tadeje Amon pridno vadimo ob petkih zvečer. Ker svoje plesno znanje vsako leto nadgradimo na intenzivnih vajah, smo se konec februarja odpravili na Zgornje Jezersko in tri dni pilili splet štajerskih plesov. V teh treh dnevih pa nismo samo garali in gulili nove koreografije, ampak se tudi zabavali in sproščeno družili. Kaj smo se naučili, boste pa lahko preverili že drugo nedeljo v aprilu, ko bomo zapeli in zaplesali na območnem srečanju odraslih folklornih skupin v Rogatcu. Poleg priprav na revijo največ pozornosti namenjamo pripravi 9. Mednarodnega folklornega festivala, ki bo v Kozjem potekal od 14. do 17. maja. Festival bo največji do sedaj, saj se bo na njem predstavilo rekordno število folklornih skupin. Poleg nas bodo ljudske plese, šege in navade obujali folkloristi iz Slovaške, Italije, Nemčije 38 Med igrami šnopsa štva, je bilo to že sedmo srečanje oziroma praznovanje zapovrstjo. Svojim partnericam pa so člani podarili tudi skromna darilca, ki so jih bile vse nežnejše polovice nadvse vesele. Ob tej priložnosti se je predsednik društva Stanko Dolinšek tudi zahvalil vsem članom za dobro sodelovanje, ki potrjuje, da je Društvo ljubitelji pršuta Kozje tudi društvo prijateljev. Tudi letos so člani društva organizirali tradicionalno prvenstvo v »šnopsu«, ki je tokrat potekalo 24. januarja. V prostorih domačije Frece na Bučah se je tako zbralo 20 igralcev, torej deset parov. Ob prihodu so se udeleženci turnirja okrepčali z odličnim pasuljem, za katerega je poskrbel član Andrej Planinc, sledilo pa je žrebanje parov, ki ga je prevzel član Mirko Kunst, in igre so se začele. Turnir je ponovno potekal gladko, brez zapletov in zadnji kvartopirski spopad se je zaključil okoli 19. ure. Sledilo je štetje rezultatov, vsi udeleženci turnirja pa so med tem z zadovoljstvom pogledovali k mizi, kjer so pripravljeni na razdelitev stali čudoviti kristalni pokali, za katere je poskrbela družina Valenčak. Sledila je razglasitev rezultatov, ki sta jo prevzela predsednik društva Stanko Dolinšek in sodnik Vigi. Zmagovalca letošnjega turnirja sta postala Jani Kos in Ivan Klavžar. V napetem finalu sta ugnala ekipo, ki sta jo zastopala člana Toni Lesnika in Klemen Frece. Tretje mesto sta osvojila Tone Simonič in Slavko Frece, ki sta premagala ekipo Vida Žižka in Stanka Dolinška. Po razglasitvi zmagovalcev in podelitvi pokalov je sledila zelo okusna večerja – domače pečenice, ki so jih pripravili člani Bogdan, Franci in Martin, in zelje, za katerega so poskrbele domače gospodinje. Mojca Valenčak in Srbije, učenci OŠ Kozje, OŠ Lesično in OŠ Bistrica ob Sotli ter plesalci FS Triglav z Jesenic, FS Tine Rožanc iz Ljubljane, FS Dragatuš ter FS Franc Ilec iz Loke - Rošnje. Gostje iz tujine bodo v Kozje pripotovali že v četrtek in najprej obiskali naše lepe kraje, v petek popoldne se bodo v športnem parku v Kozjem pomerili v športno-družabnih igrah, zvečer pa nastopili v Termah Olimia. Vrhunec bo 9. Mednarodni folklorni festival dosegel v soboto, ko bodo vse nastopajoče skupine svoj kraj in znamenitosti predstavljale na tržni- Pospešene vaje ci ter seveda tudi v pesmi in plesu na odru Večnamenskega centra Kozje. V sklopu festivala bo na avtobusni postaji v Kozjem potekalo srečanje ljubiteljev legendarnega fička, zvečer pa veselo druženje vseh udeležencev. Člani FS Kozje se veselimo vaše podpore in vas vabimo v nedeljo, 12. 4. 2015, ob 17. uri na območno srečanje odraslih folklornih skupin v Rogatec in seveda v soboto, 16. 5. 2015, na osrednjo prireditev 9. Mednarodnega folklornega festivala v Kozje. (M. B., FS Kozje) IZ NAŠIH KRAJEV Samo materina ljubezen nam je vedno podarjena … »Mamica je kakor sonček,« se glasi znani verz, ki ga ve povedati vsak otrok. Z mamico pa se ne rojeva le nov dan … Kot sonce na topel spomladanski dan poboža mlade cvetove, da se razprejo in vzcvetijo v vsej svoji lepoti, ter v deželo kot pomlad prinaša življenje. Zato tudi ni naključje, da se vsi marčevski prazniki, ki pozdravljajo mamice in nežnejši spol na splošno, tako pomenljivo zvrstijo okoli prihoda pomladi. Nastop pomladi, z njim pa tudi vse marčevske praznike, posvečene mamam, mamicam, starim mamam in babicam, skratka vsem predstavnicam nežnejšega spola, pa vsako leto proslavijo tudi na Bučah, kjer se je v prostorih doma gasilcev in krajanov ponovno odvijala tradicionalna prireditev v počastitev vseh marčevskih praznikov. V soboto, 21. marca, so pod organizacijo Kulturnega društva Buče ponovno združili moči domači otroci in na že ustaljen način pripravili čudovit kulturni program. Prireditev se je tradicionalno odvijala v počastitev mamic, ker pa je otroške ljubezni dovolj tudi za očete in dedke, tudi na te niso pozabili. »Šopki na mizah in scena na odru nam kažeta, da je prišel čas, ko se narava prebuja in kaže v svoji najlepši pomladni obleki. Dobra dela se vrstijo skozi vse leto, vsak človek naredi najprej nekaj zase, nato za družinske člane in prijatelje, ne nazadnje pa tudi za ožjo in širšo lokalno skupnost,« je v uvodu dejala povezovalka programa Nika Ivanc, nato pa so pred zbrane že stopili najmlajši nastopajoči in z recitacijami poskrbeli za prelep uvod v večer. Večer je bil v obilici lepih predstav hitro naokoli in kot bi mignil, se je na odru zvrstila še zadnja točka. Člani KD Buče so ob koncu izrekli še zahvalo vsem, ki so to prireditev soustvarjali, nato pa vse zbrane povabili, da se jim pridružijo na pogostitvi in veselem druženju do jutranjih ur. Še prej pa je zbranim nekaj besed namenila županja Občine Kozje Milenca Krajnc, ki je vse zbrane pozdravila v imenu Občine Kozje in v svojem imenu ter dejala, da še kako držijo besede enega izmed recitalov o tem, da ima vsaka mama sladke skrbi. »Ravno zato je vloga mame nekaj enkratnega, neponovljivega in verjamem, da to vlogo, drage mame in žene, živite do polnosti,« je dejala županja in dodala, da nas v življenju spremljajo lepi trenutki, kdaj pa kdaj pa tudi tisti »Mama je ena sama« »25. marec pri nas poznamo kot dan, ko praznujejo naše matere. Dan, ko jim izkažemo hvaležnost za njihov trud, strpnost in izkazano ljubezen.« Za vse to so se otroci iz Vrtca Zmajček Kozje in Osnovne šole Kozje želeli zahvaliti svojim mamicam s svojimi talenti. Uradni del večera so pričeli najmlajši z recitacijo pesmice, nato pa so se trije učenci predstavili z igranjem na kitare in s petjem. Otroci iz Vrtca Zmajček Kozje so se preoblekli v Mačka Murija ter z recitacijo in plesom razveselili svoje mamice. Na odru sta se z zapeto pesmijo predstavila tudi otroški in mladinski pevski zbor OŠ Kozje. Zaplesali sta še dve folklorni skupini pod mentorstvom Mateja Jagriča, učenci so recitirali pesmice o mamicah in očetih, igrali na harmonike, kitare, flavto, peli, plesali in pokazali še številne druge talente ter tako razveselili svoje starše. Ob koncu programa pa so se predstavili še kozjanski folkloristi in Moški pevski zbor Kozje. Po končanem uradnem delu je vse zbrane prva pozdravila Anja Kostanjšek, predsednica KS Kozje, in vsem mamicam voščila z recitacijo pesmi o mamah. Pozdravom se je pridružila županja Občine Kozje Milenca Krajnc, ki je zbranim povedala, da je v mladostnih letih njene mame veljalo, da so si ženske pisale lepa voščila med sabo, kar pa je z leti šlo v zaton. Vsem mamam pa je ob njihovem prazniku zaželela veliko zdravja, sreče in zadovoljstva, predvsem pa, kar si same najbolj želijo. V imenu Vrtca Zmajček Kozje in OŠ Kozje pa je vsem mamicam voščil še ravnatelj OŠ Kozje Roman Gradišek in jim zaželel vse dobro. Vesna Žlender S spremstvom je lažje premagati tremo malo manj lepi. Ravno zato pa so po njenem mnenju pomembni prazniki, kakršen je ta. Za konec je še enkrat čestitala vsem mamam in ženam ob njihovem prazniku in jim želela vse dobro, njenim čestitkam, željam in zahvalam pa se je pridružil tudi predsednik Krajevne skupnosti Buče Branko Lugarič. Za konec pa je pred zbrane stopila tudi predsednica kulturnega društva Silva Valenčak, ki se je v svojem imenu in v imenu kulturnega društva zahvalila vsem, ki so pripomogli k uspešni izpeljavi prireditve, še posebej pa otrokom, ki so seveda najbolj zaslužni za lep program. »Vsi skupaj smo oblikovali to, kar se je na tem odru danes dogajalo. To, kar pa se bo naprej, pa je v veliki meri odvisno od vas, spoštovani zbrani,« so se glasile zaključne besede organizatorjev, obiskovalci pa jih seveda niso razočarali. Po obilni pogostitvi se je ob živi glasbi Ansambla Potep v odličnem vzdušju plesalo in pelo vse do zgodnjih jutranjih ur. Mojca Valenčak Večer smeha in zabave v Kozjem V Kozjem se je v petek, 20. februarja, odvijal večer poln smeha in zabave, kajti v goste so prišli štirje izvrstni slovenski komiki, ki vedno znova navdušujejo slovensko publiko. V večeru, ki je potekal v znamenju stand-up komedije, so bili gledalci deležni štirikratnega odmerka smeha in štirih zabavnih komikov, ki so jih vsak po svoje zabavali s svojim pogledom na svet in jih niso pustili lačne smeha. Na odru kozjanske kinodvorane so se v okviru večera stand-up komedije, ki so ga v sodelovanju s Klubom študentov šmarske regije in Obsotelja pripravili člani Kluba mladih Kozje, zvrstili štirje izvrstni komiki, ki imajo za sabo že veliko kilometrine v nastopanju po dvoranah po vsej Sloveniji. Jernej Celec, ki je v Kozjem že nastopil, je zopet odlično povezoval program in zbranim predstavil ostale tri komike, ki so poskrbeli, da bodo njihove šale še kar nekaj časa odmevale po dvorani. Tako so poleg njega nastopili še Uroš Kuzman, Gašper Bergant in najbolj svež med nji- Stand up komiki mi – Andrej Podbevšek in poskrbeli za dobro uro in pol smeha. Vsi upamo, da bodo takšni večeri v Kozjem potekali še velikokrat, saj ni lepšega kot začetek vikenda z obilo smeha in zabave. Klub mladih Kozje 39 IZ NAŠIH KRAJEV Ta ljuba kultura V Osnovni šoli Kozje so že naredili prve korake v novo leto in prišel je čas, da se zopet poklonijo slovenski kulturi in številnim kulturnim izvajalcem iz našega ožjega okolja. Tako so s čudovito kulturno prireditvijo popisali še eno stran v knjigi svoje »kulturne šole« in jo obogatili s še eno dejavnostjo projekta SKK (Projekta za dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti), v okviru katerega letos izvajajo številne dejavnosti za dvig socialnega in kulturnega kapitala. Vsi obiskovalci, ki so se na četrtek, 12. februarja, željni smeha in zabave ter predvsem kulture zbrali v kozjanski kinodvorani, so imeli priložnost spremljati čudovit program, v katerem se je zvrstilo veliko glasbenih, plesnih, igralskih in pevskih točk, ki jih šolarji pridno pripravljajo in združujejo ob vseh večjih krajevnih in državnih praznikih in slavjih, kar ob obilju talenta, ki se v kozjanski šoli skriva tako rekoč za vsakim vogalom, sploh ni tako težko. Obiskovalci prireditve v Kozjem so bili tako deležni obilice smeha, dobre glasbe in presenečenj – vse na zelo kulturen in zabaven način – eno brez drugega vendar ne gre. Povezovanje programa sta prevzela Sinja Kunst in Nick Perc, ki sta poskrbela vsak za svoj del kulturno-zabavne prireditve – Sinja za kulturni, Nick pa za zabavni del, in skozi preplet kulture in zabave so učenci zabrisali meje med zabavnim in kulturnim in iskali odgovore na vprašanja, kaj pravzaprav je kultura, kaj je kulturno, kaj nekulturno vedenje in ali je vse to sploh še vredno počenega groša. Med nastopajočimi so se na odru zvrstili otroški in mladinski pevski zbor OŠ Kozje pod vodstvom pevovodkinje Katje Kovač in mladi folkloristi pod vodstvom Mateja Jagriča. Ker pa danes živimo v svetu, katerega neizogiben sestavni del je tudi tehnologija z vsemi svojimi prednostmi in slabostmi, so učenci tudi ta vidik vsakdana s pridom vključili v predstavo. Zbrani so se tako med posameznimi točkami zabavali ob prikupnih posnetkih kozjanskih prvošolcev, ki so premlevali odgovore na vprašanja o tem, kaj je kultura, ter z gledalci delili svoj popolnoma drugačen, brezskrben in igriv pogled na ta »velika« vprašanja. »Kulturno je, da pri miru sediš in vse pridno poslušaš. Da med poukom ne pijemo. Da se lepo obnašamo, ne govorimo grdih besed, ne špukamo drugih in jih ne tepemo, grizemo ali ščipamo,« so se glasili prisrčni in iskreni odgovori najmlajših na vprašanje o kulturnem vedenju. Za vrhunec večera pa so ponovno poskrbeli člani gledališkega kluba OŠ Kozje, ki so pod vodstvom učiteljice Alje Belak na oder pripeljali pravo zvezdo. Pa ne kakšno slovensko ali tujo zvezdnico, temveč čisto pravo zvezdo. Gledalci so tako z užitkom spremljali Otroci OŠ Kozje so se predstavili z Zvezdico Zaspanko 40 zgodbo o Zvezdici Zaspanki – zvezdi, ki uspava otroke, vodi mornarje po morju in pesniku pomaga najti pravilne rime. Kultna in nepozabna pravljica Frana Milčinskega – Ježka, ki velja za eno najpriljubljenejših slovenskih pravljic, je skozi čudovito izvedbo otrok gledališke skupine gledalce navdihnila s prekrasnim sporočilom, da lahko z dobroto in ljubeznijo premagamo zlo in je včasih dovolj že to, da se naučimo zapisati besedo »LJUBA«. Učenci pa prav tako niso pozabili na tistega, ki je naš ljubi slovenski jezik poplemenitil in zlikal in v katerega čast in hvalo so se pravzaprav zbrali na ta dan. »Pred mnogimi leti je slovenski pesnik France Prešeren postavil temelje slovenske kulture …,« je dejala Sinja, Nick pa je hitro pristavil »in nam zagotovil še en prost dan!« Kaj vedo o Prešernu, pa so zbranim zaupali tudi prvošolčki: »Je tisti, ki je izdeloval pesmi, pesnik! France Prešeren je napisal zelo veliko pesmi. On je naš največji pesnik, ki je napisal tudi našo slovensko himno.« V nadaljevanju pa so za piko na i svoje prispevali tudi kulturniki, aktivni v lokalnem okolju, člani Mešanega pevskega zbora Vinea Kozje, ki so pod vodstvom Anje Radkovič zapeli dve pesmi. Ko se je gneča v zaodrju malce umirila in so nastopajoči pokazali vse, kar so za ta dan pripravili, sta povezovalca programa k besedi povabila tudi županjo Občine Kozje Milenco Krajnc. Ta je zbrane pozdravila ter se zahvalila učencem, da so vsem zbranim pričarali prekrasen večer na odru. »Kultura je sama po sebi vrednota in hkrati zatočišče najžlahtnejših človekovih lastnosti, ustvarjanja. To ustvarjanje pa hkrati krepi dobre medsebojne odnose, medsebojno spoštovanje in povezovanje,« je dejala županja in v nadaljevanju poudarila, da smo ravno iz kulture postali to, kar smo, kar so naše sanje. »Zato moramo to, kar imamo, krepiti in negovati in hkrati prilagajati vsem novim izzivom.« Z željo, da bi bil poln kulture ne le ta dan, temveč sleherni dan našega življenja, se je županja poslovila od zbranih in jim zaželela vse dobro. S tem je bilo predstave konec. Vsi zbrani so še malce postali in poklepetali, nato pa polni lepih vtisov odhiteli v svoje tople domove, kjer so lahko vsem, ki so ostali doma, z gotovostjo zatrdili, da jim je lahko žal. Mojca Valenčak IZ NAŠIH KRAJEV Božični koncert zakoncev Petan v Kozjem Decembra z veseljem prisluhnemo božičnim pesmim, ki nas v času okoli božiča še posebej nagovorijo. Ravno zato je lep božični koncert najlepše darilo, ki ga lahko sebi in svojim bližnjim podarimo v tem prazničnem času, ko se nam zdi, da je meja med črno-belo resničnostjo in čarobnim svetom čudežev skorajda popolnoma zabrisana. V soboto, 20. decembra, sta zbranim v Kozjem pesem in glasbo podarila zakonca Marjan in Majda Petan, ki sta na povabilo domačega župnika, Nika Marovta, v kozjanski cerkvi Marijinega vnebovzetja skupaj s pevkami in pevci domačega Mešanega pevskega zbora Vinea Kozje priredila odličen božično-novoletni koncert. Z izvajanjem številnih božičnih in drugih duhovnih pesmi, ki jih premore njun širok repertoar, sta v Marijini cerkvi pričarala čarobno vzdušje in številnim obiskovalcem priredila čudovit večer. Z božičnimi pesmimi z vsega sveta, ki so tudi del njune nove zgoščenke z naslovom Mami za božič, posvečene Majdini materi, ki se je letos preselila med zvezde, sta med zbrano družbo v Kozjem prinesla toplino, mir in upanje, pa tudi zave- Petanova sta navdušila danje, da lahko s svojimi dejanji spreminjamo svet na bolje. Zbrane je nagovoril tudi župnik Niko Marovt, ki je vsem zaželel lepe praznike in se zahvalil za številno udeležbo. Glasbena zakonca sta zbrane v božični koncert popeljala z božično obarvanimi skladbami, sledile pa so skladbe o domačnosti in ljubezni ter miru med dragimi ljudmi. Svoj del so k tej božični zgodbi dodali tudi člani MePZ Vinea Kozje pod vodstvom Anje Radkovič, ki so za konec združili moči z zakoncema Petan in vsemi zbranimi, in v čudovitem sozvočju glasov je po cerkvi zadonela še tista najbolj poznana božična pesem: Sveta noč, blažena noč … Mojca Valenčak Poslovili so se od starega in nazdravili novemu Ob prehodu starega leta v novo so se veselili tudi v Kozjem. Tam so se na trgu pred občinsko stavbo zbrali krajani Kozjega in v dobri družbi prijateljev in znancev pokramljali, zapeli, zaplesali, se poveselili in skupaj odštevali zadnje minute starega leta in nazdravili novemu. V soboto, 20. decembra, sta zbranim v Kozjem pesem in glasbo Ko je ura odbila deset, so se na zadnji dan starega leta na trgu v Kozjem počasi začeli zbirati dobro razpoloženi krajani in drugi obiskovalci. Malo pred tem so se še okrepčali ob obilnih novoletnih večerjah v toplem zavetju svojih domov, nato pa je že nastopil čas za najlepši del silvestrskega večera, druženje s prijatelji, sorodniki in znanci ob prijetnih zimzelenih novoletnih in zimskih melodijah. Ob tem so se odžejali s hladnimi napitki ali pogreli s toplimi pijačami, za vse pa je poskrbelo osebje bara Izvir Kozje. Čas kar švigne mimo, ko se imamo lepo, in enako je bilo tudi na silvestrovanju v Kozjem, kjer je zbrane na trgu skozi celoten večer družilo veselo, prijateljsko vzdušje. Tako jih je polnoč kar malo presenetila s svojim hitrim prihodom, izza vogala jih je že opazovalo novo leto, staro pa je pobralo šila in kopita in se od njih počasi poslovilo. Ko je ura odbila polnoč, je zbrane nagovorila županja Kozjega Milenca Krajnc in vsem v novem letu zaželela vse lepo ter jih v imenu Občine Kozje pogostila s penino. Osebje bara Izvir pa ni pozabilo niti na nepogrešljivi del rojstva novega leta in medtem ko se je po trgu razlegalo veselo trkanje s kozarci penine in šepetanje lepih želja med objemi prijateljev, je nebo razsvetlil čudovit ognjemet. Rajanje na trgu v Kozjem se je odvijalo še pozno v noč in če bo novo leto vsaj malo odražalo svoj začetek, bo zagotovo nadvse veselo. Mojca Valenčak Trikraljevski koledniki v Kozjem Na predvečer Gospodovega razglašenja so mnogi domačini iz Kozjega, Buč, Lesičnega in Pilštanja veselo hiteli odpirat vrata, ko so pred pragom zaslišali znani zven petja kolednic – voščilnih pesmi, ki so napovedovale prihod trikraljevskih kolednikov, ki so s svojim obiskom k hiši prinesli blagoslov za letino in zdravje ter srečo ljudem in živini. Medtem ko običaj trikraljevskega koledovanja, ki poteka na predvečer praznika svetih treh kraljev, ponekod že počasi prehaja v pozabo in je drugje samo še daljni spomin, je to staro izročilo pri nas – predvsem po zaslugi predanih posameznikov, ki ta običaj spoštujejo in ga vsako leto znova obujajo – še vedno živo. Obhod po domovih v Kozjem in okoliških krajih vsako leto z veseljem opravi dobro poznana zasedba, ki z veliko mero dobre volje zvesto nadaljuje staro tradicijo koledovanja, sestavljajo pa jo Janko in Ludvik Dobravc ter Roman Bratuša. »Zvečer pred praznikom se ob mraku odpravimo po okoliških domačijah in pojemo pesmi, značilne za ta čas, nad vrata pa Koledniki na obisku pri županji s kredo zapišemo začetnice imen svetih treh kraljev in leto obiska. Ta stari običaj v enaki zasedbi z veseljem vzdržujemo že dosti let. V veliko veselje nam je predvsem zato, ker so ga ljudje lepo sprejeli in nas vsako leto že pričakujejo. Danes je koledovanje malo drugačno, hiše so namreč novejše in marsikdaj nas ne slišijo, kako pojemo, ali pa že zaspijo, ko pridemo,« pove Roman Bratuša. Koledniki so svoj obhod začeli na Bučah ter ga nadaljevali v delu Kozjega, od koder so se odpravili še na Pilštanj in v Lesično, nato pa nazaj v Kozje, kjer so obhodili še preostali del domov ter nadnje klicali blagoslov. Med drugim so obiskali domove vseh nekdanjih županov Občine Kozje, ustavili pa so se tudi pri trenutni županji Milenci Krajnc, ki jih je z veseljem sprejela v svojem domu. Mojca Valenčak 41 IZ NAŠIH KRAJEV Praznik zaljubljencev, svetek vseh norcev, v Kozjem pa dan pohodnikov Letošnje leto je bilo v prazničnem smislu prav posebno leto. Kmalu po kulturno obarvanem 8. februarju je »nesrečnemu« petku trinajstega sledila pustna sobota, ki se je prekrivala s praznikom vseh zaljubljencev. Tako je pust srečal Valentina in skupaj sta se zavrtela v norčavo-romantičnem plesu ter se prepustila vrtincu dogajanja, ki je kot val zajel vso Slovenijo in zabrisal meje med zaljubljenci in norci. V Kozjem pa se je zbralo več sto pohodnikov, ki sami sebe raje, kot da bi se opredelili za eno od naštetega, štejejo nekam vmes – med tiste zaljubljene v pešpoti in v osvajanje vrhov ter nore na zabavno druženje v prelepi naravi. Ves ta praznični miks je bil zagotovo nekaj posebnega. Srečanje pusta in Valentina se namreč zgodi le občasno in je zato toliko bolj dragoceno. Tako smo si vsi upravičeno prizadevali, da bi ta posebni praznik preživeli kar se da nepozabno, na lep in samosvoj način. To pa je zagotovo uspelo vsem, ki so oprtali nahrbtnike, nadeli gamaše, poiskali pohodniške palice, spakirali termovke čaja in kakšno »prisrčnico« in vzeli pot pod noge ter ubrali že dobro poznano pot iz Kozjega do Koče na Bohorju. Vsi, ki so mnenja, da je življenje lepše, če ga vsaj deloma prehodimo v planinskih čevljih, so se tudi letos, na valentinovo, v okviru tradicionalnega Valentinovega pohoda, ki sta ga ponovno organizirala Planinsko društvo Bohor Senovo in Turistično društvo Kozje, lotili že 21. skupinskega osvajanja kozjanskih vrhov. BOHOR PONOVNO OSVOJILO OKOLI 300 POHODNIKOV Na sobotno jutro, ko so oblaki trmasto zakrivali sonce in iz sebe uspeli iztisniti celo nekaj dežnih kapelj in milejši snežni metež, se je Kozje počasi prebudilo v siv dan, ki pa so ga s svojim smehom in dobro voljo že od ranega jutra razsvetljevali številni ljubitelji pohodništva, ki so se zgrinjali na štartno točko pri gostišču Motel Ribnik Kozje. Tam se je zglasilo okoli 300 pohodnikov, med katerimi je bilo poleg domačih planincev tudi veliko pohodnikov, ki so v Kozje prišli od drugod. Preden so se podali na pot, so v prostorih Motela Ribnik opravili prijavo, poravnali štartnino in prejeli majhno darilce Turističnega društva Kozje – odsevni trak, ki ne sme manjkati v opremi slehernega opreznega in odgovornega planinca. Za to, da so se udeleženci pohoda že pred samim začetkom poti okrepčali z majhno malico, je prav tako poskrbelo domače turistično društvo, ki že leta vestno sodeluje pri organizaciji pohoda in ob pomoči Pekarne Resnik iz Kozjega priskrbi pekovsko pecivo in prav posebno medeno pecivo v obliki srčka, ki si ga pohodniki nadenejo okoli vratu in je v vseh letih izvajanja Valentinovega pohoda postalo že kar obvezna oprema pohodnikov. Ti medeni srčki pod bradami pohodnikov v ritmu korakov kot po srčnem utripu poskakujejo vse do cilja, kjer marsikoga izmed njih dokončno premamijo, da se polasti zaslužene slastne nagrade in jih z veseljem sne. NISO VSI, KI SE POTEPAJO, IZGUBLJENI V hladnem jutru so se pohodniki pogumno odpravili na pot, ki jih je vodila ob potoku Bister graben, po vetrovnih grebenih Veternika, pa vse do Koče na Bohorju. Ko so za sabo pustili približno polovico poti, so se udeleženci pohoda odpočili na postojanki pri družini Bračun, ki jo je pripravilo Turistično društvo Kozje, kjer so se okrepčali s pekovskim pecivom in pogreli s kuhanim vinom ali čajem. Tudi snegu, ki se mu je trmasto uspelo obdržati na gozdnih poteh, speljanih preko Oslice in Debelega vrha, ni uspelo zlomiti sproščenega planinskega vzdušja, ki sta ga skozi celo pot podžigala smeh ter dobra volja pohodnikov. Valentinov pohod, ki velja za enega najlepših organiziranih pohodov, ki se jih lahko v tem času udeležimo, je tako ponovno upravičil svoj sloves, kar lahko z gotovostjo zatrdijo tudi vsi, ki so se pohoda udeležili. Čeprav pustovanje še vedno velja za najljub- Dolga vrsta pohodnikov ši praznik številnih Slovencev, kar ti zvesto utemeljujejo s trditvijo, da si lahko takrat za en dan tisto, kar nisi in bi si morda želel biti, so pohodniki, ki so se udeležili 21. Valentinovega pohoda, ubrali drugo pot, in se na pustno soboto raje približali bistvu valentinovega ter se posvetili svoji veliki ljubezni do pohodništva in druženja z isto mislečimi ljubitelji poti in narave, pa četudi to lahko in že s pridom počnejo tudi čez vse leto. Saj vendarle drži, kar je v neki otroški pesmici zapisal Feri Lainšček, da je ljubezen potrebno ljubiti. Če vprašate udeležence sobotnega pohoda, je ni lepše reči, kot v dobri družbi prijateljev riti v hrib, telo prečistiti vseh strupov, pljuča napolniti s svežim zrakom, oko spočiti na številnih prelepih razgledih in si na koncu poti v topli koči za pečjo zasluženo privoščiti slastno porcijo domače sarme, medtem pa so sneg, mraz in morebitna mokrota v čevljih le trije popolnoma nepomembni dejavniki. Marsikdo bi to opisal kot čisto norost, kdo drug kot pravo ljubezen … Vsakemu svoje, ne nazadnje so v soboto slavili tako zaljubljenci kot norci. Mojca Valenčak Kozjani na zasneženi Vetrnik V soboto, 3. januarja 2015, se nas je na poziv športnega društva in Kluba mladih Kozje zbralo 17 pohodnikov in skupaj smo se podali na pohod na Vetrnik. Zbrali smo se dopoldne ob 10.30 in odkorakali proti prvemu cilju, Županovemu bregu. Naprej smo pot ubrali čez Vetrnik in se tam ustavili na domačiji Šošterič, kjer nas je čakalo lažje okrepčilo. To je bila zadnja postaja pred vrnitvijo nazaj v Kozje, kamor smo se vrnili okoli 3. ure popoldne. Vsi smo se strinjali, da smo prvo soboto v mesecu zelo dobro izkoristili in da to ne bo zadnji tako preživet vikend. Zala Grobelšek 42 IZ NAŠIH KRAJEV / PISALI SMO Na Bučah že 12. tradicionalno žegnanje konj na Štefanovo V petek, 26. decembra, na dan, ko goduje sveti Štefan, zavetnik konj, se je na Bučah ponovno odvijalo tradicionalno žegnanje konj, ki so ga člani Konjenice Virštanj – Obsotelje letos organizirali že dvanajsto leto zapored. Blagoslov konj je pri nas že stara tradicija, ki jo na Bučah s predanostjo spoštujejo že dvanajst let. Žegnanje tam poteka pri cerkvi vaškega zavetnika sv. Petra, kjer župnik blagoslovi konje, pa tudi kruh, sol in spominke. Ob 10. uri, po končani sveti maši, so se pred cerkvijo zbrali farani in člani Konjenice Virštanj – Obsotelje, ki so se žegnanja udeležili z okoli petnajstimi konji in tremi kočijami. Na prvo od teh kočij sta sedla častna gosta, županja Občine Kozje Milenca Krajnc in župan Podčetrtka Peter Misja, na drugo pa župnik Niko Marovt in skupaj s konjeniki so se podali na tradicionalni krog mimo pokopališča in se nato zbrali na igrišču športnega parka na Bučah. Tam je zbrane najprej nagovorila in pozdravila županja Milenca Krajnc, sledil pa je pozdravni govor predsednice konjenice Ane Markelj, ki se je med drugim zahvalila tudi domačemu župniku za vsakoletni blagoslov konjev. Slednji je še enkrat poudaril pomembnost spoštovanja živali, predvsem pa konjev, in opravil blagoslov konjev in konjenikov. Vsak konj je dobil košček blagoslovljenega kruha s soljo, konjeniki pa so prejeli spominske obeske. Po končanem obredu »žegnanja« je bilo za dobro počutje obiskovalcev s strani konjenice poskrbljeno za topli čaj in kuhano vino, ki je zbrane dodobra pogrelo, v domu gasilcev in krajanov Buče pa je sledila pogostitev častnih gostov in vseh članov konjenice, ki so pomagali pri organizaciji dogodka, v popoldanskih urah pa so se konjeniki odpravili še na ježo po okoliških krajih. Mojca Valenčak Kozjanska butara velikanka višja kot lani Povsod okoli nas se počasi prebuja novo življenje in dnevi pred cvetno nedeljo so bili več kot primerni za to, da se je prijetno združilo s koristnim. Prav to so storili številni Kozjani, ki so združili moči in nadaljevali tradicijo izdelave butar velikank ter tako ohranili znanje naših dedov in ga prenesli na mlajše generacije. Butara je dobila častno mesto pred farno cerkvijo, kjer je vsem polepšala začetek velikonočnih praznikov. V Kozjem, kjer pridno vzdržujejo tradicijo skupne izdelave butare velikanke, tudi letos niso obsedeli križem rok. Združili so prijetno s koristnim in se na pobudo Turističnega društva Kozje ponovno zbrali, zavihali rokave in izdelali butaro, ki v višino še presega lansko velikanko, ter jo s skupnimi močmi odnesli na trg Kozjega, kjer se v vsej svoji veličini že od četrtka dalje bohoti pred farno cerkvijo in je bila skupaj z ostalimi butaricami blagoslovljena na cvetno nedeljo. Na butari se je tudi letos znašlo veliko različnih vrst zelenja, ki so ga člani društva nabrali po okoliških gozdovih ali pa so ga darovali iz svojih vrtov. Pri sami izdelavi butare pa sta jim bili v veliko pomoč Marija Zajc in Cvetka Bevc, ki sta z izkušenimi rokami vodili potek izdelave. Po končanem delu se Kozjani niso pozabili tudi malce poveseliti. Ob tej priložnosti se zahvaljujejo predvsem Mileni Jagrič, ki je prispevala dobrote za zasluženo zakusko. Mojca Valenčak Pisali smo pred desetletjem Marca 2005 je izšla 26. številka glasila Zmajev glas, ki je imela na naslovnici posnetek s smučišča pod Mačkovo špico, ki zaradi različnih razlogov ni nikoli zares zaživelo, pred desetletjem pa se je skupina občanov na njem smučala še 5. marca. Mesto pod drobnogledom smo namenili desetletnici obstoja Občine Kozje, o čemer je spregovoril tedanji župan Dušan Andrej Kocman. Naštel je pridobitve prvih desetih let ter želje in potrebe, ki jih imajo občani in občina. Na straneh iz občinskega urada smo pisali o novem odloku o občinskih priznanjih, o sofinanciranju programov in ukrepov iz občinskega proračuna, o preloženi investiciji v knjižnico … Na šolskih straneh so učenci OŠ Lesično pisali o zimski šoli v naravi, lokostrelstvu v Fiesi in aktivnih zimskih počitnicah, učenci OŠ Kozje pa so se razpisali o kulturnem tednu na šoli, božično-novoletnem koncertu ter o otroškem parlamentu na temo Mladi in Evropa. Na straneh iz naših krajev smo pisali o aktivnostih Društva upokojencev Kozje in PGD Lesično – Pilštanj – Kozje, predstavili pa smo tudi nove najemnike Motela Ribnik Kozje, družino Pepelnak. Na športnih straneh smo pisali o bočnih zborih nekaterih športnih društev, prvem nastopu košarkarja Sandija Čebularja na tekmi slovenskih zvezd, zmagi Dušana Ferliča na namiznoteniškem turnirju na Bučah ter o uspehih Manice Sok, Žive Grobelšek, Primoža Hostnika, Jožija Preskarja, Andreja Hartla, Denisa Kukovičiča in Nejca Hostnika med karateisti. Marjan Marinšek je v svoji rubriki predstavil Franca Kosarja – najslavnejšega kozjanskega dekana in na zadnji strani objavil podobo Kozjega iz leta 1865, ko je Franc Kosar prišel za dekana v Kozje. Roman Gradišek 43 PREJELI SMO Iz nedavne preteklosti Pred kratkim je Občina Kozje odprla prenovljene zapore. ročila zaboj pri mizarju, zapa- ljen. (iz sodbe Sodišča slovenske Ta otvoritev je odprla spomin na ljudi in dogodke, poveza- kirala grozdje v zaboj, spodaj narodne časti z dne 11. 7. 1945 v ne s temi zapori. Eno izmed taksnih zgodb predstavljam v dodala potni list ter vse skupaj Kozjem ) tem prispevku. Ta prispevek je o mojemu očetu Stanku Zupanu, ki ga vidite na sliki in se ga mnogi tudi spominjate, saj je umrl šele leta 1987. Spominjamo se ga kot delovnega in poštenega državljana. Že leta 1935 je poskrbel za izgradnjo vodovoda. V tem obdobju je obnovil tudi gospodarsko poslopje in hišo. Največja pridobitev je bila izgradnja elektrike v letu 1949. Oče je bil razgledan, veliko je bral in rad je bil seznanjen z dogajanjem. Veliko se je razdajal za druge ljudi in za tiste, ki so imeli težko mladost, ki so ostali brez staršev in brez sredstev za življenje. Tako ni bilo naključje, da je leta 1952 postal župan takratne Občine Podsreda, kjer je županoval vse do leta 1956. Potem je bil vrsto let predsednik KS Podsreda. Kljub njegovim nedvomnim vrlinam pa se mu je takoj po vojni zgodila huda krivica. Po sedemdesetih letih od časov, ko mu je bila neupravičeno odvzeta prostost in dosojena izguba narodne časti, bi rad v spominu opisal kronologijo teh dogodkov. Bilo je leto 1944. Osemnajstega septembra je potekala mobilizacija v narodnoosvobodilno vojsko. Takrat so Kozjani, med katerimi je bil tudi moj oče, poslali novince prek Save na Dolenjsko. V tem času je v odred prišel major Ivan Kovačič - Efenka in odobril izvedbo akcije. Pod vodstvom namestnika komandanta Kozjanskega odreda Janežiča sta zvečer 25. septembra 1944 odšla 2. in 4. bataljon s 300 novinci (med njimi ja bil tudi moj oče) proti Savi. Ti so s pomočjo napete vrvi čez Savo pri Dolenjem Brezovem reko prehodili — prebredli. Danilo se je, Sava je močno narasla. Razbežali so se in nekateri so padli v zasedo pri gradu Impoljca. Veliko so jih polovili kočevski Nemci, saj so bili novinci brez orožja. Ujeli naj bi jih 132. (po knjigi Teropšič 44 poslala v Sulental očetu. Oče je pobegnil in se s tem potnim listom vrnil domov. Policist, ki ga je pregledal na meji in mu izrekel besede »schon gut« (že dobro) ni opazil, da je bil potni list ponarejen. Po prihodu domov se je nekaj časa skrival na seniku, potem pa, ko je bila zima le prehuda, se je preselil v hišo in se izdajal za bolnega. A GLEJ GA ZLOMKA Kozjanski odred) Nemci navajajo večje število ujetih. V Štajerskem gospodarju so zapisali, da so 25. septembra skušali tolovaji pri Siegersbergu (Blanca) spraviti čez Savo na Krajnsko večje število rekrutirancev. Ohranilo se je poročilo, da so jih 132 (med katerimi je bil tudi moj oče) »postrojili« na cesti. Vse mokre in premražene so odpeljali peš v Zidani Most, kjer so jih razporedili na vlak. V zaklenjenih živinskih vagonih so jih odpeljali v taborišče. V Avstriji, kamor so prispeli, pa so ga namesto v taborišče razporedili na delo v rudniku Sulentale (Bergla). Po njegovem pripovedovanju so ga dali v rudnik, kjer je bil »flec« (debelina premoga) debel samo 1 meter in je moral lopatati sede. Lahko je pisal domov. Mama se je takrat razveselila pisma, v katerem piše, da naj mu pošlje en zabojček grozdja od doma. Doma so skovali načrt, kako bi očeta dobili domov, zaprosili so njegovega svaka Antona Dobravca, ki je delal pri železnici, naj očetu pripravi potni list za vrnitev. Potni list je res prinesel iz Brestanice (Rajhenburga), od koder je hodil obdelovat vinograd in to seveda peš. V rokav zašitega potnega lista ni nihče videl. Potem je mama, ki je na- Vojna se je končala. Stanko je bil po krivem ovaden. Julija 1945 so ga pred Sodiščem slovenske narodne časti na zasedanju v Kozjem, kjer je bil tudi prisoten, na obtožbo javnega tožilca za celjsko okrožje obsodili po 3. členu Zakona o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast na: • izgubo narodne časti za dobo dveh let, • lahko prisilno delo za dobo pol leta. Sodba je bila izvršena takoj z naslednjimi razlogi: Obtoženec priznava, da je bil ob okupaciji leta 1941 simpatizer Nemcev in da je bil zadovoljen z vojnim in političnim stanjem. Nadalje priznava, da je dal svojo rejenko, nezakonsko hčer svoje žene, jeseni 1943 študirat v »Filah« (Beljak), da se je izobrazila za otroško vrtnarico, ter je nato v letu 1943 tudi dva meseca službovala kot otroška vrtnarica v Kozjem. Tudi priča Vimpolšek Alojz izpove, da je bil vseskozi do leta 1944 obtoženec velik nemčur. To dejstvo pa je nadalje nedvomno potrjeno tudi po okolnosti, da je obtoženec dal vzgojiti svojo rejenko za nemško otroško vrtnarico, da se je vsekakor dobro zavedal, da je naloga teh potujčevati naš rod že v najnežnejši mladosti. Spričo navedenega je krivdorek uteme- Navedeni razlogi so bili povsem neresnični. Povrh vsega je pastorko Marijo Bah poslala študirat v Beljak njena mati. Oče je tako ostal v zaporu v Kozjem. Vendar v teh zaporih zaporniki niso imeli niti najnujnejšega. Tako so mu hrano morali nositi sorodniki. Amalija Zupan (njegova žena) je s prošnjo Predsedstvu AVNOJ-a prosila za izpustitev, vendar odziva ni bilo. Šele ukaz Predsedstvu SNOS-a z dne 24. 8. 1945 o pomilostitvi oseb, obsojenih po zgoraj navedenem zakonu je omogočil izpustitev. Osemnajstega oktobra 1945 so obsojencu Stanku Zupanu posledice kazni izgube narodne časti pravno omejili na izgube političnih pravic. Komisija Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic za priznanje statusa bivšega političnega zapornika je pokojnemu očetu za čas odvzema prostosti - prisilnega dela od 11. 7. 1945 do 11. 8. 1945 ter za čas izgube narodne časti od 12. 8. 1945 do 12. 8. 1947 na podlagi 9.,14. in 16. člena Zakona o popravi krivic sprejela SKLEP: 1. Stanku Zupanu se prizna status bivšega političnega zapornika. 2. Čas odvzema prostosti 11. 7. 1945 do 11. 8. 1945 se mu všteje v pokojninsko dobo v dvojnem štetju. 3. Čas nezmožnosti zaposlitve od 12. 8. 1945 do 12. 8. 1947 se mu všteje v pokojninsko dobo v enojnem štetju. (Komisija za izvajanje zakona o popravi krivic št. 130209/2013/7 od 17. 7. 2014) Lepo je, če se v postopku prizna krivice in izpolni vse zahteve, vendar je za očeta to veliko prepozno. Krivice je težko popraviti, ugotovitve komisije pa so vsaj v uteho prizadetim sorodnikom kaznovanega. Zvonko Zupan ŠPORT Med košarkarji veterani zmaga drugič v Podčetrtek S tekmami desetega kroga se je zaključila osma sezona Veteranske lige v košarki Kemoplast Kozjansko v organizaciji Športne zveze Kozje, ki se je odvijala v telovadnici OŠ Lesično. Tekmi zadnjega kroga sicer nista več imeli vpliva na končno lestvico, ki je bila znana že prej. V prvi tekmi sta se pomerila stari in novi prvak. Petkratni zmagovalci lige, ekipa KK Šentjur 2000, so imeli v letošnji sezoni precej težav s sestavo ekipe, saj so precej tekem odigrali le s petimi igralci in so ostali brez zmage v celi sezoni. Poleg tega pa so se nekatere ekipe letos precej okrepile z igralci, ki so še pred kratkim aktivno nastopali v članskih ligaških tekmovanjih, še najbolj prav ekipa KK Podčetrtek, ki je tudi tokrat zanesljivo zmagala in z enim samim porazom osvojila drugi naslov prvaka. V drugi tekmi sta se pomerili ekipi ŠD Kozje in ŠD Šmarje. Bolje so tekmo začeli slednji, ki so dobili prvo četrtino, drugo četrtino pa so odlično odigrali Kozjani in jo dobili z rezultatom 36:10. Prednost so zanesljivo držali tudi v drugem polčasu ter jo še povečevali in se tako veselili tretje zmage, ki pa jim ni pomagala višje od četrtega mesta. Ekipa ŠD Šmarje se je s porazom po izkupičku izenačila z ekipo Dren Lesično, ki je bila tokrat prosta, vendar pa so bili Šmarčani zaradi dveh medsebojnih zmag drugi, igralci iz Lesičnega pa tretji. Po dveh letih je naslov najboljšega strelca lige drugič osvojil Mario Stiplošek iz ekipe ŠD Kozje, drugi je bil Sebastjan Ivačič (KK Podčetrtek), tretje mesto pa sta si razdelila Andrej Rebernik (Dren Lesično) in Vinko Cvetanovič (ŠD Kozje). Pokale najboljšim ekipam in strelcu sta na družabnem zaključku v Motelu Rib- Predstavniki prvih treh ekipo in najboljši strelec s predsednikom ŠZK nik Kozje podelila predsednik Športne zveze Kozje Roman Gradišek in sponzor lige, Peter Lapornik iz podjetja Kemoplast, ki sta se vsem udeležencem zahvalila za sodelovanje in jih že povabila k sodelovanju tudi v naslednji sezoni. (R. G.) Sokov memorial drugič zbral vse kozjanske košarkarje Zbrani igralci treh generacij Tradicija Sokovega memoriala za košarkarje sega v leto 1994, ko so se prvič zbrale veteranske ekipe in se pomerile na turnirju v spomin na neutrudnega športnega zanesenjaka dr. Antona Soka, zače- tnika košarke v Kozjem. Vrsto let so organizatorji, člani Športnega društva Kozje, na turnir vabili veteranske ekipe iz bližnje in daljne okolice, v lanskem letu pa so se odločili za spremembo sistema udeležbe. Odločili so se namreč, da bodo poskusili zbrati čim več košarkarjev različnih generacij, ki so nastopali za ekipe ŠD Kozje v različnih ekipah in tekmovanjih. Ker je bil lanskoletni odziv zelo dober, so se odločili enak format tekmovanja obdržati tudi letos. Zbralo se je nekaj čez dvajset košarkarjev, ki so uvodoma položili cvetje na grob dr. Antona Soka, svečko pa so prižgali tudi na grobu nekdanjega soigralca Milana Motoha, nato pa so pričeli s tekmovanjem, ki že vsa leta poteka ob prazniku Občine Kozje. Tekmovalci so bili po starosti razdeljeni v tri ekipe, člani pod 35 let, mlajši veterani od 35 do 50 let in starejši veterani nad 50 let. Ekipe so se pomerile vsaka z vsako. Tekmovanje je postreglo s tekmami, polnimi lepih potez, kljub temu pa ni manjkalo borbenosti in tekmovalnega duha. Največ znanja so pokazali najmlajši člani, ki so zanesljivo ugnali oboje nasprotnike. Najbolj napeta je bila tekma med starejšimi in mlajšimi veterani, ki so jo dobili starejši, ki so bili celo najštevilčnejša ekipa turnirja, ki so ga tako zaključili na drugem mestu, medtem ko so se lanski zmagovalci, mlajši veterani, morali zadovoljiti s tretjim mestom. Na družabnem zaključku, ki je prav tako potekal v Večnamenskem centru Kozje, so igralci obujali spomine na minule, v marsičem uspešnejše čase košarke v Kozjem, za katere upajo, da se bodo še kdaj vrnili. (R. G.) Sandi Čebular tretjič najboljši strelec slovenske lige Sandi Čebular, košarkar iz Kozjega, je po pravkar zaključenem rednem delu 1. slovenske košarkarske lige, lige Telemach, že tretjič postal najboljši strelec lige. Sandi, ki drugo sezono nastopa v dresu ekipe KK Rogaška, je na 18 odigranih tekmah povprečno dosegal po 20,56 točke. Poleg tega je bil s 3,39 uspešne podaje na tekmo še osmi asistent lige in drugi najbolj koristen igralec rednega dela. Sandi je svojo športno pot začel v Šentjurju, kjer je bil v sezoni 2005/06, še pred dopolnjenim dvajsetim letom, prvič najboljši strelec slovenske lige. Pred sezono 2006/2007 je prestopil k Unionu Olimpiji in leta 2007 kot član slovenske košarkarske reprezentance nastopil na evropskem prvenstvu v Španiji. Decembra 2007 se je prvič podal na Iberski polotok v špansko drugo ligo, kjer je dve sezoni nosil dres Rosalie de Castro. Novembra 2009 se je znova pridružil šentjurski vrsti in bil v sezoni 2009/10 ponovno najboljši strelec Lige Telemach. Jeseni 2010 je prestopil k Slovanu, a zaradi poškodbe že januarja končal sezono. Po uspešni rehabilitaciji se je pridružil Heliosu, sezono 2012/2013 pa znova odigral v španski drugi ligi, tedaj pri Lobe Huesci. Jeseni 2013 se je vrnil v domovino ter se pridružil zasedbi Rogaške. Njegove dobre igre zelo cenijo v Rogaški Slatini, kjer so ga pred kratkim izbrali tudi za športnika leta 2014. (R. G.) 45 ŠPORT V enajsti sezoni lige namiznega tenisa zmaga drugič v Rogaško Slatino Zadnji krog enajste sezone Lige namiznega tenisa »Vezenje EP« je prinesel končni vrstni red v vseh treh ligah. Osemnajst ekip je bilo v prvem delu lige razdeljenih v dve skupini, nato pa so se v drugem delu glede na rezultate razdelile na prvo, drugo in tretjo ligo. V prvi ligi je ekipa Rogaška Kavarnica Sofy potrebovala zmago v zadnjem krogu za osvojitev naslova prvaka, kar ji je tudi uspelo, in naslov prvaka so drugič v zgodovini lige ponesli v Rogaško Slatino. Na drugo mesto so se uvrstili branilci naslova, ekipa Trgovine Polje, ki je zbrala enako število zmag, a zaostala za prvaki zaradi medsebojnega poraza. Tretjega mesta se je veselila ekipa ŠD Sladka Gora, ki je še lani nastopala v drugi ligi. V drugi ligi je naslov prepričljivo, z dvema zmagama prednosti, osvojila ekipa Tenis klub Kozje Senčniki Border, ki je v zadnjem krogu premagala še ekipo NTK Ponikva, ki je osvo- jila končno tretje mesto, med njiju pa se je uvrstila še ekipa Rogaška Mizarstvo Žgajner, ki je zbrala enako število točk kot NTK Ponikva, a dobila medsebojni dvoboj. Medsebojni dvoboj je bil odločilen tudi pri uvrstitvi na prvo in tretje mesto v tretji ligi, kjer so prvaki postali člani ekipe ŠD Polje Trgovine Polje, ki so prav v zadnjem krogu zanesljivo premagali neposredne konkurente, na koncu drugouvrščeno ekipo Dolga Gora. Tretje mesto je osvojila ekipa Šmarje pri Jelšah, ki je imela enako število zmag kot ekipa Rajmax, a tudi zmago v medsebojnem obračunu. Pokale najboljšim ekipam sta po zaključku podelila predsednik Športne zveze Kozje Roman Gradišek in vodja lige Ervin Perčič, ki sta sodelujoče povabila še na tradicionalni zaključni turnir posameznikov ter k sodelovanju v naslednji sezoni lige. (R. G.) Prvič liga v badmintonu Športna zveza Kozje je letos prvič organizirala tudi ligo v namiznem tenisu »ABH šport« Kozjansko. V ligi je sodelovalo sedem ekip, po dve iz Tenis kluba Kozje in Športnega društva Polje ter po ena iz Športnega društva Kozje, Tenis kluba Brestanica in Športnega društva Podsreda. Ekipe so se pomerile po enokrožnem ligaškem sistemu z razigravanjem za končna mesta. Prvi naslov prvaka je osvojila ekipa ŠD Kozje ABH šport v postavi Blaž Hartl in Tadej Hartl, ki je v finalu zanesljivo premagala ekipo ŠD Podsreda v postavi Tri prvouvrščene ekipe Jože Vuk in Simon Vuk. Tretje mesto je osvojila ekipa TK Kozje dr. Harvey, ki sta jo zastopala Bojan Dobravc in Roman Gradišek, četrta pa je bila ekipa TK Brestanica. V razigrava- mestu, ekipa TK Kozje Vezenje EP je bila šesta in ekipa ŠD Polje Bar Frankinja sedma. Za nju od petega do sedmega mesta je bila najbolj izenačena tekma med ekipama TK Kozje zaključek so pripravili še turnir posameznikov – igralcev lige. Prvi posamični zmagovalec je Vezenje EP in ŠD Polje Trgovine Polje, ki so jo dobili slednji in sezono končali na petem postal Blaž Hartl, na drugo mesto se je uvrstil Jože Vuk in na tretje Roman Gradišek. (R. G.) V namiznem tenisu drugič Rok, v badmintonu prvič Blaž Vsakoletni prispevek Tenis kluba Kozje k praznovanju občinskega praznika Občine Kozje je organizacija občinskih prvenstev v namiznem tenisu in badmintonu. Tokrat so ju pripravili že štirinajstič, drugič v športni dvorani Večnamenskega centra Kozje. Na drugo aprilsko nedeljo so se dopoldan najprej zbrali igralci namiznega tenisa. Osem tekmovalcev je bilo v prvem delu razdeljenih v dve skupini, iz katerih sta se po dva najboljša uvrstila v polfinale. Med najboljšimi štirimi so se znašli trije igralci ekipe Tenis klub Kozje Senčniki Border, Ervin Perčič, Rok Perčič in Dušan Ferlič ter Janko Štefančič, ki v ligi namiznega tenisa zastopa ekipo ŠD Polje. V tesnem dvoboju najuspešnejših tekmovalcev v zgodovini občinskih prvenstev je štirikratni prvak Dušan Ferlič premagal osemkratnega prvaka Ervina Perčiča, uspešnejši pa je bil njegov sin Rok Perčič, ki je zanesljivo zmagal v drugem polfinalu. Prepričljiv je bil tudi v finalu, ko je z zmago nad Dušanom Ferličem osvojil svoj drugi naslov občinskega prvaka, tretje mesto pa je osvojil Ervin Perčič. Popoldan so na sceno ponovno stopili še igralci badmintona. Tudi tukaj se je zbralo osem tekmovalcev, ki so igrali po enakem sistemu kot igralci namiznega tenisa. Presenečenj v skupinskem delu ni bilo, tako da Najboljši trije v badmintonu so se v polfinale uvrstili nosilci Jože Vuk (ŠD Podsreda), Blaž Hartl (ŠD Kozje ABH šport) in Bojan Dobravc ter Roman Gradišek (oba TK Kozje dr. Harvey). V finale sta se nato uvrstila branilec naslova in štirikratni občinski prvak Jože Vuk ter Blaž Hartl, ki je bil po zanimivi finalni borbi boljši in v štirinajstletni zgodovini prvenstev postal šele četrti prvak. V tekmi za tretje mesto je bil Bojan Dobravc uspešnejši od osemkratnega prvaka Romana Gradiška, ki je tako prvič v zgodovini prvenstev ostal Najboljši trije v bnamiznem tenisu izven najboljše trojice. (R. G.) Občinsko prvenstvo učencev v namiznem tenisu V okviru Tenis kluba Kozje že zadnjih nekaj let poteka vadba mlajših kategorij v namiznem tenisu pod vodstvom trenerja Ervina Perčiča. Znotraj kluba so že potekali turnirji mlajših kategorij, letos pa je Športna zveza Kozje konec meseca februarja pripravila tudi prvo občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za učence in učenke, na katero so povabili učence obeh šol Občine Kozje. Udeležba za prvič še ni bila ravno velika, vendar pravijo, da je vsak začetek težak, zato lahko pričakujemo, da se bo z leti povečalo tudi število nastopajočih. Med učenci je prvo mesto osvojil Matija Pečnik, drugi je bil Jure Virant in tretji Luka Posteržin, vsi trije učenci OŠ Kozje. Med učenkami je zmaga odšla na OŠ Lesično. Zmagala je Laura Amon, druga pa je bila Anja Pečnik z OŠ Kozje. (R. G.) 46 ŠPORT Športna tradicija v Podsredi se nadaljuje Pretekli petek so v Športnem društvu Podsreda pripravili redni letni občni zbor, na katerem so predstavili delovanje društva v minulem letu. V domu krajanov Podsreda so se zbrali člani društva in gostje, ki so prisluhnili poročilom različnih sekcij društva. Zbrane je najprej nagovoril predsednik društva Jernej Jagrič, ki je predlagal delovno predsedstvo, ki je nadaljevalo z uradnim delom občnega zbora. Delovno predsedstvo je po uvodnem pozdravu besedo predalo vsem, ki so podali poročila, tako je najprej spregovoril predsednik, ki je v svojem poročilu orisal delovanje društva v minulem letu. Veliko dela so opravili spomladi, ko so sanirali športni park, predvsem hiško ob igriščih. A veselje ob obnovljenem objektu ni trajalo dolgo, saj je v jeseni neurje povzročilo novo škodo, ko je športni objekt zalila reka Bistrica. Tako so najbolj nujno sanacijo postorili že v jeseni po poplavah, del sanacije pa jih čaka še v pomladnih dneh leta 2015. Največji projekt v minulem letu je bil zopet Velikonočni turnir, ki je zopet privabil veliko število sodelujočih ekip, prav tako so v društvu sodelovali še v drugih dejavnostih. Člani so planinarili, sodelovali v raznih ligah, tekmovali na turnirjih, hodili na izlete. Prav tako so širili delovanje svojih sekcij in dodali novo, sekcijo aerobike in pilatesa. Predsednik društva pa je izpostavil tudi dobro sodelovanje z drugimi društvi in Poročilo predsednika organi v občini. Poročilu predsednika so sledila poročila sekcij, in sicer so svoje poročilo podali člani, veterani, mladici, sekcija badmintona in novoustanovljena sekcija pilatesa in aerobike. Veteranska ekipa je v letu 2014 osvojila tri turnirje in ligo veteranskega malega nogometa, prav tako so odigrali kar nekaj prijateljskih tekem. Uspešni so bili tudi člani, ki so postali občinski pokalni prvaki ter osvojili tretje mesto tako v letni kot zimski ligi malega nogometa. Uspešno so sodelovali tudi na raznih turnirjih, kjer so združili moči z mladinsko ekipo. Ta je nadgradila uspeh v letni ligi, kjer so se prebili do petega mesta, osvojili nekaj pokalov na turnirjih in poleg nogometnih dejavnosti organizirali tudi pohodništvo in izlete. Poleg tistih, ki brcajo žogo, pa so velik pečat v društvu pustili tudi tisti, ki vihtijo lopar in udarjajo po perjanici. Sekcija badmintona je namreč požela velike uspehe in je tudi vključena v nacionalno badminton zvezo. Poleg uspehov, kot so na primer drugo mesto v ligi in udeležba na državnem tekmovanju, pa so v sekciji skrbeli za promocijo badmintona. Tako so več kot 150 otrokom omogočili, da se preizkusijo v zanimivi igri, ki je čedalje bolj popularna. Po podanih poročilih pa občnega zbora še ni bilo konec, saj so spregovorili tudi gostje, in sicer županja Občine Kozje Milenca Kranjc, direktor Kozjanskega Parka mag. Hrvoje Teo Oršanič in predsednik KS Podsreda Vinko Klavžar. Gostje so športnemu društvu namenili spodbudne besede in jim zaželeli še obilo športnih uspehov v bodoče. Za zbrane pa je bila ob koncu pripravljena še pogostitev, ob kateri so še nekaj časa klepetali in kovali načrte za prihodnost. Prihodnost, ki bo v športnem društvu očitno še pestra in polna, saj se tradicija društva piše že več kot trideset let. Jernej Šulc Končana jubilejna strelska sezona S tekmami 14. kroga se je zaključila jubilejna, deseta sezona Strelske lige »GraviArt« Kozjansko v organizaciji Športne zveze Kozje. Pričelo jo je osem ekip, zaključilo pa sedem, saj je ekipa SD Dren po prvem delu sezone izstopila iz lige. Tekmovanje v jubilejni sezoni je bilo izenačeno kot še nikoli. Ne sicer za prvo mesto, saj je ekipa ŠD Bistrica 1 Mibo 83 zmagala prav na vseh tekmah in se veselila že petega naslova prvaka, četrtega zapored, s čimer so postali najuspešnejša ekipa v zgodovini lige. Zato pa so se od drugega do petega mesta zvrstile štiri ekipe z enakim izkupičkom, sedmimi zmagami in petimi porazi. Tudi po številu medsebojnih zmag in porazov so bile ekipe izenačene, zato je odločal tretji kriterij, število zadetkov na medsebojnih tekmah, ki je na drugo mesto postavil ekipo ŠD Buče 1 in na tretje ekipo ŠD Polje Trgovine Polje. Najboljši posameznik lige je že sedmič zapored postal Miran Posteržin iz ekipe ŠD Kozje. Prejšnjih šest naslovov najboljšega posameznika je sicer osvojil kot član ekipe ŠD Bistrica, letos pa se je ponovno pridružil ekipi ŠD Kozje, ki se je v ligo vrnila po sedmih letih premora. Na drugem mestu med posamezniki je ligo zaključil Jernej Ivačič iz ekipe ŠD Polje Trgovine Polje in na tretjem Marko Kostanjšek iz zmagovalne ekipe ŠD Bistrica 1 Mibo 83. Sezona se je po tradiciji zaključila s tekmovanjem posameznikov in podelitvijo pokalov najboljšim ekipam in strelcem lige. Tokrat so se strelci zbrali na zaključku v Kozjem, kjer so se najprej pomerili na lani odprtem novem strelišču v sklopu Večnamenskega centra Kozje, nato pa je sledil zaključek s podelitvijo pokalov in nagrad. Najboljši posamezniki zaključne tekme Tekmovanja se je udeležilo dvaindvajset strelcev, največ uspeha pa so imeli domači strelci ŠD Kozje. Zmage se je namreč z doseženimi 362 krogi veselil Marko Mesec, krog manj pa je na drugem mestu zadel njegov sotekmovalec iz ekipe Miran Posteržin. 359 zadetih krogov je na tretje mesto pripeljalo Jerneja Ivačiča iz ekipe ŠD Polje Trgovine Polje. (R. G.) 47 ŠPORT Zgodovinski uspehi na nacionalni ravni v Karate klubu Kozjansko V soboto, 20. decembra 2014, je ob 10. uri v Večnamenskem centru Kozje potekalo božično-novoletno klubsko tekmovanje, imenovano »KOZJANČEK 2014«. Udeležilo se ga je 30 mladih tekmovalk in tekmovalcev, ki so nastopali v petih panogah. Pomerili so se v elementarnih igrah, osnovnih tehnikah karateja, kihon elementih, katah in športnih borbah. To tekmovanje je bilo tudi priložnost za srečanje, druženje v prijetni družbi vseh članov, prijateljev, simpatizerjev Karate kluba Kozjansko. Samo tekmovanje je potekalo v pozitivnem sproščenem vzdušju in z nasmejanimi obrazi. Na parketni površini so bili številni očetje, mame, babice in drugi. Tekmovanje je z uvodnim govorom odprla županja Občine Kozje Milena Krajnc. Tekmovanje pa je povezoval Jožef Kladušek. Sodili so klubski sodniki: Živa Grobelšek, Tilen Jordan, Joži Preskar, Andrej Hartl in Zdravko Romih. Nastopili so naslednji tekmovalci: Jakob Žumer, Miha Preskar, Kaja Staroveški, Nejc Kunštek, Filip Lotrič, Nik Jazbec, Uroš Sevšek, Merisa Hozjan, Aleks Stančin , Žan Luka Lesnika, Lea Bele, Ana Čebular, Aleksej Godler, Tomi Zidar, Žan Stančin, Matija Kotnik, Dominik Pučko, Špela Virant, Luka Bele, Anže Karaić, Aljaž Amon, Mia Juričan , Gregor Virant, Sven Rebršak, Ana Bele, Jan Narat, Jernej Bračun, Patrik Završek in Timotej Jordan. V Samoboru je potekal izvrsten mednarodni turnir -24. Grand prix Croatia. Zbralo se je skoraj 1700 karateistov iz 23 držav. Za klub sta nastopila najbolj izkušena tekmovalca kluba Jan Hartl in Bor Hartl. Najuspešnejši je bil Bor Hartl, ki je med mlajšimi kadeti v kategoriji kat in športnih borb pristal tik pod stopničkami. Najprej je nastopal v katah, kjer je suvereno premagoval nasprotnike vse do četrtfinala. Tam je za las izgubil z Italijanom s 3:2 ter tako preprečil nastop za medaljo. Prvič je tudi na tako velikem turnirju vrhunsko izvedel mojstrsko kato Unsu. Po celodnevnem čakanju je v večernih urah nastopil še v športnih borbah -41kg in obtičal na 5. mestu. Iz kroga v krog je stopnjeval ritem borb, bil superioren v vsaki borbi in premagoval nasprotnike vse do polfinala. Po 6 zaporednih borbah mu je po napornem tekmovalnem dnevu zmanjkalo kanček energije, sreče in je na žalost izgubil. Prav tako v borbi za 3. mesto. 48 Jan Hartl je tudi nastopil v obeh disciplinah, vendar je moral priznati premoč v prvem kolu, tako v katah kot v športnih borbah. Kljub neosvojeni medalji gre za velik uspeh in viden napredek pri nastopanju in pristopu omenjenih tekmovalcev. Ta tekma je bila ena zadnjih pred nastopom na evropskem prvenstvu za kadete, mladince in juniorje (U21). V soboto, 31. 1. 2015, je domači klub - Karate klub Kozjansko organiziral 2. kolo karate lige. Tekmovanje je potekalo v telovadnici OŠ Podčetrtek. Udeležilo se ga je okoli 100 tekmovalcev iz 10 klubov. Ob predstavitvi klubov in tekmovalcev je na tatami stopilo kar 17 članov našega kluba. Pomerili so se v katah in športnih borbah. Otroci, ki so tekmovali, so pokazali, kako so skozi treninge pridobili občutek za sodelovanje v skupini, timski duh, predvsem pa so odgovorno prevzeli vsak svojo vlogo. Nekaterim je bila namenjena tudi športna sreča, drugim malo manj. Zagotovo pa smo v klubu ponosni prav na vse nastopajoče tekmovalce, posebne čestitke pa tistim, ki so na tekmi doživeli ognjeni krst. V katah so nastopili Luka Bele, ki je v kategoriji malčki dosegel prvo mesto, v starejši kategoriji mlajši pa stopil na drugo stopničko. Špela Virant se je s sotekmovalkami pomerila v kategoriji mlajše deklice in osvojila drugo mesto. Prav tako je na drugi stopnički v kategoriji mlajše stala še druga tekmovalka našega kluba v katah – Sara Skubi, v višji kategoriji mlajše deklice pa je zasedla tretje mesto. Med mlajšimi je nastopil Patrik Završek in osvojil odlično 2. mesto. Med dečki so nastopili še Gregor Virant, ki je dose- gel 3. mesto v kategoriji starejši dečki, prav tako tretje mesto je v kategoriji mlajši dečki dosegel Žan Stančin in med kadeti Janez Petauer, ki je tekmovanje končal na odličnem drugem mestu. V katah je nastopil tudi Uroš Sevšek, ki pa ni osvojil vidnejše uvrstitve. Kataši z rednimi intenzivnimi treningi razvijajo ravnotežje, odzivnost, pridobivajo na moči, hitrosti in koordinaciji. Prav tako smo lahko zadovoljni z rezultati tekmovalcev v borbah. Samozavestno in z veliko mero borbenega duha so na tatami stopile deklice - Ana Marija Petauer, ki je v kategoriji mlajše deklice zasedla odlično prvo mesto, zraven nje, na tretjem mestu pa je stala njena klubska sotekmovalka Maja Petauer. Petauer Zala je v kategoriji kadetinj osvojila tretje mesto. Naš najmlajši borbaš Jakob Žumer si je v kategoriji najmlajši priboril tretje mesto. V kategoriji mlajši dečki so nastopili Timotej Jordan, ki je premagal vso konkurenco in osvojil prvo mesto, njegov klubski sotekmovalec pa je stal na stopnički pod njim - Žan Luka Lesnika. V kategoriji 33 kg je bil Aleksej Godler tretji. V kategoriji mlajši dečki -40 kg je Gregor Virant osvojil 2. mesto, kjer je prikazal res velik borbeni duh in »lovil« nasprotnika po celem borišču. Mu je pa zaradi še potrebnih izkušenj malce zmanjkalo za osvojeno prvo mesto. Med kadeti sta nastopila dva borca – Matic Petauer je stopil na drugo stopničko in eno pod njim še Aleks Stančin, ki si je priboril tretje mesto. K uspehom naših tekmovalcev so zagotovo pripomogli tudi vodje skupine – Eva Petauer, Anja Rajgl, Jan Hartl in Bor Hartl in Andrej Hartl - katerim se za pomoč lepo zahvaljujemo. Prav tako gre zahvala članu Pokalna tekma Slovenije ŠPORT Klubska tekma Kozjanček kluba Zlatku Žumru za morebitno nudenje zdravniške oskrbe. Zahvala gre tudi vsem ostalim, ki niso omenjeni, vendar so prispevali velik delež k organizaciji omenjenega tekmovanja. Če strokovnjaki pravijo, da je bil karate razvit zato, da posameznika tako telesno kot umsko pripravi na vse izzive v življenju, vzpostavi telesno in duševno ravnovesje, zagotovi vsestranski motorični razvoj, krepi socializacijo, potem smo v karate klubih zagotovo na pravi poti, da pomagamo našim otrokom zagotavljati optimalne pogoje za njihov razvoj. V soboto, 14. 2., se je ekipa Klubs odpravila na mednarodni turnir v Velenje. Potekal je v dvorani šolskega centra. Nastopilo je 370 tekmovalcev, ki so pravili 450 nastopov, med njimi tudi zaradi bolezni malce okrnjena tričlanska zasedba iz našega kluba. Luka Bele je letos prestopil v kategorijo višje, in sicer med 8,9 let stare vrstnike. To je bila zanj prva tekma v tej kategoriji in dobra popotnica za naprej, saj je kot najmlajši v tej kategoriji osvojil odlično 1. mesto. Drugi, ki je nastopil na tatami, je bil Bor Hartl. Kot prvo je nastopil v katah, v kategoriji starejših dečkov in zanesljivo osvojil 1. mesto. Nič drugače ni bilo v kadetski kategoriji. Tudi tukaj je suvereno premagal vso konkurenco in prav tako osvojil 1. mesto. Kot trenutno najbolj univerzalen in kompleten karateist v svoji kategoriji je nastopil še v športnih borbah starejših dečkov. Tukaj je prestopil v višjo težnostno kategorijo -45 kg. Tudi tukaj stvari ni prepustil naključju. Po izjemnih športnih bojih se je prebil v finale, vendar je tam moral priznati tesen poraz proti Kranjčanu, saj je po celodnevnem tekmovalnem dnevu prišla utrujenost na plan in osvojil je končno 2. mesto. Brez dvoma lahko rečemo, da je bil »MVP« tekmovalec turnirja. Skupno je osvojil dva pokala za prvo mesto in eno drugo mesto. Nastopila je tudi seniorka Amadeja Knez v športnih borbah +68 kg. Tudi Amadeja je pokazala pravo športno borbenost in dobro tehniko. Malo ji pa še manjka tistega pravega »tajminga«. Osvojila je odlično 2. mesto. Gregor Virant in Jan Hartl sta zaradi bolezni bila primorana nastope odpovedati. Zahvala za uspešno vodenje ekipe gre Andreju Hartlu, ki je s svojimi bogatimi izkušnjami pripomogel k osvojenim odličjem. Na zadnji dan v mesecu februarju, 28. 2., se je 11 tekmovalk in tekmovalcev udeležilo 3. kola šolske karate lige v Rogaški Slatini v telovadnici Janina. Tako kot vedno smo bili zelo timsko povezani. Navijali smo eden za drugega, se bodrili in spodbujali. Kot je običajna praksa, so sprva tekmovali v katah in nato v športnih borbah. Prvi je začel Luka Bele, ki je v svoji kategoriji osvojil 1. mesto. Nato je na tatami stopil Miha Preskar in v kategoriji najmlajši osvojil 3. mesto. To je bila zanj prva tekma. Naredil je velik korak, da je premagal tremo, ter izpeljal pristop in kato po svojih najboljših močeh. Na drugem borišču so začele tudi tekmovati punce. Špela Virant je v kategoriji kate mlajše osvojila 3. mesto, prav tako tudi Sara Skubi v kategoriji kate mlajše deklice. V katah je tudi tekmoval Patrik Završek, ki pa vidnejše uvrstitve ni dosegel. V športnih borbah je prvi pričel Jakob Žumer in med mlajšimi absolutno osvojil 3. mesto. Tretja sta bila tudi Aleksej Godler starejši dečki -33 kg in Gregor Virant mlajši dečki -40 kg. V kategoriji +40 kg - mlajši dečki sta bila v finalu oba naša člana, Žan Luka Lesnika je osvojil 2. mesto. Zmagovalec pa je bil Timotej Jordan. Matic Petauer je v kategoriji kadeti absolutno zanesljivo osvojil 1. mesto. V soboto, 7. 3. 2015, je v organizaciji Karate zveze Slovenije, v sodelovanju s tehničnim organizatorjem Shotokan KK Bohinj, v športni dvorani Danica potekala 1. pokalna tekma v borbah, katah in ekipnih katah za starostne kategorije do 18 let. Tekmovanja se je udeležilo 42 klubov in 383 tekmovalcev, ki so opravili 460 nastopov. Tekmovanje je začel naš najmlajši tekmovalec, Luka Bele. Že po prvem nastopu je bilo očitno, da se bo zopet boril za medaljo. Tako se je tudi zgodilo, saj je v kategoriji kate mlajši osvojil odlično drugo mesto. V finalu je moral priznati tesen poraz s 3:2. Nato sta istočasno svoj nastop v različnih kategorijah mlajših dečkov dočakala mlada borca Gregor Virant -40 kg in Timotej Jordan +45 kg. Oba sta pokazala veliko željo po uspehu in sta po zelo zanimivih bojih osvojila zasluženo odlično prvo mesto. Mlada karateista kažeta velik potencial, prav tako je viden napredek glede na lansko sezono, zato smo v klubu prepričani, da bosta tudi v prihodnosti krojila sam vrh slovenskega karateja. Z doseženim rezultatskim izkupičkom se še nismo zadovoljili, saj smo vedeli, da imamo v »ognju« trenutno najboljša in najbolj univerzalna karateista v Sloveniji, v njuni starostni kategoriji, Jana in Bora Hartla. Svoj sloves sta popolnoma upravičila. V popoldanskem delu sta najprej začela z nastopi v katah kadeti. Oba sta vsak po svoji strani žrebne liste premagovala nasprotnike do finala. V finalu je bil nato Bor boljši od Jana. Nastopila sta tudi v športnih borbah med kadeti -52 kg. Tudi tukaj sta pokazala izjemne boje, lepo izdelano tehniko, taktično miselnost in na koncu zasluženo osvojila medalji, Jan Hartl 3. mesto in Bor Hartl 2. mesto. Za veliko podporo, pozitivno klimo, dobro pripravljenost tekmovalcev pred samim tekmovanjem je skrbel Andrej Hartl. Ta dan je bil res »naš dan«. Izkoristili smo ga v celoti. S petimi tekmovalci smo osvojili kar sedem medalj na najvišji državni ravni. Po skupnem klubskem seštevku smo od sodelujočih 42 klubov zasedli vrhunsko 4. mesto. Miha Romih, glavni trener 49 KRIŽANKA SPONZOR NAGRADNE KRIŽANKE JE GEKOTT D.O.O. Za sodelovanje v žrebanju morate rešiti geslo na osenčenih poljih ter ga, napisanega na dopisnici ali v kuverti, poslati na naslov: Občina Kozje, Zmajev glas, Kozje 37, 3260 Kozje do 20. maja 2015. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade: 1. nagrada: bon za 30 €, 2. nagrada: bon za 20 €, 3. nagrada: bon za 10 €. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ 71. ŠTEVILKE: Med pravilnimi rešitvami (FRIZERSTVO BRANKA) je uredniški odbor izžrebal naslednje reševalce: 1. nagrada: striženje in fen frizura: Marija Zajc, Kozje 144, Kozje; 2. nagrada: fen frizura: Ana Šarlah, Prijateljeva 3, Šentjur; 3. nagrada: moško striženje: Franc Rupret, Kozje 162, Kozje. Nagrade prispeva FRIZERSKI SALON BRANKA, Branka Teržan s.p. 50 POROČILO PP ŠMARJE PRI JELŠAH UPORABA ODPRTEGA OGNJA V NARAVNEM OKOLJU Pred nami je pomlad, s tem pa obilica pomladanskih opravil v naravnem okolju, med katere spada tudi urejanje oziroma čiščenje travnikov in pašnikov. Občane je potrebno opozoriti na dosledno spoštovanje uredbe glede uporabe odprtega ognja v naravnem okolju in prepovedi le- tega ob razglasitvi velike požarne ogroženosti na določenih območjih ali na območju celotne države. Požiganje travišč in grmišč v naravnem okolju je tudi prepovedano v času gnezdenja, kotenja in vzgajanja mladičev prostoživečih živali. V primerih, ko ni razglašena požarna ogroženost in izven obdobja gnezdenja, kotenja in vzgajanja mladičev živali, se naj občani pri uporabi odprtega ognja v naravnem okolju poslužujejo PGD, ki jim bodo po vsej verjetnosti znala strokovno svetovati ali pa jim bodo za zagotovitev varnosti priskočila na pomoč s svojo opremo. Ob tem naj občane tudi opozorimo na samozaščitne ukrepe glede varovanja zasebne lastnine v času opravljanja pomladanskih opravil na travnikih in poljih, in sicer zaklepanje stanovanjskih hiš in objektov s tehničnimi predmeti in stroji, saj nepridipravi zanemarjenje takšnih ukrepov pogosto izkoristijo v svojo korist. MOTORISTI IN KOLESARJI NA CESTAH Lepo vreme že privablja na ceste voznike enoslednih vozil, motoriste in kolesarje, zato le-te opozarjamo na dosledno upoštevanje cestno-prometnih predpisov, uporabo tehnično brezhibnih vozil in uporabo zaščitne opreme. V zgodnjih pomladanskih časih mnogokrat prihaja do padcev motoristov, ki hitrost motornega kolesa ne prilagodijo stanju vozišča ( hladna vozišča, slab oprijem pnevmatik), s svojo objestno in arogantno vožnjo pa ogrožajo sebe in ostale udeležence v cestnem prometu. GIBANJE PSOV V OKOLICI (JAVNA MESTA) V zadnjem času prihaja do vse pogostejših zapletov v zvezi s pasjimi napadi in poškodbami ljudi, kakor tudi s posledicami takih napadov in z odgovornostjo lastnikov. Zato je namen tega članka tudi opozoriti lastnike ali bodoče lastnike psov o odgovornosti in dolžnosti. Nevaren pes je pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival in ga uradni veterinar z odločbo deklarira kot nevarnega psa. Za nevarne pse se ne štejejo: - službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti; - psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki sta na vhodu označena z opozorilnim znakom. Skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti fizično varstvo psov na enega izmed naslednjih načinov (drugi odstavek 12. čl. Zakona o zaščiti živali): - da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom, - da so zaprti v pesjaku ali objektu, - da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označena z opozorilnim znakom. Kršitev omenjene dikcije se kaznuje z globo od 800 do 1200 €. Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let (tretji odstavek 12. čl. Zakona o zaščiti živali). Kršitev omenjene dikcije se kaznuje z globo od 400 do 800 €. Sicer je pa vsak pes lahko nevaren. A za vsakim psom stoji lastnik, katerega naloga je, da psa primerno vzgoji. Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici, na javnem mestu pa mora zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. Kot rečeno je vse odvisno od lastnika, socializacije, šolanja in vzgoje. Po mnenju znanih rejcev kinologov obstajajo med lastniki psov tudi takšni ljudje, ki iščejo samopotrditev in zdravijo svoj nizki ego preko svojih štirinožcev, na drugi strani pa se najdejo lastniki psov, ki ne vedo, kako ravnati s psom ali še huje, ne vedo niti, kaj pes je oziroma kakšno pasmo so si kupili. Da psi ne bodo nevarni ne za lastnika, ljudi in živali, je preventivo potrebno graditi na zavedanju lastnika psa o njegovi odgovornosti. Lastniki psov si morajo namreč vzeti ali kupiti takšne pse, ki jih obvladajo. Ugriz in njegove posledice Ne glede na preventivne ukrepe, ki so navedeni zgoraj in jih skrbnik izvaja, se utegne zgoditi, da pride do pasjega napada na človeka ali žival. Ugriz je tako za žrtev kot za lastnika psa verjetno najbolj neprijetna izkušnja s psom. Tak dogodek lahko povzroči resne zdravstvene posledice za žrtev napada. Odgovornost za tak dogodek pa nosi lastnik psa. V primeru ugriza je treba poskrbeti za dve stvari: prva je oskrba poškodovane osebe ali živali, druga pa je ugotovitev identitete in lastništva psa, ki je povzročil poškodbo. Zdravnik napoti poškodovano osebo v antirabično (protisteklinsko) ambulanto. V Sloveniji antirabične ambulante delujejo znotraj Zavodov za zdravstveno varstvo. Ob pregledu poškodovanca antirabična ambulanta podatke o ugrizu vnese v Centralni register psov. Dolžnost lastnika psa pa je, da zagotovi, da je pes, ki je ugriznil človeka, še isti dan na pregledu v veterinarski ambulanti s koncesijo. Ta opravi desetdnevni nadzor psa, ki je ugriznil človeka. Vodja policijskega okoliša Franc FON LOVSKA DRUŽINA PODSREDA OBVESTILO! Lovska družina Podsreda obvešča vse krajane na območju lovišča LD Podsreda, da so dolžni po Zakonu o divjadi in lovstvu (56. člen - uveljavljanje škode na kmetijskih in gozdnih kulturah) prijaviti škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah v treh dneh od dneva, ko so škodo opazili, pisno na naslov: LOVSKA DRUŽINA PODSREDA, Podsreda 6, 3257 PODSREDA Krajane tudi obveščamo, da je v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. 3. in 1. 8. prepovedano sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih. (Zakon o divjadi in lovstvu, 32. člen, 5. odstavek) Prosimo za razumevanje in dobro sodelovanje! Lovci LD Podsreda 51 52
© Copyright 2024