1. No category

UVODNIK
UREDNIKOV STOLPEC
T O K R A T P R E B E R I T E
Uvodnik................................... 2-3
Pod drobnogledom –
Investicije..................................4-5
Iz občinskega urada ............... 6-8
Kmetijstvo . ............................... 9
Aktualno . ............................ 10-19
Lep jesenski pozdrav!
Iz šolskih klopi ................... 20-24
Po poletju, ki ni skoparilo z dežjem, se tudi jesen ni začela dosti
bolje. Še več, septembrske poplave niso prizanesle niti našim
krajem in ponovno smo utrpeli precejšnjo škodo. Kot kaže, pa
bo vsaj drugi del jeseni zaznamovalo lepše vreme.
Letošnjo jesen pa bodo ponovno zaznamovale tudi lokalne volitve. Ko boste brali te vrstice, bo že znano, kdo so novi občinski svetniki, kdo so člana svetov krajevnih skupnosti, lahko pa
bo že tudi znano, kdo je novi župan oziroma županja. Ker se
je dosedanji župan Dušan Andrej Kocman po treh mandatih
odločil, da letos ne bo več kandidiral, je že jasno, da vas bo v
naslednji številki Zmajevega glasu na naslednji strani že nagovoril novi župan oziroma županja.
V tokratni številki Zmajevega glasu pa vas ponovno čaka obilica zanimivega branja. Tudi poleti ljudje v naših krajih niso
mirovali in o vsem tem boste lahko prebrali v tokratni številki.
V obilici prejetih člankov se včasih zgodi, da katerega spregledamo. Vsem, katerim se je to zgodilo, se opravičujem. Tokrat
tako objavljamo zapis o občinskem prvenstvu v šahu, ki bi
moral biti v poletni številki, pa je pomotoma izpadel.
Tudi poleti so v naši občini potekale številne investicije in o
vseh si lahko preberete na straneh Iz občinskega urada. Ponovno so bili zelo aktivni športniki, le šolske strani so tokrat zaradi
počitnic, kar je pričakovano, nekaj manj številčne.
Želim vam še lep preostanek jeseni, pred novim letom pa se
ponovno srečamo.
Roman Gradišek,
odgovorni urednik
2
Iz naših krajev .................... 25-29
Pisali smo ................................ 30
Šport......................................31-37
Križanka....................................38
Policija svetuje...........................39
NASLOVNICA IN ZADNJA STRAN
13. 9. 2014 so nas zopet presenetile poplave. Voda je
dosegla višino, ki je tudi starejši občani ne pomnimo.
Na naslovnici in zadnji strani objavljamo izreze originalnih fotografij iz arhiva občine Kozje, ki pričajo o tem
dogodku.
Franc Grobelšek
UVODNIK
Beseda župana
Spoštovani občanke in spoštovani občani!
Ko sem pred dvanajstimi leti pisal
svoj prvi uvodnik
za naše glasilo
Zmajev glas, sem
bil sicer poln optimizma po volitvah, pa vendar
si nisem upal ali
dovolil obljubljati preveč, saj sem
se dobro zavedal,
da moram ostati
v realnih okvirih
in da je najtežje
takrat, ko nekaj
obljubiš, pa tega zaradi različnih okoliščin nisi v stanju
tudi uresničiti. Seveda pa se vseh želja in potreb ne da
nikoli doseči. Vedel in čutil pa sem, da je naša občina na
dobri poti, da popeljemo razvoj naprej in da v nekem
doglednem času ustvarimo dobre pogoje za življenje in
delo na različnih področjih. Najbolj pomembno pri tem
pa se mi zdi, da vemo, kaj hočemo, kaj potrebujemo in
kaj smo realno tudi sposobni doseči.
Ko se sedaj oziram nazaj, pa moram priznati, da si niti
v sanjah nisem predstavljal, da bomo uspeli realizirati
toliko zastavljenih ciljev. Mirno lahko rečem, da se je
naš pospešen razvoj pričel šele po vstopu naše države
v Evropsko unijo in posledično so se na široko odprla
vrata in možnosti črpanja državnega in evropskega denarja. Takoj se je pokazalo tudi spoznanje, da je imeti svojo občino velika zgodovinska prednost, ki smo jo
znali dobro izkoristiti. Seveda sem imel tudi srečo, da
sem županoval v času, ko so se zgodile vse te spremembe
in možnosti, res pa je, da denar k nam ni pritekal kar
tako, zanj se je bilo treba še kako potruditi. Potrebno je
bilo dobro in timsko delo na občinski upravi, podprto s
sklepi občinskega sveta in sodelovanjem med občinami,
razvojnimi agencijami ter državo.
Naša občina se po dvajsetih letih ponovnega obstoja
lahko postavi ob bok ostalim slovenskim občinam, izvili
smo se iz primeža nerazvitosti in imamo odlično izhodišče za naprej. Uspeli smo na novo zgraditi ali posodobiti celotno infrastrukturo na vseh področjih življenja
in dela predšolske vzgoje, osnovnega šolstva, zdravstva,
cest, podjetništva, kmetijstva, vinogradništva, sadjarstva, ekopridelave, ohranjanja narave, gasilstva, športa,
kulture, turizma, knjižničarstva… Urejene imamo vse
tri trge, vasi, zaselke, javne površine… Moj moto je vedno bil, da morajo občino čutiti prebivalci vseh šestih
krajevnih skupnosti, zato sem skušal usmerjati predloge
in sredstva za napredek vseh krajev. Samo v obdobju
2010 do vključno 2014 smo uspeli v občino pripeljati skoraj tri milijone državnega denarja in kar sedem
milijonov evrov evropskih sredstev. Gre za neverjetne
vrednosti.
Naša občina se letos ponaša z največjim proračunom v
zgodovini in z uspešno realizacijo vseh projektov, zato se
mi je zdel ravno pravi trenutek, da ne kandidiram več
in se po 42 letih dela odpravim v pokoj. Zahvaljujem se
vsem, ki ste me podpirali na tej tri mandate dolgi poti
in zame na volitvah kar trikrat zastavili svoj podpis v
podporo in svoj glas za izvolitev. Hvala mojim sodelavcem na občinski upravi, občinskemu svetu in vsem, ki
ste verjeli vame.
Še vedno sem prepričan, da je občino treba voditi na
način, da jo imajo ljudje radi, da jo spoštujejo in da so
ponosni nanjo. Verjamem, da bo tako tudi v bodoče, saj
so postavljeni trdni temelji, na katere bo možno uspešno
graditi.
Vsem želim obilo zdravja in nasploh vse dobro.
Vaš župan
Dušan Andrej Kocman
ZMAJEV GLAS – GLASILO OBČINE KOZJE, številka 70, javno glasilo
Zmajev glas je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 531
IZDAJA: OBČINA KOZJE
ODGOVORNI UREDNIK: Roman GRADIŠEK
UREDNIŠKI ODBOR: Suzana KUNST, Franc PLAHUTA, Jernej ŠULC
LEKTORIRANJE: Elica TUČIČ
UREDNIŠTVO: Kozje 37, 3260 Kozje, tel. (03) 800-14-00, e-naslov: [email protected]
Oblikovanje naslovnice: Franc GROBELŠEK
Oblikovanje in tisk: Grafika Gracer Celje
3
POD DROBNOGLEDOM
Osnovna šola Kozje in
vrtec Zmajček energetsko
sanirana in odeta v
novo preobleko
Občina Kozje je s strani Ministrstva za infrastrukObčiaturo in prostor pridobila dobrih 340.884 € nepovratnih evropskih sredstev za
projekt Energetska sanacija OŠ Kozje z enoto vrtca Zmajček.
Gradbeno podjetje GES d.o.o. iz Rogaške Slatine je uspešno izvedlo energetsko sanacijo dveh javnih objektov, tj. objekta Osnovna
šola Kozje in objekta vrtec Zmajček. Župan Občine Kozje Dušan
Andrej Kocman in direktor podjetja GES d.o.o. Jože Hartl sta v
začetku junija podpisala gradbeno pogodbo v višini 397.749 € z
DDV. Isti dan je bila izvedena tudi uvedba izvajalca v delo, kjer je
občina izvajalcu predala vso potrebno projektno in pogodbeno dokumentacijo in mu predstavila objekt in predmet pogodbenih del.
Izvajalec je nemudoma pričel s pripravljalnimi deli (izvedba izmer
za naročilo stavbnega pohištva), točnih izmer fasade in strehe. S
prvimi fizičnimi deli so začeli v sredini meseca junija (ograditev
gradbišča, priprava gradbenega materiala in gradbiščnega odra,
zarez asfalta in odkop temeljev objekta). V mesecu juliju in avgustu so bila izvedena najobsežnejša dela, tj. izdelava zračnega mostu
in prekritje obeh streh, montaža novih žlebov in odtočnih cevi z
atestirano grelno instalacijo in grelnim kablom, zamenjava stavbnega pohištva in izvedba termoizolacijske fasade. Slabo vreme, ki
je letos vztrajalo skoraj celo poletje, je močno otežilo izvedbo del,
zato je bil podaljšan rok izvedbe sanacijskih del v mesec september.
V mesecu septembru so se na objektih izvajala lažja dela, urejanje
okolice, kleparska dela, strelovod, notranje pleskanje prostorov,
ureditev osvetlitve in popravila manjših napak in nepravilnosti pri
izvedbi del.
Energetska sanacija OŠ Kozje z enoto vrtca Zmajček je sedaj uspešno zaključena in predana v uporabo končnim uporabnikom.
OBČINA KOZJE
Vrtec Zmajček v novi preobleki.
Končna vrednost sanacijskih del znaša dobrih 426.000 z vključenim 22 % DDV, občina pa je ministrstvo z zahtevki zaprosila za
dobrih 340.000 € nepovratnih evropskih sredstev.
V sklopu investicije je izvajalec izvedel naslednja sanacijska dela:
• energetsko sanacijo ovoja stavbe (več kot 1.500 m² toplotne izolacije oboda fasade z mineralno volno, debeline 16 cm, zamenjavo dotrajanih in energetsko neustreznih oken in vrat, skupaj
72 elementov z novim energetsko varčnim stavbnim pohištvom
s trojno zasteklitvijo in toplotno prevodnostjo okna 0,9W/m²K,
vgradnjo 12 energetsko učinkovitih strešnih oken v mansardi
objekta vrtec Zmajček, toplotno izolacija stropa proti neogrevanemu podstrešju na več kot 1.260 m² z mineralno volno, debeline 30 cm in zamenjavo dotrajane strešne kritine, skupne velikosti cca 1.900 m², hidroizolacijo vertikalnih sten objekta ter
sanacijo toplotnih mostov),
• izboljšavo energetske učinkovitosti ogrevalnega sistema z vgradnjo termostatskih ventilov in vgradnjo frekvenčne regulacije za
hidravlično uravnotežen sistem),
• priključek na daljinsko ogrevanje na lesno biomaso in
• nakup in montažo toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode
na obeh objektih.
Namen energetske sanacije javnih objektov, ki veljajo za energetsko
zelo potratne (visoki stroški obratovanja; ogrevanje, hlajenje, razsvetljava) je znižanje obratovalnih stroškov, znižanje porabe javnih
sredstev in zmanjšanje količine izpustnih plinov CO2.
Z izvedbo investicije Energetska sanacija OŠ Kozje z enoto vrtca
Zmajček se pričakuje prihranek potrebe po toploti za 142 MWh/
leto, prihranek električne energije za 1,75 MWh/leto in proizvodnja oz. uporaba energije iz obnovljivih virov energije 211 MWh/
leto (ogrevanje na lesno biomaso).
Energetsko sanirana OŠ Kouje.
4
Daniel Čoklc
POD DROBNOGLEDOM
OBČINA KOZJE
OBČINA KOZJE
Uspešno zaključena
rekonstrukcija cest na
območju Osredka
Zaključen projekt
Rekonstrukcija cest
na območju Zagorja –
II. faza
Občina Kozje je omenjeni projekt prijavila že v začetku leta 2013
na 5. javni razpis za izbor operacij iz prednostne usmeritve »Razvoj
obmejnih območij s Hrvaško« v okviru Operativnega programa
krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007−2013,
razvojne prioritete »Razvoj regij« in bila uspešna ter za ta projekt
pridobila dobrih 790.000 € nepovartnih evropskih sredstev.
Preko javnega razpisa in skladno z Zakonom o javnem naročanju
je bil izbran najugodnejši ponudnik, podjetje HPG d.o.o. iz Brežic.
V sklopu projekta »Rekonstrukcija cest na območju Osredka« je
občina rekonstruirala 5,9 km občinskih cest v obdobju april 2014
- september 2014:
• razširila del obstoječega odseka LC 181011 (povezava Rakonca –
Zg. Šapole) s 3 na 4 m v dolžini cca 2,64 km,
•rekonstruirala del obstoječega odseka LC 181011 (od gradu
Podsreda do Osredka) v dolžini 3,1 km,
• rekonstruirala del obstoječega odseka JP 681570 (bližnjica čez
Osredek) v dolžini 0,15 km,
• sanirani so lokalni usadi, manjši plazovi, posedki in mrežasto
cestišče,
• preplasteno je celotno vozišče, cca 5,9 km,
• izvedena je geodetska odmera cest in
• postavljena ustrezna prometna signalizacija.
Geodetska odmera ceste je uspešno zaključena, sedaj nas čaka še
ureditev zemljiškoknjižnega stanja zemljišč, kjer poteka rekonstruirana cesta, saj je ena izmed
zavez, da mora biti obnovljena
cesta po končanih gradbenih
delih v lasti lokalne skupnosti.
Projekt je uspešno realiziran,
končna vrednost vseh del na
projektu je ovrednotena na
960.000 € z DDV, cesta pa je bila z 19. septembrom 2014 predana v
upravljanje Občini Kozje.
Župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman pa jo je na otvoritvi
predal v uporabo svojim občanom in ostalim uporabnikom.
Krajevna skupnost Osredek je za otvoritev pripravila krajši kulturni program in razrez traku ter slavnostno pogostitev v objektu
doma krajanov Osredek.
Daniel Čoklc
Za projekt Rekonstrukcija cest na območju Zagorja je Občina Kozje s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejela
sklep o odobritvi nepovratnih sredstev za sofinanciranje rekonstrukcije občinske prometne infrastrukture v 10-kilometrskem obmejnem območju s Hrvaško.
Projekt Rekonstrukcija cest na območju Zagorja je zaključen na
slabih 710.000 evrov, od tega znašajo nepovratna evropska sredstva
Evropskega sklada za regionalni razvoj 852.401 evrov.
Izbrani izvajalec gradbenih del, podjetje HPG Brežice d.o.o., je v
lanskem letu zaključil 1. fazo projekta in tako obnovil celotno cestno infrastrukturo skozi stari del naselja Lesično. Razširil je cca
500 m lokalne ceste (od regionalne ceste R2 423 do Fiketovega mostu), obnovil in razširil dva obstoječa mosta in zgradil nov pločnik
s pripadajočo javno razsvetljavo. Prav tako je rekonstruiral odsek
občinske javne poti v dolžini cca 280 m – bližnjica na bazo VOC.
Druga faza, ki se je zaključila v septembru 2014, je zajemala rekonstrukcijo še cca 3 km občinskih kategoriziranih cest na območju
KS Zagorje. Dela je prav tako izvajalo podjetje HPG Brežice d.o.o.
V sklopu projekta »Rekonstrukcija cest na območju Zagorja« so
bila izvedena naslednja rekonstrukcijska dela na 3,8 km občinskih
cest:
• rekonstruiran del LC 181161 v dolžini 0,9 km (odsek med Gabrjem in Zagorjem),
• razširjen in rekonstruiran del odseka 181161 v dolžini 1,1 km,
odsek skozi stari del naselja Lesično, 0,5 km in odsek od Volavšek do Kovačič, 0,6 km,
• rekonstruiran pločnik in javna razsvetljava ob LC 181161 v dolžini 0,50 km, skozi stari del naselja Lesično,
• rekonstruiran celoten odsek JP 681332 v dolžini 0,6 km, odsek
od Romih proti Tovorniku v dolžini 600 m,
• rekonstruiran del odseka JP 681331 v dolžini 0,67 km, odsek od
križišča Zagorja do Centrih Miloša, 670 m,
• rekonstruiran celoten odsek JP 681271 v dolžini 0,28 km, odsek
bližnjica do VOC baze,
• rekonstruiran del odseka JP 681283 v dolžini 0,26 km, odsek na
Gaj do Jazbeca v dolžini 260 m,
• sanirani lokalni usadi in manjši plazovi na obravnavanem območju,
• urejeno odvodnjavanje z asfaltnimi muldami in obcestnimi
jarki.
V sklopu projekta je bila izvedena tudi geodetska odmera cest, sedaj pa sledi še zemljiško knjižna ureditev lastništva ceste s prenosom lastništva na Občino Kozje.
Daniel Čoklc
5
IZ OBČINSKEGA URADA
Projekt »Oskrba s pitno
vodo v porečju Sotle«
v zaključni fazi
Projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle se približuje koncu,
gradbena dela v posodobitev magistralnega cevovoda so v celoti
zaključena, izvajajo se še manjše prevezave objektov na magistralni cevovod in odpravljajo manjše nepravilnosti na zunanji ureditvi
in asfaltiranju cest ter priključkov. V prihodnjih dneh se pričakuje
še izvedba tehničnega pregleda s strani Upravne enote Šmarje pri
Jelšah in na to bo s primopredajo vodovod predan v last občin in
upravljanje OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška
Slatina d.o.o.
Osnovni namen izvedbe projekta je bil vzpostaviti enovit sistem
oskrbe s pitno vodo na območju občin Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah, ga hidravlično ustrezno
urediti ter s tem odpraviti vse probleme, s katerimi se srečujejo
prebivalci obravnavanega območja. Z izvedbo projekta bodo zagotovljeni naslednji cilji:
• zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo,
• izboljšanje javne oskrbe s pitno vodo ter s tem zagotovitev boljše in varnejše oskrbe s pitno vodo za 18.228 prebivalcev,
• za 700 povečanje števila prebivalcev, oskrbovanih iz vodovodnih sistemov z zagotovljenim monitoringom.
Na območju Občine Kozje je Gorenjska gradbena družba d.d. v
sodelovanju s pogodbenim podizvajalcem podjetjem IPI, izvajalski
in projektantski inženiring, d.o.o. iz Rogaške Slatine, uspešno iz-
Okrogla miza na temo
Varnost šolskih poti
V torek, 7. oktobra 2014, je na pobudo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kozje župan Dušan Andrej Kocman
sprejel učence prometnike, ki so se udeležili okrogle mize na temo
Varnost šolskih poti. Dogodek je bil organiziran v sklopu tedna
otroka in evropskega dneva varnosti na cestah.
Okrogle mize so se udeležili učenci OŠ Kozje: Maja Krajnčič, Anže
Oprešnik, Klemen Pirš in Rok Posteržin in ravnatelj OŠ Kozje Roman Gradišek in učenci OŠ Lesično: Andraž Brečko, Larisa Kla-
Udeleženci okrogle mize
6
OBČINA KOZJE
Razbremenilnik Pilštanj
vedla rekonstrukcijo celotnega magistralnega cevovoda na odseku
izvira Stopenca, Fužine – Zagorje – Lesično – Pilštanj v skupni
dolžini 11,17 km. Z rekonstrukcijo dotrajanega cevovoda s cevmi
ustreznega premera, gradnjo novega sekundarnega cevovoda za
potrebe naselja Lesično in trga Pilštanj in gradnjo razbremenilnika
na novem sekundarnem cevovodu za Lesično se je dosegla hidravlična izboljšava vodovodnega sistema, s čimer bo dosežen cilj nemotene oskrbe s čisto pitno vodo.
Več podatkov o projektu Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle se nahaja na novi spletni strani http://www.pitnavoda-sotla.si/, ki je bila
postavljena z razlogom informiranja in obveščanja javnosti o novi
pridobitvi celotnega kozjanskega območja in o podatkih črpanja
evropskih nepovratnih sredstev iz kohezijskega sklada.
Daniel Čoklc
dušek, Tadeja Mlakar in David Turk z učiteljico Liljano Cerar in
ravnateljico OŠ Lesično Ireno Krajnc.
Gospod župan Dušan Andrej Kocman je udeležence okrogle mize
lepo pozdravil in jih uvodoma seznanil z vlogo občine pri reševanju problemov v zvezi s prometom in naštel nekaj pomembnih
aktivnosti, ki jih je financirala Občina Kozje v obdobju zadnjih treh
let, da bi izboljšala prometno varnost na svojem območju. Prav
tako je predstavil trenutne investicije in aktivnosti, ki jih Občina
Kozje izvaja na prometni infrastrukturi.
Prisotni so razpravljali o pomenu prometa v vsakdanjem življenju,
o zagotavljanju varnosti otrok na poti v šolo in domov, o ukrepih
občine za boljšo prometno varnost na njenem območju ter o prometno nevarnih točkah, ki bi jih bilo potrebno v rešiti.
Učenci so postavili konkretna vprašanja in opozorili na dejanska
stanja, ki bi jih bilo potrebno rešiti. Župan je na vprašanja in pobude odgovarjal sproti in pojasnil, da je za regionalne ceste odgovorna država, za lokalne ceste in javne poti pa občina. Večina
predlogov in pripomb, ki so jih posredovali učenci, je že planiranih
v proračunu in se bodo rešile v tem ali naslednjem letu, nekaj pa je
tudi takšnih, ki niso odvisne od volje občine ali rešitev še ni možna
zaradi velikega finančnega vložka.
Učenci so s sodelovanjem na okrogli mizi na temo Varnost šolskih poti dokazali, da znajo opazovati dogajanje okoli sebe in da
jim ni vseeno, kakšna je prometna varnost in kultura na njihovem
območju. Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je potrebno z
ustreznimi ukrepi zagotoviti prometno varnost vseh udeležencev v
prometu in s tem zmanjšati možnosti nezgod.
Polona Zakošek
IZ OBČINSKEGA URADA
Obnova gradu Podsreda
OBČINA KOZJE
mi žarnicami LED tehnologije; zamenja se tudi dotrajana svetila, v
vseh razstavnih prostorih se uredi prižiganje in ugašanje razsvetljave na senzorje,
• posodobi se sistem tehničnega varovanja,
• v črni kuhinji se obnovijo mize in klopi, v spodnjem gospodarskem poslopju pa se opremi kuhinja, predprostor in jedilnica in
uredi centralno ogrevanje.
Občina Kozje je dne 12. 9. 2014 s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejela sklep o odobritvi 610.392,65 € nepovratnih
evropskih sredstev za projekt Obnova gradu Podsreda.
Naj spomnimo, da je občinska uprava 5. maja 2014 ob polnoči na Petrolovi črpalki v Celju oddala vlogo na 8. javni poziv za predložitev
vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«, razvojne prioritete »Razvoj regij« in bila
uspešna.
Strokovna komisija za pregled in ocenjevanje vlog na ministrstvu je
odločila, da je vloga formalno popolna, izpolnjuje vse pogoje, navedene v javnem pozivu in dokumentaciji poziva ter predlagala, da se
operacija izbere za sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni
razvoj.
Z odobrenimi sredstvi se lahko sofinancira največ 85 % celotnih upravičenih stroškov, ki so v vlogi ovrednoteni v višini 718.109,00 €.
Predmet odobrenega projekta je celostna obnova kulturnega spomenika – gradu Podsreda. Z obnovo gradu bo izkazana dodana vrednost,
saj bo grad zaščiten pred nadaljnjim propadanjem, hkrati pa bodo zagotovljeni pogoji za izvajanje kvalitetnejše kulturne dejavnosti, povečanje turistične atraktivnosti regije in ustvarjanje novih delovnih mest.
S tem bomo v občini in regiji pridobili vrhunsko kulturno središče, s
katerim bodo omogočeni pogoji za razvoj kulturne ustvarjalnosti kot
razvojnega potenciala v povezavi z gospodarskim in širšim družbenim
razvojem.
Predvidena investicijsko-vzdrževalna in obnovitvena dela zajemajo
naslednja dela:
• prekritje dela strehe gradu in izvedba novih strelovodov,
• zamenjava stavbnega pohištva in popravilo starega, vse v skladu s
smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine,
• nabava notranjega pohištva in opreme, vse v skladu s smernicami
Zavoda za varstvo kulturne dediščine,
• ureditev dovozne poti in spodnjega gospodarskega dvorišča, z obnovo vhodnih vrat in vhodnega portala v spodnje dvorišče,
• osvetlitev južne in severne fasade in platoja pred glavnim vhodom
gradu,
• obnova strehe in spodnjih – kletnih prostorov spodnjega gospodarskega objekta,
• obnova »črne« kuhinje in postrežne kuhinje,
• v kletnih razstavnih prostorih se uredijo sanitarije za invalide in
namesti rampa za invalide,
• v podstrešnih razstavnih prostorih se uredi/nadgradi razsvetljava
in dostopni hodniki do podstrešja,
• v razstavnih prostorih (France Slana), renesančni dvorani in dvorani v stolpu se obnovijo leseni tlaki,
• uredi se avdio-video sistem ter vzpostavi »avdio vodič« v treh jezikih,
• v atriju se uredi ozvočenje, nabavijo se stoli za prireditve in postavi
se »E– tabla«,
• pred spodnjim gospodarskim poslopjem se vgradi mala biološka
čistilna naprava, na katero se priključijo vse obstoječe in novozgrajene sanitarije,
• po vseh grajskih prostorih se zamenjajo žarnice z novimi varčni-
Obnovitvena dela na objektu so predvidena v začetku leta 2015, dela
pa bo izvajal že izbran izvajalec, podjetje GIC gradnje d.o.o. iz Rogaške
Slatine.
Cilji investicije, ki jih želi doseči Občina Kozje s projektom Obnova
gradu Podsreda:
• ohranjanje kulturne dediščine,
• dopolnitev, nadgradnja kulturno-turistične ponudbe in s tem vpliv projekta
Splošni cilji projekta:
na gospodarsko rast,
• povečanje turistične atraktivnosti regije in
• ustvarjanje novih delovnih mest.
Specifični cilji
• Obnovljen objekt kulturne dediščine, razglašen za kulturni spomenik
projekta / UČINKI:
lokalnega pomena (1 kulturni spomenik, 2 objekta).
• ustvariti eno (1) novo bruto delovno mesto,
Rezultat:
• povečati število obiskovalcev za 1.000/ leto, začetno stanje 7.000/ leto,
končno stanje 8.000/leto.
Daniel Čoklc
Obnovljena poslovilna
vežica v Zagorju
V mesecu oktobru so bila uspešno dokončana obnovitvena dela na
poslovilni vežici v Zagorju. Gradbena dela je prevzelo podjetje AA
GRADING gradbeni inženiring d.o.o. iz Trbovelj, ki je z deli pričelo
v mesecu juniju 2014. Nad izvajanjem gradbenih del je vseskozi bdel
strokovni gradbeni nadzor Gradbeništvo Vodeb, Aleš Vodeb s.p. iz
Artič, ki je poskrbel, da je projekt izveden kvalitetno in skladno s projektom PZI, ki ga je izdelal Marjan Leskovar iz podjetja GRIN d.o.o. iz
Zagorja ob Savi.
Gradbena dela so potekala dobre tri mesece, izvajalec pa je v vmesnem času izvedel temeljito rekonstrukcijo obstoječe vežice in postavil
nov lesen nadstrešek dimenzije 4,20 x 4,80 m pred vhodom objekta
ter novo asfaltno parkirišče. Celoten objekt je zaščiten s toplotno izolacijo, termoizolacijskim stavbnim pohištvom in pokrit z novo strešno
kritino.
V objektu je na novo zastavljen prostor za pokojnika, izdelane so ločene sanitarije za moške, ženske in invalide, manjše skladišče, povečana
čajna kuhinja in pridobljen dodaten prostor za mizo in stole. Na novo
so urejene celotne inštalacije in nabavljena je vsa potrebna notranja
oprema ter na novo postavljena zunanja ureditev.
Investicija v obnovo poslovilne vežice Zagorje je zaključena v načrtovanem časovnem in finančnem obsegu, kjer je občina iz lastnega proračuna zagotovila 65.000 € finančnih sredstev.
Daniel Čoklc
7
IZ OBČINSKEGA URADA
Septembrske poplave na območju Občine Kozje
Stanje po poplavah, ki so Občino Kozje zajele čez vikend med 13. in 14. septembrom
2014, se je vendarle nekoliko umirilo. Gasilci, pripadniki civilne zaščite in ostali prostovoljci so tekom sobote in nedelje uspeli
počrpati vodo iz poplavljenih objektov oziroma je le-ta iz poplavljenih območij odtekla. Tekom intervencij pa so uspeli še očistiti poplavljene objekte in odstraniti podrto
drevje.
Trenutno največjo težavo predstavljajo
plazovi, ki se še vedno sprožajo in ogrožajo stanovanjske in gospodarske objekte ter
kmetijske površine. Po prvih podatkih se je
sprožilo na območju Občine Kozje 15 novih
plazov. Prav tako pa je zaradi plazu še vedno
do preklica zaprta lokalna cesta LC 181050
Kozje – Vetrnik, katere obvoz je zagotovljen
preko Gorjan in mimo Rihter Grabna.
Kozje
Na terenu je bilo v soboto 88 gasilcev iz
PGD Kozje, PGD Buče, PGD Lesično – Pilštanj – Zagorje in PGD Podsreda, ki so skupaj opravili več kot 600 prostovoljnih delovnih ur. Prav tako je bilo vseskozi na terenu
tudi več pripadnikov civilne zaščite ter 12
prostovoljcev, predvsem mladih. V nedeljo
je z delom nadaljevalo še 16 gasilcev in 2
pripadnika civilne zaščite.
15 novih plazov (plazovi, ki ogrožajo ceste,
objekte in kmetijske površine) ter poškodovanih cca 30 km vodotokov (zabite struge z
naplavinami in gramozom, podrtimi drevesi in vejevjem).
Podsreda
Lesično Župan Občine Kozje se zahvaljuje vsem
Po prvotnih ocenah, ki smo jih posredovali
Upravi RS za zaščito in reševanje - Izpostava
Celje, znaša škoda okrog 500.000,00 €. Tako
je bilo na območju Občine Kozje poplavljenih 40 objektov (stanovanjske hiše, poslovni in gospodarski objekti na območju naselij Lesično, Kozje, Podsreda), poškodovanih
cca 40 km občinskih cest (bankine, asfalt,
prepusti, mostovi, makadam), sproženih
gasilcem, pripadnikom civilne zaščite, prostovoljcem, pripadnikom javnih podjetij in
vzdrževalcem cest, ki so pomagali pri odpravi posledic deževja. Hkrati naproša občanke in občane za pazljivost na cestah, saj
se plazovi še vedno sprožajo, prav tako pa se
še vedno podirajo poškodovana drevesa, ki
lahko ogrožajo prometno varnost.
Daniel Čoklc
POSLOVNO-OBRTNA CONA KOZJE
Občina Kozje razpolaga s komunalno opremljenimi stavbnimi zemljišči za gradnjo poslovnih in obrtnih prostorov v
Poslovno-obrtni coni Kozje. Dovoljene so trgovinska, gostinska, storitvena dejavnost in lahka proizvodnja.
ZAZIDALNA SITUACIJA
„ Komunalno opremljena zemljišča s priključki na parceli
(meteorno in fekalno kanalizacijsko omrežje, telekomunikacijsko omrežje, oskrba z električno energijo, vodovodno in hidrantno omrežje, ceste, pločniki, javna razsvetljava, ekološki otoki)
„ Možnost pozidave celotne parcele in ureditve velikega
števila parkirnih mest
„ Bistveno nižji stroški nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča kot v mestnih občinah
„ Dostop do avtoceste v Krškem (cca 25 km)
„ Bližina meje s Hrvaško (Zagreb 70 km)
UGODNA CENA komunalnega zemljišča že od
28 EUR/m2 z vključenim komunalnim prispevkom!
Interesenti za nakup zemljišča dobijo vse potrebne informacije na upravi Občine Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje oziroma na telefonski
številki 03/800-14-00, kontaktna oseba je Daniel Čoklc, ali na spletni strani www.obcina-kozje.si.
8
KMETIJSTVO
Ogledi dobrih praks v kmetijstvu
Ena izmed oblik spodbude za mlade in zaposlitvene priložnosti na
kmetiji so ogledi dobrih praks v kmetijstvu ter spoznavanje različnih proizvodnih procesov in produktov. Na ogledih dobrih praks
udeleženci pridobijo praktična znanja ter izkušnje neposredno od
nosilcev kmetijskih dejavnosti.
Kmetijsko svetovalna služba Šmarje pri Jelšah je v sodelovanju z
Občino Kozje v okviru programa za ukrep »Dodelitev pomoči za
ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Kozje« v mesecu juliju in
avgustu organizirala ogled dobrih praks neposredno na kmetijah
oz. obratih.
Luštni paradižniki
V mesecu juliju smo kmetovalce popeljali na ogled dobrih praks
na območje Sevnice. Kot prvo smo si ogledali HIŠO TRT, VINA
IN ČOKOLADE KUNEJ na gradu Brestanica. Kunejevi imajo
dolgoletno tradicijo vinogradništva, vinarstva in trsničarstva. Obdelujejo 8 ha vinogradov. V novi vinski kleti imajo kapacitete za
100.000 l vina, kjer pridelujejo sortna vina, zvrsti, penine ter čokoladno vino. V sodobni trsnici je bogat sortni izbor cepljenk, poleg
vinskih sort ponujajo tudi sorte za namizno grozdje, odporne proti
boleznim. Aleš, predstavnik tretje generacije, je po vrnitvi s študija vinarstva v Franciji prevzel kmetijo in se lotil novih izzivov
na področju vinogradništva in čokolade. Tako so proizvedli prvo
čokoladno vino v Sloveniji, katerega smo imeli priložnost poskusiti. V letu 2013 so proizvodnji trt in vina pridružili še izdelavo
čokoladnih izdelkov. Obiskali smo tudi kmetijo GNIDICA, na
kateri se ukvarjajo z več dopolnilnimi dejavnostmi, in sicer s predelavo mesa na star tradicionalen način, peko kruha v krušni peči
na drva, predstavitvijo kmetije z degustacijami domačih izdelkov,
prikazom priprave in peke kruha otrokom iz vrtcev ali šol. Predelava mesa poteka v lastni predelavi, pri kateri ne uporabljajo aditivov
in kemijskih dodatkov, vse je pripravljeno na tradicionalen način,
prav tako izdelke zorijo na klasičen način v doma izdelanih prostorih. Vsi izdelki so kontroliranega domačega porekla. Pripravljajo
več vrst salam, suhih klobas, prekajenih izdelkov za kuhanje ter
domače ocvirke, svinjsko mast ter različne vrste namazov… Poleg mesnih dobrot imajo bogato ponudbo pekovskih izdelkov iz
krušne peči na drva. Pečejo različne vrste kruha - pšenični, rženi,
ajdov, koruzni… in potice: orehovo, skutino, pehtranovo, makovo,
potratno, rožičevo… Svoje izdelke prodajajo v svoji lastni trgovini doma in na tržnicah v Ljubljani v BTC, v Kamniku, Laškem in
Sevnici. Svoje izdelke pa tržijo tudi preko KZ Trebnje in določenih
živilskih trgovin. S svojimi izdelki so prisotni tudi v vrtcih in šolah.
Na posestvu MASTNAK v Krakovem pri Sevnici smo si ogledali
sodobno vinsko klet s kapaciteto 300.000 steklenic, s sodobno urejenimi podzemnimi kletnimi površinami. V podzemnih globinah
se nahajajo posebni prostori za predelavo grozdja, sodobni del z
novo tehnologijo priprave vina, zorilni del za penine - postopek
klasične metode vrenja v steklenici in posebni del za zorenje modre frankinje. Z najsodobnejšo avtomatsko polnilno linijo polni-
jo steklenice vseh dimenzij, z dnevno kapaciteto 4.000 steklenic.
Prostori nad kletjo omogočajo dodatno dejavnost, gostinstvo oz.
storitve trgovine - ponudba vin, lokalnih kulinaričnih pridelkov in
daril. Pot nas je naprej vodila v Šentjanž nad Sevnico, kjer smo
si ogledali živinorejsko kmetijo Majcen. Na kmetiji se ukvarjajo
z rejo krav molznic in predelavo mleka v mehke sire, sirotke… V
letošnjem letu so pristopili h gradnji novega hleva za krave molznice, del sredstev za investicijo črpajo iz Programa razvoja podeželja
za obdobje 2007–2013. V Šentjanžu smo si ogledali tudi ekološko
kmetijo Repovž, na kateri pridelujejo sadje, žita, zelenjavo in zelišča. Njihov glavni produkt je jabolko sorte topaz. Iz jabolk pridelujejo jabolčni kis in sok, jabolčne krhlje, čežane in druge izdelke.
V ponudbi imajo tudi sveža jabolka. Na njivskih površinah pridelujejo prastaro vrsto pšenice – piro in ajdo. Tako imajo v svoji
ponudbi doma pridelano moko, kašo, zdrob in druge izdelke. Na
zelenjavnem vrtu ekološko pridelajo najrazličnejšo zelenjavo, ki jo
v svoji gostilni ponudijo gostom.
V mesecu avgustu smo izvedli oglede dobrih praks na območju
Murske Sobote. Ogledali smo si tipično zasnovano prekmursko
domačijo Lipič - Passero. Mladi in predani člani družine Lipič stavijo na tradicijo, kakovostno domačo hrano in iskreno domačnost.
Razvajali so nas z raznoliko kulinarično ponudbo, s tako imenovanimi »Radostmi Prekmurja«, ki se ponujajo s polic male trgovinice
na domačiji. Na kmetiji nudijo tudi možnost udobnih in sproščenih počitnic, kjer se gostje lahko preizkusijo z družabnimi kmečkimi opravili, peko kruha ali trgatvijo… Ogledali smo si podjetje
PARADAJZ v Renkovcih, kjer pridelujejo LUŠTNE paradižnike.
Rastlinjaki obsegajo 6 ha s steklom pokritih površin. Podjetje Paradajz je nosilec znanja s področja gojenja rastlin v zaprtih prostorih,
ogrevanih z geotermalno energijo in trenutno zaposluje okrog 50
ljudi iz domačega okolja. Sadike LUŠTnega paradižnika zrastejo
brez GSO. Njihovi paradižniki zrastejo 9 - 11 m visoko, s primerno tehnologijo pa je pridelava dokaj enostavna. Lušten paradižnik
prepoznamo po izrazitem vonju in še boljšem okusu. Videti je kot
paradižnik, ki ga pridelamo na domačem vrtu in takšen je njegov
okus. V Dobrovniku smo si ogledali tropski vrt, ki je v sklopu
podjetja Ocean Orchids, kjer se ukvarjajo z vzgojo orhidej. Pot nas
je vodila v Bogojino, kjer smo na turistični kmetiji Puhan okušali
prave prekmurske dobrote. Puhanovi se ukvarjajo z vinogradništvom, prašičerejo in predelavo mesa ter z izletniškim turizmom
na kmetiji. Na poti domov smo si v Počehovi pri Mariboru ogledali
še vinogradniško kmetijo Horvat. Horvatovi imajo več desetletno
tradicijo vinogradništva in vinarstva. Vinograde imajo na treh lokacijah na skupni površini 9 ha. V kleti uporabljajo inox posodo,
lesene sode z večjo in manjšo kapaciteto ter barique sodčke. Odvisno od sorte, lege, zvrsti in letnika se jih različno poslužujejo.
Horvatovi pridelujejo peneča vina, bela vina, rdeča vina ter vina
posebnih trgatev. Za vsa vina so na mednarodnih ocenjevanjih
prejeli visoka priznanja.
Milenca Krajnc, univ.dipl.inž.kmet.
Terenski kmetijski svetovalec I.
Udeleženci izleta
9
AKTUALNO
Vsakršna pomoč je dobrodošla
Rdeči križ Slovenije deluje v 12 regijah, 56 območnih združenjih in okrog 1000 krajevnih organizacijah
po Sloveniji. Najpomembnejša naloga prostovoljcev RK je skrb za pridobivanje sredstev in materialnih dobrin, s katerimi lajšajo stisko pomoči potrebnih. Prostovoljni člani s svojo stalno pripravljenostjo pomagati sočloveku skozi celotno leto vestno opravljalo svoje delo ter tako skrbijo ne le za boljši
jutri, temveč za boljši danes. V današnjem kriznem času, ko so mnogi pahnjeni na rob preživetja, je
uspešno delovanje sleherne krajevne organizacije ključnega pomena. Lahko bi rekli, da Rdeči križ
opravlja poslanstvo, ki ga svet potrebuje vsak dan. Žal pa se premnoge krajevne organizacije nemalokrat znajdejo v situaciji, ko sredstev enostavno ni dovolj, da bi pomagali vsem, ki pomoč potrebujejo.
S predsednico KORK Kozje, Marjano Plak, smo spregovorili o aktualnih temah in načrtih kozjanske
krajevne organizacije RK.
Številne dobrodelne akcije, ki jih prostovoljke v Kozjem organizirate vsako leto, kažejo
na veliko pripravljenost za delo in pomoč v
kozjanski občini. Ena izmed bolje poznanih
dobrodelnih akcij je zagotovo Drobtinica, v
kateri sodelujeta tudi krajevni organizaciji
Kozje in Lesično. Bomo na sejmu ob Prazniku kozjanskega jabolka v Podsredi tudi letošnje leto lahko našli vašo stojnico?
Tako je, tudi letos naša organizacija sodeluje pri izvedbi dobrodelne akcije Drobtinica,
ki poteka v več krajih, pri njeni izvedbi pa
sodelujejo različne krajevne organizacije.
Pri nas se kot običajno odvija v okrilju prireditve ob Prazniku kozjanskega jabolka v
Podsredi. V sklopu te celodnevne akcije, ki
bo letos potekala v soboto in nedeljo, 11. in
12. oktobra, bomo na sejmu v Podsredi ponovno postavili stojnico z domačimi izdelki
in dobrotami. Pri izvedbi bodo sodelovali
KORKI iz Občine Kozje, nosilki pa bosta
krajevni organizaciji Kozje in Lesično. Denar, ki ga zberemo s prodajo, se podari učencem osnovnih šol v Kozjem in Lesičnem in
je namenjen za prehrano otrok.
Kot ste že omenili, je vaša krajevna organizacija pravkar dobila nov sedež. Kje vas bo
odslej mogoče najti?
Tako je, preselili smo se v nove prostore, ki
so v Podlinškovi hiši v samem trgu Kozjega.
Tako nas bodo vsi, ki bi si nas želeli obiskati,
lahko našli na tej novi lokaciji.
V zadnjem času se je veliko govorilo o materialno-humanitarni pomoči, ki so jo krajevne organizacije zbirale za pomoč prizadetim družinam in posameznikom, ki so
utrpeli posledice poplav v Srbiji in Bosni in
Hercegovini. Tudi pri vas ste stopili skupaj
in ob velikodušnih darovih krajanov zbrali
kar nekaj dobrin, namenjenih pomoči prizadetim v poplavah.
Tako je. Tudi Kozjani smo prispevali in v
Šmarje pri Jelšah odpeljali kar velik paket
pomoči, ki so ga domačini napolnili z dobri-
10
nami iz trgovine TUŠ Švajger Kozje, dosti
pa so prinesli tudi od doma. Na tem mestu
bi se tudi zahvalila vsem, ki so pomagali in
prispevali tako zelo potrebne materialne
dobrine, od vode, mleka, raznih čistil, do
odej, posteljnine itd. Omenila pa bi tudi
supermarket TUŠ Švajger Kozje in se jim
zahvalila za zelo velikodušen prispevek in
prijazno pomoč pri izvedbi akcije in prevozu zbranega blaga.
Tudi pri Rdečem križu ste na lastni koži
opazili vse znake krize, ki zadnja leta prežema državo. Kot pravite, jo rešujete po
svojih najboljših močeh, s spodbujanjem in
gradnjo čuta za solidarnost. Večino nalog
in ciljev, s katerimi lajšate stiske in trpljenje
soljudi, vam tako uspe izpeljati zahvaljujoč
prostovoljnim prispevkom, ki prihajajo iz
hranilnika RK, ki se nahaja v Tuševi trgovini v Kozjem, ter srečelova, ki poteka na
prireditvi ob Prazniku kozjanskega jabolka,
ob srečanju starejših in občnem zboru. So
tovrstni prispevki poglavitnega pomena za
uspešno in funkcionalno delovanje krajevne
organizacije?
Tako je. Samo po zaslugi sredstev, ki nam
jih uspe zbrati z vsakoletnim srečelovom in
prispevki iz hranilnika, lahko izvajamo nekatere aktivnosti, ki jih drugače ne bi mogli,
saj nam jih naša sredstva ne bi dovoljevala.
Denar se tako na primer uporabi za šolarje, ki so ob vstopu v tretji razred sprejeti v
organizacijo RK. Ob tej priložnosti otroci
prejmejo posebna darilca, ki pa so financirana ravno iz prostovoljnih prispevkov, ki
prihajajo iz hranilnika, ki se nahaja v trgovini TUŠ Švajger Kozje. Denar se prav tako
vloži v tradicionalno obdaritev starostnikov
in bolnih, obdaritev jubilantov, srečanje in
pogostitev starostnikov in bolnih itd. Za to,
da nam uspe izpeljati vse zastavljene cilje
in primerno opraviti dolžnosti, so zaslužni
predvsem velikodušni krajani, ki tu pa tam
vržejo kak bankovec v naš hranilnik. Tu gre
za iskreno pripravljenost dajati medseboj-
no pomoč. Treba se je zavedati, da smo le
povezani skupaj sposobni preživeti. S tem
v mislih občane še enkrat opominjam na
dve besedi z izjemno globokim pomenom:
pomoč in solidarnost. Vsakršna pomoč in
še tako majhen prispevek sta nadvse dobrodošla. Enako velja tudi za srečelov, katerega
prispevki so prav tako namenjeni izvajanju
raznih nalog RK. Bralce tako naprošam, da
če je to le mogoče, za srečelov prispevajo
kakšno malenkost. Vsi, ki so pripravljeni
sodelovati, pomagati in darovati, me lahko
kontaktirajo na mojo telefonsko številko.
Razne prispevke pridem tudi osebno iskat
na dom.
Kot ste že povedali, se lahko občani na vas
obrnejo kadarkoli, pa naj bo to v iskanju
pomoči ali pripravljenosti, da tudi sami
komu pomagajo. Kako pa vas lahko dosežejo, razen tega, da se seveda zglasijo v prostorih krajevne organizacije?
Kot sem že omenila, me lahko vsi, ki potrebujejo pomoč ali želijo kakorkoli pomagati, prispevati itd., dobijo na moji telefonski
AKTUALNO
številki. Vse pa bi še enkrat opomnila na
naš poštni nabiralnik. Ta zadnje čase resda
sameva, a upamo, da se bo število pisem v
prihodnje povečalo. Dobrodošlo je vse, od
raznih predlogov, prošenj, informacij glede
pomoči potrebnih krajanov, pohval, pa tudi
graj. Želeli bi si čim več odziva. Zelo veseli
bomo predvsem kakšnih predlogov o tem,
kaj bi še lahko izboljšali, kaj bi spremenili
itd.
Kakšna oblika pomoči, poleg finančnih prispevkov, pa je še posebej dobrodošla? Kako
lahko krajani še pomagajo, in – gledano z
druge plati istega kovanca – kakšne pomoči
so lahko posamezniki še deležni?
Pomemben del naše pomoči je tudi zbiranje
oblačil, ki jih ljudje ne potrebujejo več. Zbiramo čista in ohranjena oblačila vseh vrst
pa tudi ostale stvari, od tehničnih do gospodinjskih aparatov, ki jih ljudje več ne potre-
bujejo, nekomu drugemu pa bi prišli še kako
prav. Skratka vse, kar se najde doma. Vse je
dobrodošlo in vse pride prav. Glede oblačil
je edini pogoj, da so čista in zložena. Mnoge skrbi, da je pred oddajo oblačil potreben
obisk čistilnice, vendar to ne drži. Dobro je,
da ljudje prinesejo stvari, ki bi jih tudi sami
nosili. Sprejemamo torej vse razen umazanih ali strganih oblačil.
Mojca Valenčak
Zbiralnik za uporabna oblačila in obutev v Kozjem
tako ne zbirajo krp, dek, preprog in podobnih stvari. Teža ene vreče prav tako naj ne bi
presegala 20 kg, saj ravnanje z vrečami med
procesom odvoza in sortiranja vseskozi poteka ročno, zato večja teža ni priporočljiva.
Da odpeljani tekstil resnično doseže svoj cilj
in služi obljubljenemu namenu, skrbi slovenski evidenčni list, ki zbrani tekstil spreoblačil, da čist in suh tekstil (dovolj je do- mlja čez celoten proces, ter evropski dokubro pranje v pralnem stroju – obisk čistil- ment pod oznako Annex VII.
nice ni potreben) zložijo v PVC vrečke, ki
jih pri vrhu zavežejo oz. zaprejo, ter odložijo Vsekakor pa lahko občani oblačila in obuv zabojnik, ki stoji na avtobusnem obrača- tev prinesejo tudi sami na trg v Kozje in jih
lišču pred osnovno šolo v Kozjem. Zbirajo oddajo na sedežu KORK-a Kozje. Tam pa
se otroška, ženska in moška oblačila vseh ne zbirajo le oblačil vseh vrst, temveč tudi
vrst, obutev v paru in igrače iz tekstila, ostale stvari, od tehničnih do gospodinjskih
posteljnina, rjuhe, prti, zavese in brisače, aparatov, ki jih ljudje več ne potrebujejo.
pa tudi torbe, nahrbtniki, torbice, pasovi, Skratka vse, kar se najde doma. Vse je dorute in kravate. Vse morebitne darovalce pa brodošlo in vse pride prav.
opozarjajo, naj v zabojnik ne odlagajo umazanih in raztrganih oblačil ali obutve ter
Mojca Valenčak
obutve brez para, saj ta ni uporabna. Prav
Pred obnovljeno stavbo Osnovne šole Kozje in večnamenskim centrom, blizu Športnega parka Kozje, je pred časom svoje mesto našel
zbiralnik za uporabna oblačila in obutev. V ta posebni zabojnik, ki
je bil v središče Kozjega postavljen po zaslugi Krajevne organizacije
RK Kozje, lahko občani v vrečkah odlagajo uporabna oblačila, obutev in posteljnino in tudi tekstilno blago in tekstilne izdelke, ki jih
ne potrebujejo več, ter tako priskočijo na pomoč sočloveku v stiski.
Znaten del rabljenih oblačil, obutve in hišnega tekstila, ki se odlaga v zbiralnik, se
podari v humanitarne namene, ostalo pa se
predela, s čimer se zagotovi ponovna uporaba oddanega materiala. Akcije zbiranja
oblačil in obutve širom po Sloveniji potekajo že dalj časa. V sodelovanju s humanitarnimi organizacijami, kot so Rdeči križ,
Karitas, ZPM, društvo UP, se je tovrstna
praksa zbiranja oblačil in obutve v humanitarne namene in predelave oblačil slabše kakovosti v krpe za čiščenje uveljavila na širšem območju in danes predstavlja ustaljen
vir humanitarne pomoči, ki stremi k trem
ciljem: humanitarnosti, ekologiji in ponovni uporabi oz. reciklaži.
Tako bo odslej tudi krajanom Kozjega in
okoliških krajev na voljo možnost oddaje
oblačil, obutve in hišnega tekstila v nadaljnjo rabo ali predelavo. Ljudi, ki potrebujejo našo pomoč, je namreč vedno več, sposobnih deliti pa vedno manj. Člani domače
krajevne organizacije Rdečega križa upajo
na dober odziv, saj verjamejo, da je pot do
srečnega sobivanja in medsebojne pomoči
tlakovana z majhnimi deli dobrote. Krajane
Kozjega in okoliških krajev tako prosijo, da
v zbiralnik odlagajo čista oblačila, obutev in
hišni tekstil, ki jih ne potrebujejo več, marsikomu, ki si jih ne more kupiti, pa bi prišla
še kako prav. Za oddane stvari se vsem že
vnaprej zahvaljujejo.
Člani domačega RK tako prosijo občane, ki
želijo v dober namen podariti odvečne kose
11
AKTUALNO
Na Kozjanskem zgodbe
v kristalnem steklu živijo
naprej
Kaj je tisto, kar odloča o uspešnosti ali neuspešnosti podjetja? Kako zbrati pogum in narediti
tisti ključni korak v samozaposlitev? Kako biti
popolnoma prepričan, da je moja poslovna zamisel vredna tveganja? Sem za uresničitev te ideje pripravljen delati tudi ponoči, ob vikendih in
praznikih? Ali premorem poslovno žilico, ki je
potrebna za uspeh? Odgovore na ta in mnoga druga vprašanja si vsakodnevno postavljajo številni
sposobni posamezniki, ki kolebajo med iskanjem
zaposlitve ali ustanovitvijo lastnega podjetja.
Tanja in Franci Valenčak, oba izučena steklarja
srednje steklarske šole v Rogaški Slatini, po poti
samostojnega podjetništva stopata že okroglih
deset let. Sama priznata, da so odgovori na nekatera od omenjenih vprašanj tudi njima še vedno
neznanka. Večino znanja sta pridobila z izkušnjami in napakami, ki sta jih občutila na lastni koži.
Ključni dejavnik za uspeh njunega podjetja GRAVIART v Kozjem, ki ga odlikujejo unikatne ročne
gravure na kristalno steklo, je po njunih besedah
priseganje na vrhunsko kvaliteto surovin in sama
izdelava posameznega izdelka ter seveda zanesljivost, delavnost, vztrajnost in želja po uspehu. Pri
svojem delu stremita k popolnosti in najboljši
možni kvaliteti, zavedata se namreč, da so zadovoljne stranke najboljša reklama.
Glavni dejavnosti vašega podjetja sta graviranje in brušenje kristalnega stekla. V teh koncih se steklarska obrt ponaša z upoštevanja vredno 40-letno tradicijo, če pa pomislimo še na glažute, ki
so se tu razvile predvsem zahvaljujoč zadostnim količinam lesa,
vemo, da ima steklarstvo na Kozjanskem že večstoletno zgodovino.
To bogato steklarsko dediščino na nek način ohranja in nadaljuje
tudi vajino družinsko podjetje. Kakšni so bili vajini začetki? Kako
je vzklila ideja za ustanovitev samostojnega podjetja in kakšna je
bila pot do uresničitve vajinih ciljev?
V Dekorju Kozje, kjer sva bila zaposlena 20 let, in ki je deloval kot
poslovna enota Steklarne Rogaška, se je vse pogosteje govorilo o
ukinjanju te poslovne enote v Kozjem. S širjenjem takšnih novic
je pešalo tudi delovno vzdušje, trpelo delovno okolje in razmere
v obratu so se obrnile na slabše. Takrat sva začela razmišljati o vodenju lastnega podjetja. Po tehtnem razmisleku sva tako leta 2004
končno zbrala pogum in naredila odločilni korak ter ustanovila
podjetje GraviArt. V veliko pomoč pri začetkih samostojnega dela
na področju graviranja in brušenja stekla so nama bile izkušnje in
pa seveda dobro ime, ki sva si ga ustvarila z delom pri cenjenem
Dekorju in Design studiu GRY, kjer se je veliko delalo za protokol. Oblikovali smo številna prestižna darila iz kristalnega stekla
za različne državnike. Ob obisku predsednika Putina in Busha v
Sloveniji smo izdelali kristalni globus, Bill Clinton je prejel kristal-
12
Franci in Tanja Valenćak
ni šah z gravuro, Hillary Clinton pa kristalno šatuljo z graviranimi
slovenskimi narodnimi nošami. Izdelali smo teniški pokal za Bjorna Borga. V Vatikan je šel naš Slomškov kelih, kot darilo papežu
Janezu Pavlu II. V dolgih letih obratovanja Design studia GRY v
Kozjem so se stranke navadile hoditi v Kozje po kvalitetno ročno
izdelane gravure na kristalnem steklu. Tako se je odprtje družinske
delavnice po ukinitvi tega programa izkazalo za dobro potezo. V
vsaki slabi stvari se torej skriva tudi kaj dobrega. Zaradi priznane
kvalitete izdelkov Steklarne Rogaška pa sva se odločila, da bova
njihovo steklo uporabila kot osnovo za najino proizvodnjo. Tako
smo vzpostavili uspešno sodelovanje, ki traja že več let.
Naši naročniki danes so lokalne občine, podjetja in številni posamezniki. Kar nekaj občin podeljuje naše izdelke svojim častnim
članom, zaslužnim občanom, odličnim učencem. Naši izdelki so še
bolj aktualni ob zlatih porokah in jubilejih in so zelo lepa darila za
poslovne partnerje, prijatelje in znance.
Želja po večji neodvisnosti in osebni svobodi, zvišanju prihodkov,
preverjanju podjetniške ideje ali le pomanjkanje drugih zaposlitvenih možnosti so glavni razlogi, ki v večini primerov pretehtajo
pri odločitvi o samozaposlitvi. Kakšne so po vašem mnenju prednosti in slabosti samozaposlitve?
Ena od prednosti dela na domu je zagotovo možnost, da si sam
razporejaš delovnik. Potrebno pa se je zavedati, da brez zadostne
mere samodiscipline in sposobnosti za razumno razpolaganje s
časom ne prideš daleč. Potrebno je žrtvovati marsikateri vikend,
praznik ali celo dopust. Po drugi
strani pa pridejo dnevi, ko po
tednih dežja končno posije sonce, ti pa se brez slabe vesti odločiš, da ga boš preživel v naravi.
V veliki meri pa najin delovnik
seveda določajo stranke. Žal je
tako, da smo skoraj vsi nastavljeni tako, da odlašamo in ravnamo
šele takrat, ko je že skrajni čas.
Tako nama naročila, ki prihajajo
v zadnji minuti, mnogokrat prekrižajo načrte in naju prisilijo, da
žrtvujeva čas, ki bi bil drugače
namenjen drugim stvarem. Ampak tako pač je. Treba je stisniti
zobe in potrpeti, delo je delo in
vselej sva bila vesela vsakega naročila in hvaležna za vsako priložnost, da strankam ponudiva ne- Kozjanski zmaj v steklu
AKTUALNO
kaj posebnega in jih razveseliva s svojimi izdelki, v katere vlagava
toliko dela in truda. Seveda je ena od prednosti dela na domu tudi
ta, da se ti ob raznih vremenskih neprilikah ni treba voziti na delo.
Po dvajsetih letih dela v kar velikem kolektivu pa človek včasih res
pogreša to posebno vzdušje, ki je nepogrešljiv del vsakdana v obratih, ki zaposlujejo več ljudi.
Lovski motiv
Steklarska obrt, kot marsikatera druga pri nas, ni ravno v zavidljivem stanju, dejavnost ročnega graviranja na steklo pa celo počasi
izumira – izpodriva ga množica cenenih izdelkov iz različnih koncev sveta, ki so sicer cenejši, a se po kvaliteti še zdaleč ne morejo
kosati z unikatnimi izdelki domače obrti. Katere izdelke in storitve
ponujate v vašem podjetju?
Vsak naš izdelek je ročno graviran unikat, narejen po željah strank
in opremljen s certifikatom. Na tem področju skorajda nimava
konkurence, saj je opravljanje graverske dejavnosti zahtevno in zamudno delo. Tovrstna dejavnost zahteva leta izkušenj, potrpežljivost pa tudi precej umetniške nadarjenosti. Gravure najprej v globino zbrusiva v steklo, potem pa se z bakrenimi koleščki in peskom
obdela do finega mata. Tudi vsa posvetila gravirava ročno, le razne
logotipe in znake peskava v steklo s pomočjo odlepne slike. Cena
je odvisna od časa graviranja in samega izdelka, bodisi gre za vazo,
vrč, krožnik ali stekleni eksponat. Pri nas se dobijo izdelki od 5,00
€ naprej, tako da se za vsakega najde kaj. Najini izdelki so v veliki
meri ustvarjeni na rogaškem kristalnem steklu. S Steklarno Rogaška tudi sicer sodelujeva pri izdelavi gravur za njihove potrebe.
Posvečava se predvsem darilnemu programu. Večinoma delava po
naročilu, od graviranja poročnih, vinogradniških, ribiških, športnih, lovskih motivov in raznih drugih steklenih slik, v katerih ovekovečiva podobe avtomobilov, motorjev, stavb, gradov in krajev, pa
do športnih pokalov in medalj. Lahko bi rekli, da je ni stvari, ki je
ne bi mogla upodobiti na steklu. Po vsej verjetnosti sva tudi edina v
Sloveniji, ki izdelujeva globoko ročno vgravirane portrete oseb na
steklu. Ponosna sva tudi na najino ponudbo ročno brušenih unikatnih ogledal. Med posebnosti najine proizvodnje pa štejeva izdelke
iz najinega programa Rajski vrt, kjer je globoka gravura kombinirana z žganim zlatim vzorcem, in izdelke z ročno vgravirano čipko,
za katere sva pridobila tudi certifikat 'izdelek domače obrti'.
Zadnji dve leti sodelujeva še z ugledno steklarno v avstrijskem Baernbachu, v prihodnje pa nameravava to, že tako dobro sodelovanje, še nadgraditi in tako morda prodreti še na tuji trg.
Kaj je tisto, kar vaš izdelek naredi izjemen, poseben?
Najino delo odlikuje inovativnost z nepogrešljivo umetniško žilico. Verjameva, da morava kot ustvarjalca in umetnika, ki stopata
po težavni poti podjetništva, stalno razpolagati z mnogimi novimi
zamislimi. Časi se spreminjajo, z njimi pa tudi pričakovanja strank.
Ponosno stojiva za bogato ponudbo kakovostnih izdelkov, ki so
narejeni po meri naročnika. Skratka izdelki, ustvarjeni po željah
naročnika za točno določeno priložnost. Lovcu bo na kožo pisan
izdelek z lovskim motivom, ponosnemu lastniku motorja izdelek,
na katerem bo upodobljen njegov jekleni konjiček, jubilantu že
zdavnaj zbledela podoba njegovega prvega doma, kjer je preživljal
najlepše trenutke svojega otroštva. Seveda pa ne gre pozabiti na
praktično plat tovrstnih daril. Ročno brušen vrč ali set žganjarčkov
z izbranim motivom ne nosi le spominske, temveč tudi uporabno
vrednost.
Omenili ste, da so vaši izdelki s čipko certificirani kot ročni izdelki
domače obrti. Ste v vseh letih ustvarjanja na tem področju prejeli
še kakšno drugo priznanje?
Da, leta 2007 sva na Obrtnem sejmu v Celju prejela srebrni ceh, ki
ga za kvaliteto izdelkov podeljuje Obrtna zbornica Slovenije. Tri
leta kasneje pa sva prejela tudi občinsko priznanje srebrni grb Občine Kozje, na katerega sva še posebej ponosna.
Promocija je eden ključnih dejavnikov trženja danes. Kako pri vas
skrbite za promocijo?
Kar se da pogosto se udeležujeva sejmov, saj se zavedava koristnosti sejemskih dogodkov za reklamiranje najinih izdelkov. Svoje storitve oglašujeva tudi preko interneta in raznih socialnih omrežij,
kar je v današnjem času najboljša oblika za predstavitev tovrstne
dejavnosti. Najboljša promocija pa je seveda lepo izdelan izdelek s
priloženim certifikatom, ki nosi vse informacije proizvajalca, s pomočjo katerih nas stranke spet poiščejo. Žal pa sama kakovost izdelka mnogokrat ne zadostuje. Priznati je treba, da je trženje najine
dejavnosti malo oteženo zaradi odmaknjene lege podjetja. Ravno
iz tega razloga se vsak dan trudiva navezati stike z različnimi darilnimi butiki in specializiranimi prodajalnami s steklom po vsej
Sloveniji in tako povečati doseg ponudbe.
Pri delu
Kje lahko stranke najdejo in kupijo vaše izdelke?
Zadnje čase se po zaslugi lepo izdelane spletne strani in spletnega kataloga vse pogosteje poslužujeva pošiljanja izdelkov po pošti.
Trudiva se namreč vzdrževati trend prodaje izdelkov brez posrednikov, s čimer strankam zagotoviva nižjo proizvodno ceno.
Bi za konec še kaj dodali?
V današnjem času nam že zmanjkuje idej, kako obdariti nekoga, ki
nam je drag. Ob poplavi raznih darilnih bonov in cenenih izdelkov
z vseh koncev sveta pozabljamo na vtis, ki ga na posameznika naredi darilo, ki je ustvarjeno posebej zanj in ima sporočilno, umetniško in ne nazadnje tudi uporabno vrednost. Na zadovoljstvo, ki ga
občutimo, ko mu ob obdaritvi v veselju zažarijo oči.
Mojca Valenčak
13
AKTUALNO
KS Lesično v minulem mandatu
Počasi se zaključuje mandatno obdobje štirih let in zato je prav, da tudi v KS podamo
svoj pogled na minulo delo. Moram reči, da
je v naši KS Lesično veliko potreb in stvari nasploh, ki bi jih bilo treba urediti. Kljub
temu pa se jasno zavedam, da vseh potreb
oziroma želja naenkrat ni mogoče realizirati
oziroma uresničiti. Marsikdo razmišlja, da
je mogoče vse doseči, saj bo že občina plačala, pa vendar ni tako. Zavedati se je treba, da
je v Občini Kozje šest krajevnih skupnosti
in vsaka ima svojo prioriteto potreb. Naloga
župana pa je, da enakomerno porazdeli finančna sredstva po posameznih KS in s tem
omogoči enakomeren razvoj celotne občine.
V minulem mandatnem obdobju smo si vsi
skupaj prizadevali, da bi naša KS dobila čim
več sredstev s strani občine in tako bi lahko uresničili vse zastavljene cilje. Župan g.
Andrej D. Kocman je imel posluh za naše
prošnje in nam pomagal tako po finančni strani kot tudi z nasveti. Uresničili smo
skoraj vse zastavljene cilje. Naj poudarim
predvsem najpomembnejše projekte, ki so
se izvajali v naši KS. Zelo smo bili dejavni
na treh področjih: komunala, infrastruktura
in kultura.
Po ozemlju KS Lesično poteka primarni javni vodovod Fužine - Kozje in v tem obdobju
so se zamenjale azbestne cevi in zraven se
je uredila vsa ostala pripadajoča infrastruktura. Uspeli smo tudi asfaltirati kar nekaj
kilometrov makadamskih cest. Seveda so še
ostali odseki cest, ki nujno potrebujejo asfaltno posodobitev. Je pa na novo urejenih
kar nekaj kritičnih odsekov. Glede cestne
dejavnosti pa smo pristopili k postavitvi
novih avtobusnih postajališč in k izgradnji
krožišča v Lesičnem. Občina je uspela na
javnem razpisu in s tem pridobila potrebna
finančna sredstva, s katerimi je v lanskem
letu izvedla energetsko sanacijo naše osnovne šole. Na kulturnem področju pa so aktivna vsa društva v KS, ki hkrati sodelujejo z
društvi iz sosednjih občin in z OŠ Lesično.
Smo pa skupaj z občino začeli z aktivnostmi
Asfaltiranje v KS Lesično
za izgradnjo pločnika Stari trg - Lesično, občina pa je tudi uspela na razpisu za energetsko sanacijo kulturnega doma v Lesičnem.
Vsekakor ima za vse omenjene primere veliko zaslug župan, g. Andrej, kateremu se na
tem mestu iskreno zahvaljujem za vse, kar je
storil za domačo in ostale KS v Občini Kozje. V vseh treh mandatih je imel posluh za
naše potrebe in želje. Morda so bile včasih
naše želje večje od potreb, na koncu pa smo
se znali pogovoriti, da je bilo dobro za obe
strani. Hvala županu in občinski upravi.
Franc Plahuta, predsednik KS Lesično
Spoštovane krajanke in krajani KS Podsreda!
Zaključuje se peti mandat od ustanovitve
samostojne Občine Kozje in mirno lahko
rečemo, da je bila takratna odločitev pravilna, predvsem pa razvojno naravnana. Izreden razvoj in napredek občine je viden na
vseh področjih in v vseh zaselkih, ki sestavljajo našo občino.
KS Podsreda je ena izmed šestih KS v Občini Kozje. Krajani KS Podsreda lahko s ponosom gledamo tudi v čase preteklosti, še
zlasti pa v zadnji mandat članov sveta KS.
Z velikim veseljem lahko izrečemo zahvalo
vodstvu občine in občinski upravi za strokovno in požrtvovalno pridobivanje evropskih in obmejnih sredstev v zavedanju, da
lahko na tak način širimo vizijo za razvoj
naših krajev in občine.
Tako smo v KS Podsreda v zadnjih letih
svojemu namenu in v upravljanje predali
prenekatere pridobitve, ki bodo pripomogle
k boljšemu in lepšemu bivanju krajank in
krajanov. Finančna sredstva iz občinskega
proračuna, namenjena KS Podsreda, so bila
vedno racionalno in gospodarno naravnana. Tako je bilo v zadnjih letih asfaltiranih
in z asfaltno prevleko urejenih skoraj 6 km
občinskih in krajevnih cestišč. Obnovili in
preuredili smo staro in novo mrliško vežico, uredili novo parkirišče pri farni cerkvi,
komunalno opremili vse strnjene zaselke
(Štok, Železno, Poklek, Podole in Vojsko)
ter uredili skoraj vse mostove na reki Bistrici.
V zgodovino zapisan bo ostal v uporabo
predan dom krajanov in gasilcev, ki je bil
financiran s strani Ministrstva za kmetijstvo
in občinskega proračuna v letu 2013. V letu
2014 pa je skoraj zagotovo, da bomo lahko
uzrli novo podobo križevega pota nad Podsredo, kateremu smo s skupnimi močmi
faranov, občine in sponzorja HPG Brežice
nadeli prvotno podobo iz leta 1834 in s tem
zagotovo pospešili turistični utrip kraja in
občine ter s tem ohranili del naše kulturne
dediščine.
Seveda pa je bilo opravljenih še ogromno
manjših za kraj in posameznika prav tako
pomembnih gospodarskih in družbenih
stvari. Tako smo kot KS ustanovili KORK
Podsreda – Osredek in TD Podsreda, ki
v sodelovanju ŠD Podsreda, KD Anton
Aškerc Podsreda, KO NOB Podsreda, LD
Največja prisobitev v zadnjih letih za Podsredo Podsreda in domačim župnikom g. Wain-
14
gerlom sooblikujejo pomembno vlogo v
socialnem, turističnem, športnem in kulturnem utripu kraja. Tudi s PGD Podsreda,
ki je najpomembnejši in nepogrešljiv člen
našega kraja še zlasti v teh vremensko turbolentnih časih, smo vedno poiskali rešitve
in s tem so težave postale premagljive. Naj
omenim zelo dobro sodelovanje z vodstvom
in upravo Kozjanskega parka, s katerim je
bilo uresničenih in izpeljanih mnogo prireditev, ki zaznamujejo Podsredo tudi izven
naših meja.
Še bi lahko našteval in zagotovo sem določene stvari izpustil, vsekakor pa so nekatere
stvari ostale nedokončane.
Županu g. Dušanu Andreju Kocmanu, občinski upravi, predsednikom društev in
članom sveta KS Podsreda iz zadnjih dveh
mandatov se pa še posebej zahvaljujem za
konstruktivno ter za kraj napredno in vizionarsko delovanje.
Trenutno še kot predsednik KS Podsreda,
kasneje pa kot krajan, sem ponosen tudi na
vas, spoštovane krajanke in spoštovani krajani, da smo skupaj znali in zmogli najti rešitve za boljše in lepše življenje nas in naših
zanamcev.
Ostanimo takšni in ohranimo občutek, da
smo krajani KS Podsreda srečni in zadovoljni ljudje.
Predsednik KS Podsreda Marko Kunej
AKTUALNO
Izlet KS Lesično
Zakorakali smo v jesen. Ob skrbi, kako
bomo pospravili pridelke in si vse priskrbeli za prihajajoče zimsko obdobje, se nehote
oziramo nazaj v poletni čas. Ocenjujemo,
kako smo ga kljub obilici dežja uspeli preživeti ugodno. Morda se pri tem tudi spomnimo kakšnega skupnega srečanja, letovanja
ali pa celo potovanja. Z enakim razpoloženjem obujam spomine, kako smo ob prazniku državnosti potovali na Hrvaško in v
Srbijo.
V soboto pred praznikom smo v zgodnjih
jutranjih urah iz Lesičnega krenili na pot
proti Obrežju. Naš prvi cilj je bilo Đakovo,
ki je srce Slavonije. Do njega smo z vmesnimi postanki prispeli v zgodnjih dopoldanskih urah. Nad lepoto samega mesta in pokrajine smo bili navdušeni. Med potjo smo
lahko opazovali posledice takratnih poplav,
saj je po ravnini še vedno bila voda.
V Đakovu smo si ogledali katedralo, katere
obrise smo občudovali že od daleč. Katedrala je bila zgrajena proti koncu 19. stoletja
in 16 let jo je gradil takratni nadškof Strossmayer. To je mogočna triladijska bazilika,
posvečena sv. Petru. Takratni investitor je
za gradnjo uporabljal različne materiale.
Uporabil je opeko, kamen in kovino. Notranjost bazilike je čudovita in človeka kar
pritegne k meditaciji. Po srečanju z mogočno slavonsko arhitekturo smo šli naprej
proti Vukovarju. Na naši poti smo se želeli
srečati tudi s tem krajem, kjer smo se lahko
prepričali, da vojna vedno uničuje najlepše
božje stvarstvo. Srečali smo se s trpljenjem
človeka, kadar ga zapusti razum in seže po
orožju. Obiskali smo pokopališče in taborišče na Ovčari. Mirne duše lahko rečem,
da je bila vojna na tleh nekdanje Jugoslavije
popoln nesmisel in absurd. Kadar se človek
sreča s trpljenjem, takrat je namreč še bolj
pripravljen braniti svoje življenje.
Udeleženci izleta v Novem Sadu
Pot nas je potem vodila do mejnega prehoda Ilok, kjer smo prečkali Donavo in prišli v
Vojvodino. V predmestju Novega Sada nas
je pričakala vodička slovenskih korenin, Jelena, ki nas je popeljala v Sremske Karlovce.
Na obronkih Fruške gore smo poskusili različne vrste vin, si ogledali čebelarski muzej
ter mestno središče. Peš smo se odpravili do
hotela DUNAV, ki je postavljen na obrežju
Donave. Bili smo lepo sprejeti, saj so južni
bratje vedno gostoljubni. Ob bogati večerji
smo se lahko zabavali ob živi glasbi, hkrati pa uživali ob pogledu na lepo nevesto (in
druga dekleta); v sosednem prostoru je bila
namreč gala srbska svatba. Moram reči, da
je jutro naslednjega dne prehitro prišlo, saj
je bila večerja z zabavo kar prijetna in nas je
pritegnila k sodelovanju pozno v noč. Toda
kljub temu se ni bilo pretežko prebuditi, saj
nas je zunaj pričakalo sončno jutro in seveda tudi želja, da si ogledamo še Novi Sad.
Gospa Jelena nas je najprej peljala na grajsko utrdbo Petrovaradin, od koder je bil lep
razgled na moderno srbsko mesto. Peljala
nas je tudi v središče mesta, kjer smo lahko
vsaj za trenutek spoznali utrip modernega
mesta. Naše veliko hrepenenje pa je seveda
bilo, da obiščemo Fruško goro. Jelena nam
je izpolnila željo in nas za slovo od prijaznih
ljudi peljala na Fruško goro, kjer smo pri
tam poznanem vinarju imeli kosilo in zopet
zabavo ob živi glasbi. Poskusili smo njihovo žganje, vina in seveda tudi hrano. Bilo
je čudovito, da smo se potem kar s težkim
srcem poslovili od krajev, ki prikažejo tisoč
obrazov. Ko smo zapuščali Fruško goro, smo
na avtobusu priredili še spoznavni dan, kajti
spomnili smo se vsakega potnika, ki je takrat
že praznoval ali pa še bo praznoval kakšno
pomembno obletnico. Bilo je prisrčno in zabavno, kajti priložnostnih daril ni manjkalo.
Predno smo prestopili srbsko-hrvaško
mejo, smo si v Adaševcih pri Šidu ogledali spominski park o sremski fronti iz druge
svetovne vojne. Tisti, ki smo nosili vojaško
suknjo v bivši JLA, vemo, da je bil ta kraj
svetinja za takratno državno politiko. JLA
je namreč vzdrževala ta spomenik, danes pa
žalostno propada. Nad tem krajem nismo
bili najbolj navdušeni, saj so nas pregnali
komarji in zato smo z veseljem nadaljevali
pot proti Sloveniji. V poznih večernih urah
smo prispeli v Lesično.
Srečanje z naravo, kulturo in človekom tam
daleč na jugu nas je navdušilo in morda se
bo še kdo kdaj vrnil v te kraje in se spomnil,
koliko orehov, sliv in lip raste ob cestah v panonskih vaseh.
Dragica Planko
Leskovška nedelja
Pri maši
V Zagorju se v letu zvrstita dve romanji. Prvo je »Zagorsko romanje«, ki je že bilo. Drugo
romanje pa je na nedeljo pred sv. Lovrencem. »Leskovško romanje oz. Leskovška nedelja«
je že več kot tristo let »rezervirana« za romarje s Kranjske. Farane z Leskovca pri Krškem
so velikokrat pestile nesreče in slaba letina, zato so se zaobljubili Mariji Pomočnici. Včasih
so romarji prihajali peš, na pot so se odpravili že v soboto. Danes pa se romarji pripeljejo.
Vendar se prvotnost obiska ni izgubila, kajti romarji še vedno prihajajo k molitvi Marije
Pomočnice. V nedeljo so bile tri maše, ki jih je daroval gospod župnik Jože Hribernik. Pri
maši so sodelovali tudi domači pevci, ki so s svojim petjem še dodatno polepšali mašo. Po
molitvi so se lahko romarji okrepčali v prostorih KD Zagorje.
(V. Ž.)
15
AKTUALNO
Glasbeno poletje na gradu Podsreda 2014
V petek, 29. avgusta, smo v Kozjanskem parku na gradu Podsreda
s koncertom slušateljev seminarja za violončelo zaključili še z zadnjim, petim glasbenim seminarjem.
Glasbeno poletje na gradu Podsreda ima že zelo dolgo tradicijo,
izvajamo ga namreč že od leta 1995 - se pravi polnih 20 let. Umetniški vodja glasbenega poletja na gradu Podsreda je že šesto leto
zapored prof. Andrej Zupan.
Seminarji na gradu Podsreda so edini tovrstni izobraževalni program na območju celotnega Kozjanskega, ki ponuja vrhunsko glasbeno izpopolnjevanje, saj potekajo pod mentorstvom mednarodno
priznanih glasbenikov. Delo na seminarjih poteka individualno,
kar udeležencem omogoča, da se seznanijo s tehniko, ritmom in
harmonijo, hkrati pa tudi z igranjem v skupinah.
Seminarji so bili namenjeni začetnikom, amaterjem iz pihalnih
godb brez starostne omejitve, učencem nižjih in dijakom srednjih
glasbenih šol ter študentom.
V letošnjem poletju smo izvedli 5 seminarjev, in sicer za klarinet,
flavto, trobento, saksofon in violončelo.
Seminar za klarinet je potekal pod vodstvom profesorja Andreja
Zupana.
Seminar za flavto je vodila profesorica Nataša Paklar Marković.
Seminar za trobento je vodil profesor Jure Gradišnik.
Seminar za saksofon je potekal pod mentorstvom profesorja Leva
Pupisa in profesorice Betke Bizjak Kotnik.
Seminar za violončelo pa je vodila profesorica Karmen Pečar.
Glasbenih seminarjev se je skupaj udeležilo 48 seminaristov, ki so
prihajali iz Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Italije.
S spoštovanjem.
Valerija Slemenšek
V Kozjanskem parku raziskovali
mladi varuhi narave
»Kar slišim, to pozabim. Kar vidim, to si zapomnim. Kar naredim, to razumem.« Ta stari Konfucijev rek smo tudi letošnje poletne
počitnice udejanjali v Kozjanskem parku.
Organizirali smo tri naravoslovne delavnice
za otroke v starosti od 9 do 15 let. V Podsredo, v Kozjanski park, so prišli otroci iz
cele Slovenije, od Gorenjske, Koroške, Dolenjske in seveda tudi domačini iz bližnje in
nekoliko manj bližnje okolice. V tednu, ki
so ga otroci preživeli v Kozjanskem parku,
so pridobili praktične in uporabne informacije o varstvu narave, npr. naučili so se, kako
se obnašati v naravi, svetovati, kako ravnati
v naravi in z naravo, kaj narediti na primer,
ko na vrtu najdejo kačo, ko imajo na podstrešju netopirje, kako odstranjevati invazivne vrste rastlin … S skoraj celodnevnim
preživljanjem v naravi so otroci odkrivali
in spoznavali, seveda s pomočjo mentorjev,
16
Udeleženci delavnic med delom
zakaj je območje Kozjanskega parka zavarovano območje. Glede na biotsko pestrost,
raznolikost živalskih in rastlinskih vrst, so
sami spoznali, da je to območje upravičeno
zavarovano območje.
V času šestdnevnega raziskovanja po Kozjanskem in okolici smo obiskali gnezdišče
čebelarja na Bizeljskem, suhe travnike na
Vetrniku, kolekcijski sadovnjak starih sort
Koncert violončelistov
Koncert saksofonistov
jablan na Čerčkovi domačiji, opazovali
gnezdišča ptic in netopirje na gradu Podsreda. Izvajali smo številne zanimive poskuse, kjer smo uprizorili izbruh vulkana,
izdelovali smo kristale, analizirali vodo, na
orientacijskem pohodu pa smo iskali skriti
zaklad. Kar pa je bilo najboljše, je bilo to, da
si je vsak lahko izdelal »hiško - hotel za koristne organizme« in jo odnesel domov.
Na naravoslovnih delavnicah smo za otroke skrbeli mentorji iz Kozjanskega parka,
geologinja Mojca Kunst, biolog Dušan Klenovšek in geografinja Barbara Ploštajner.
Delavnico je sofinancirala Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, saj je širše območje Kozjanskega razglašeno za biosferno
območje v okviru UNESCO-vega programa
MAB (Man and biosphere).
Udeleženci so imeli vsak dan preverjanje
znanja iz vsebin, ki smo jih spoznavali tisti
dan. Ob zaključku delavnice so pridobili naziv »mladi varuh narave«. Tako smo vzgojili
30 mladih varuhov narave, ki so zavezani k
temu, da po svojih močeh skrbijo za naravo.
Barbara Ploštajner, Kozjanski park
AKTUALNO
Druženje v poletnih dneh
Društvo Materina dušica za otroke je 25.
6. 2014 odpotovalo v Bosno v kraj Bosanski Petrovac. Namestili smo se pri rejnici
gospe Mili iz Braslovč, ki ima v Bosanskem
Petrovcu hišo in nas je prijazno sprejela.
Skupaj z našimi in njihovimi otroki smo si
ogledali razne znamenitosti narodnega parka, se udeleževali športnih aktivnostih, družili in spoznavali prijazne domačine, okušali
njihovo domačo hrano, s katero so nas prijazno pogostili. Skratka, bili smo zelo lepo
sprejeti in v zraku je bila prisotnost ''energije bratstva in enotnosti''.
Predsednica društva DMD Ada Požeg je
obiskala Center za socialno delo Bosanski Petrovac z gospo Kuna. Govorili sta o
medsebojnem sodelovanju, predvsem glede
letovanja bosanskih otrok v Sloveniji, ki bi
se zgodilo enkrat na leto. Direktor CSD je v
času našega bivanja v Bosni uredil vso potrebno dokumentacijo in tako smo otrokom
že omogočili prvi brezplačni tabor za socialno ogrožene otroke v Mali hiši Pilštanj.
Otroci iz Bosanskega Petrovca so v Mali hiši
preživeli veliko lepih trenutkov, odprli svoje
občutke (oni so rekli, da so otvorili dušu) in
poglede na življenje. Bilo je mnogo druženja, obiskali smo košček lepe Slovenije in
raziskali lep narodni Kozjanski park. Otroke je pozdravil tudi župan Občine Kozje gospod Andrej Kocman in jih tudi pogostil s
sladoledom.
Zahvaljujemo se vsem donatorjem, saj brez
njih ne bi izpeljali dobrodelne akcije. Mala
hiša se zahvaljuje gospodu Andreju Kocmanu, trgovini Švajger za hrano in darila
otrokom, gostišču Ribnik Kozje, domačiji
Amon Olimje, piceriji Bella Podčetrtek, ki
so pogostili otroke z dobro hrano, ki so se
je otroci razveselili. Pri akciji so sodelovali
tudi gospa Olga Križnik, družina Gradišek,
Dežela pravljic in domišljije Olimje, Čokoladnica Olimje, Kljunove toplice v Bušeči
vasi in Aqualuna. Veliko presenečenje je bil
obisk botre Male hiše gospe Nene Pergar (ki
od vsega začetka veliko pomaga Mali hiši),
ki je pripeljala najmlajšega donatorja in
njegovo mamico. Tomažek se je odpovedal
daril za rojstni dan in zbrana sredstva podaril otrokom Male hiše. V imenu otrok se
Gostovanje v Kozjem in pozdrav župana
zahvaljujemo Tomažku Lovšetu in njegovi
družini, ki ga vzgaja v duhu dobrodelnosti
in so že večkrat pomagali otrokom Male
hiše.
Mala hiša bo tudi letos kot vsako leto organizirala brezplačne tabore v Pivki pri
Gašperju in Nataši Ralijan Tič, katerima se
iskreno zahvaljujemo za brezplačno bivanje
v hiški pri njih. Tako bomo med poletnimi
počitnicami manj časa preživeli na Pilštanju
in več v Pivki. Kljub težkim časom za zbiranje donatorskih sredstev z mnogo truda in
dobre volje še vedno izvajamo brezplačne
Palčkove tabore najmanj dvakrat mesečno.
Le-teh pa brez ljudi odprtega duha in srca,
ki so uglašeni na duhovno noto DOBRO, ne
bi mogli izpeljati.
Predsednica DMD za otroke: Ada Požeg,
soc. delavka
Kako smo preživeli poletje v mali hiši na Pilštanju
Učili smo se ribolova
Kot smo že pisali, smo z otroki letos prvič
gostovali v Bosni, kasneje pa smo gostili otroke iz Bosanskega Petrovca. Povezala
nas je ga. Mila Kunej iz Pariželj, ki je po
rodu Bosanka in je vrsto let rejnica v Sloveniji. Gospa Kunej je tudi uredila na centru
za socialno delo v Bosni, da je manjša skupina otrok preživela štiri dni počitnic v Mali
hiši in štiri dni pri njej. Popeljali smo jih po
lepih kozjanskih kotičkih in jim omogočili
lepo preživeti čas pri nas.
Kot vsako poletje smo tudi letos veliko Palčkovih taborov preživeli v Pivki, od tam pa
smo se vsakič zapeljali tudi na morje, česar
se otroci še posebej razveselijo. V poletnem
času izvajamo veliko delavnic v naravi. Sem
sodijo druženja s konji, kopanje v Kljunovih
toplicah, izleti po Sloveniji, predvsem po
Kozjanskem in do zasavskega konca. Obiskali smo tudi grad na Planini in Jurklošter
in otrokom razkrivali skrivnostne zgodovinske zgodbe o Frideriku in Veroniki. Na
vseh Palčkovih taborih je najbolj pomemben pogovor z otroki in učenje o pozitivnih
odnosih do soljudi, živali in rastlin.
Z donacijo otrokom Društva materina dušica so se nam pridružili tudi ribiči v Voglajni in jim obenem priredili prekrasen nepozaben piknik na Slivniškem jezeru. Družine
in otroke so tudi učili loviti ribe. Ujeli smo
petkilogramskega krapa, ki smo ga vrnili v
vodo. Otroci so se tudi zelo razveselili obiska najmlajšega donatorja Tomažka Lovšeta, ki je prišel z mamico Anito Lovše. Tomažek je namreč darila s svojega rojstnega dne
namenil Mali hiši. Oba je pripeljala botra
Male hiše Nevenka Perger, ki že od začetka
Male hiše zvesto pomaga otrokom iz Male
hiše.
Otroci na Palčkovih taborih prihajajo iz
Prekmurja, Ptuja, Veržeja, Maribora, Ljubljane, Kamnika, Zasavja, celotne Štajerske.
Palčkove tabore v Mali hiši za otroke in socialno ogrožene družine organiziramo že
od leta 2005, pred tem smo dve leti tabore
izvajali v šotorih na Mlinu. V Mali hiši se
Palčkovi tabori izvajajo skozi vse leto (med
vikendi, počitnicami, prazniki) tolikokrat,
kolikor dopuščajo zbrana donatorska sredstva.
Zbiranje donatorskih sredstev bomo odslej
opravljali tudi na terenu, za kar smo si že
uredili vso dokumentacijo. Sredstva bomo
zbirali skozi vse leto, največ na območjih,
od koder prihajajo otroci. Že v naprej se
zahvaljujemo vsem, ki bodo prispevali sredstva. Zahvaljujemo pa se tudi dobrim ljudem, ki nam že sedaj stojijo ob strani, tudi
če otroci ne prihajajo iz njihovih območij.
Kot gospod Franci iz Sevnice, ki že od odprtja Male hiše vsak mesec prispeva donacijo.
V imenu otrok se mu tudi ob tej priložnosti
iskreno zahvaljujemo, kakor tudi vsem, ki
želijo ostati anonimni. Odslej je možno prispevati sredstva tudi preko SMS donacij, kar
nam je donatorsko pomagal urediti Debitel.
Sredstva se lahko nakažejo na številko 1919
s ključno besedo MALAHISA5.
Zahvaljujemo se tudi vsakemu časopisu, ki
donatorsko objavlja naše prispevke.
Prijave na Palčkove tabore so možne na
gsm: 041 840 727. Na tej številki nudimo
tudi svetovanje o kakršnih koli težavah za
socialno ogrožene družine, enostarševske
družine in otroke.
Predsednica DMD za otroke
Ada Požeg, soc. delavka
17
AKTUALNO
16. likovna kolonija na Pilštanju je za nami
V avgustu se je na Pilštanju odvijala 16. Likovna kolonija likovnih pedagogov. Na koloniji so sodelovali profesorji likovne vzgoje: Špela Kotnik iz Celja, Ivan Bogovič iz Ljubljane, Alojz Konec iz Sevnice
in Peter Krivec iz Kozjega. Z likovnimi pedagogi, ki so se udeležili pestrega umetniškega programa, ki
se je odvijal na Pilštanju in v okolici, smo se srečali »tik pod vrhom« kolonije in z njimi spregovorili o
poteku kolonije in vtisih, ki jih je nanje napravilo tukajšnje okolje, pokrajina in domačini.
»Pomembna prednost te kolonije je zagotovo ta, da prinaša okolje,
v katerem lahko likovni pedagogi ustvarjamo. To je kolonija, kakršne ne najdemo nikjer drugje,« je o koloniji povedala udeleženka
Špela Kotnik iz Celja, »predvsem pa je hvalevredno dejstvo, da se
letos na Pilštanju odvija že 16. likovna kolonija, kar govori o dolgi
tradiciji tega dogodka.«
»Če bi samo učili, bi napredovali le v metodiki, didaktiki, pedagogiki, če pa tudi ustvarjamo, s tem bogatimo svoj fundus, od koder
nato črpamo ideje in delamo na pozitivni in spontani avtoriteti v
samem razredu,« je dodal Alojz Konec.
Kot je povedal akademski slikar in grafik, domačin Peter Krivec, ki
je v večji meri tudi zaslužen za ustanovitev te prav posebne likovne
kolonije, na kateri sodelujejo izključno likovni pedagogi, in ki mu
je ob pomoči in podpori številnih domačinov in članov lokalnega
Kulturnega društva Lesično - Pilštanj to idejo uspelo pretvoriti v
zgodbo, ki je skozi leta pridno zorela in počasi prerasla v tradicijo,
je od prve likovne kolonije minilo že občudovanja vrednih 32 let.
»Vsa leta delovanja, v katerih se je zvrstilo že šestnajst bienalnih
likovnih kolonij, so seveda terjala svoj davek,« pove Krivec in z
nasmehom namigne na svoje lasišče, kamor je z leti že počasi legel
sneg, »smo pa z vsako kolonijo tudi malo bogatejši, saj se število likovnih del pridno veča.« Bolj kot sama dela, ki so zagotovo
neprecenljiv prispevek h kulturni zapuščini Pilštanja in okoliških
krajev, pa Krivec ceni neponovljivo izkušnjo, ki jo s sabo prinaša ustvarjanje v družbi kolegov. »Naše delo je od nekdaj spremljal
sproščen pogovor in smeh, izmenjava znanj, izkušenj in dobronamernih nasvetov, ki človeka obogatijo.« Delo na koloniji je po
mnenju umetnikov potrebno nadaljevati, »ker se o določenih stvareh mora govoriti, ker je dobro med sabo primerjati misli in stvari,
ki so koristne za likovnega pedagoga – ustvarjalca.«
Naše poslanstvo je ljudi vsaj malo »kulturno požgečkati«
V pogovoru pa je Krivec omenil še drug pomemben vidik kolonije:
»Pomembne so tudi vezi, ki se stkejo med domačini in gostujočimi
umetniki. Pilštanjčani, ki gostijo umetnike, se vedno znova izkažejo s svojo velikodušnostjo, tako da vsi gostje od tod odidejo z zares
Udeleženci kolonije s pobudnikom kolonije
18
lepimi vtisi. Prav tako pa tudi umetniki za sabo pustijo lep vtis v
domovih na Pilštanju in v okolici.« In prav ta vtis je po mnenju
Krivca eden pomembnejših doprinosov tega srečanja umetnikov k
življenju pri nas. S tem, ko umetniki stopajo v različne domove po
Kozjanskem, jih krajani pobližje spoznajo, z njimi poklepetajo, se
nasmejijo, postavljajo vprašanja … Tako se počasi, a vztrajno, skozi
dolga leta delovanja budi zanimanje domačinov za umetnost. To
zanimanje počasi raste in se ne ustavi le pri samem avtorju, temveč seže vse do umetniškega dela – do tega, kaj predstavlja, kako
je nastalo in zakaj. Kot je povedala Špela Kotnik, je »poslanstvo
likovnih pedagogov ravno to, da ljudi dramimo. Da jih zvabimo iz
njihovih domov v kulturne ustanove, da tam vidijo še kaj drugega
kot le televizijske nadaljevanke. Lahko bi rekli, da je naše pedagoško poslanstvo, da ljudi vsaj malo ‘kulturno požgečkamo’«. To
poslanstvo zbujanja interesa pa pedagogi najlažje izvajajo ravno v
neposrednem stiku z ljudmi. Vsi udeleženci kolonije so tako pohvalili organizatorje in se jim zahvalili za enkratno prireditev, ki je
zrasla na odlični ideji.
»Predvsem mi je všeč, kako je organizatorjem uspelo vzpostaviti
stik med nami in domačini. Na ostalih kolonijah, ki sem se jih udeležil, se žal vse prevečkrat dogaja, da se domačinom umikaš s poti,
medtem ko se oni počutijo odrinjene in se te skrbno ogibajo. Tokrat
pa je bil neposreden kontakt z domačini izredno dober ravno preko
kosil in večerij, ko smo bili povabljeni na tukajšnje domove, kjer so
nas tako lepo pogostili,« je povedal Ivan Bogovič iz Ljubljane.
Zavoljo umetniških del in v dobrobit domačinov
Spričo tako bogate tradicije kolonije na Pilštanju, bi bilo zares
škoda, da bi to srečanje po tolikih letih počasi zatonilo v pozabo.
Vendar, kot pravi Krivec, ga to niti malo ne skrbi. Domačini so po
njegovih besedah navdušeni nad idejo kolonije in domače turistično društvo vsako leto brez težav najde družine, ki so umetnike pripravljene pogostiti na svojem domu. »Veliko večji problem
predstavlja iskanje primernih umetnikov oz. likovnih pedagogov,
ki se razumejo in tekom kolonije ustvarijo produktiven kolektiv,
ki se med sabo zares poveže, in te pedagoge nato sočasno dobiti
na Pilštanj.« Kot je torej dejal Krivec, je njegova želja le, da bi se
tradicija bienalne kolonije nadaljevala še vnaprej in da bi se razvijala »v dobri smeri – v dobrobit pilštanjskega hrama umetnosti, na
katerega še vedno čakamo in upamo, in v dobrobit tukajšnjih ljudi,
predvsem pa zavoljo umetniških del, ki so neprecenljiva zapuščina
tukajšnjim krajem.«
Umetniki so, polni vtisov, svoja dela odnesli s sabo domov, kjer jih
bodo v domačem okolju z zadnjimi zaključnimi deli še dodatno
oplemenitili. Po njihovih besedah namreč vsako delo, posebej pa
takšna na večjih platnih, potrebujejo svoj čas in terjajo dobro mero
potrpežljivosti. Nekaj dni likovnega ustvarjanja na terenu tako še
zdaleč ni dovolj, da bi umetnina iz svoje prvotne oblike – mentalne
slike – prešla na platno. V skladu z običajem bo razstava likovnih
del, nastalih v sklopu tokratne kolonije, potekala spomladi drugo
leto. Umetniki pa že obljubljajo, da bodo razstavni prostor v stari
šoli na Pilštanju brez težav napolnili.
Mojca Valenčak
AKTUALNO
Srednjeveški dan na Pilštanju
Ob 610-letnici zgodovine trga
Turistično društvo Pilštanj je v soboto, 28. 6. 2014,
organiziralo 17. Prangerjado – srečanje trgov in
mest Slovenije, ki imajo še danes sramotilni kamen oziroma pranger. Prireditev so združili s
610-letnico trga Pilštanj.
Leta 1998 je TD Pilštanj organiziralo 1. srečanje prangerskih krajev, tokrat so bili na vrsti že drugič; prireditev se namreč vsako
leto seli v drug kraj.
Že teden dni pred prireditvijo so
bili številni člani društva zelo aktivni pri prenovi trga, saj je sam
trg dobil za nekaj dni srednjeveško preobleko. Na vsakem koraku so bili vidni srednjeveški elementi, od srednjeveškega vhoda,
zastav, grbov krajev udeležencev
prireditve, do srednjeveškega tabora Celjanov, srednjeveške tržnice in srednjeveških likov: grajske
gospode, razsodnikov, stražarjev,
vitezov in tudi berači niso manjNepridipravi sodijo na pranger
kali. Pred lipo, kjer se je zbirala
grajska gospoda, je bila kulisa obeh gradov Pilštanja.
Sam program je bil zelo raznolik. Vse se je pričelo z zvoki fanfar,
ki so slovesno naznanile otvoritev srednjeveške tržnice, in z razglasitvijo tržnega reda, Ordnunge, ki ga je prebral trški razsodnik
Andrej Kolar: »Na sejmu je prepovedano goljufati pri vagah, prepirati in pretepati se, kvante prenašati ino opravljati, kraval delati,
jemati tuje reči ino jih v žep na tiho dajati, za seboj nesnago pušati,
prekomerno se napiti ino nadlego delati, zalezovati ženske, jih nadlegovati ino šipati …«
Najslavnejši del se je začel s sprevodom številne grajske gospode
s spremstvom, iz osmih krajev Slovenije (Motnik, Ptuj, Ptujska
Gora, Negova, Radovljica, Predgrad, Rečica ob Savinji in Pilštanj).
Glede na število obiskovalcev ostalih Prangerjad, se je na Pilštanju
zbralo veliko ljudi.
Vse prisotne je najprej pozdravil predsednik TD Pilštanj dr. Peter
Kozmus, ki je vsem zaželel prijetno srednjeveško vzdušje na Pilšta-
Obeležje - prangerska klop
nju. Prav tako
sta vse, nastopajoče in obiskovalce, pozdravila župan
Občine Kozje
Dušan
Andrej Kocman
in predsednik
Turistične zveze Slovenije
Peter Misja.
V začetku je
bilo vse v najlepšem redu.
Stražarja na vhodu
Gospoda
je
prijetno klepetala, se sprehajala, podložniki in obiskovalci pa so
barantali. Kmalu so se pojavili kršitelji tržnega reda. Stražarji so jih
prijeli in jih privedli pred pranger. Razsodnik je prebral obsodbo
in nepridiprave so privezali na pranger. Tako se je zvrstilo nekaj
srednjeveških sojenj. Občinstvo pa se je med sojenjem in po njem
zabavalo in si ogledalo srednjeveški ples, ki so ga izvedli nastopajoči iz Predgrada. Ob predstavitvi tržnice se je grajska gospoda z
gosti sprehodila po tržnici in poskusila dobrote z bogato obloženih
stojnic.
Trg Pilštanj ima zelo bogato zgodovino (sv. Ema Pilštanjska, začetek kmečkih uporov v Lesičnem, bogat razvoj cerkve - prafare,
zgodnji začetki šolstva, pomembno obdobje pred 2. svetovno vojno in hrabro udejstvovanje v 2. svetovni vojni), zato si je bilo vredno ogledati razstavo zgodovine Pilštanja, delo domačina Milenka
Straška.
Srednjeveški tabor so postavili Celjani in s številnimi programi - mečevanje, streljanje z lokom, hoja s hoduljami, plesi, kuhanje hrane in
degustacija srednjeveškega vina - zabavali obiskovalce. Svoje veščine
v mečevanju so pokazali tudi domači vitezi Andrej, Marjan in Aleš.
Domače kulturno društvo Lesično – Pilštanj se je pod vodstvom Nives Kostevc Arzenšek predstavilo z dvema igrama o življenju sv. Eme
Pilštanjske in o Emi Pištelakovi, junakinji kmečkih in turških uporov.
Obiskovalci so z velikim zanimanjem spremljali čudoviti igri.
Proti koncu prireditve je napočil trenutek, ko so v spomin na Prangerjado otvorili prangersko klop z napisi vseh 17. dosedanjih organizatorjev. Avtor, kipar, ki je sklesal to čudovito klop, je naš znanec,
Franc Černelč.
Ob zaključku pa je trški razsodnik povabil vse prisotne na posaditev drena, simbola Pilštanja, v spomin na današnjo prireditev
in z željo, da bi tudi drugje v bodoče zasadili posamezna drevesa.
Zadovoljni obiskovalci so, polni prijetnih vtisov, počasi zapuščali
srednjeveški Pilštanj.
Celotno prireditev je čudovito povezovala ga. Maja Ratej. Hvala.
TD Pilštanj se občini, TZS in večjim donatorjem, Hiši vin Emino,
Jskd , Bosio d.o.o. , članom TD in KD ter vsem, ki so kakor koli
sodelovali pri tej organizacijsko zahtevni in pomembni prireditvi,
iskreno zahvaljuje. Menimo, da so takšne prireditve velik promotor turizma na Kozjanskem.
Za TD Pilštanj Andrej Kolar
19
IZ ŠOLSKIH KLOPI
Sprejem prvošolcev na OŠ Lesično
Zbudili so se v deževno in za prvi september hladno jutro. Vendar
je bil v njihovih srčkih in srcih staršev sonček, saj so se prvič
podali na pot učenosti. Dobre volje so se odpravili na sprejem v
šolo. Zbrali smo se v učilnici prvega razreda, kjer smo jih pričakale
razredničarka Urška Drobne, učiteljica podaljšanega bivanja Fanika Lapornik, ravnateljica Irena Krajnc in svetovalna delavka Vida
Zajko Kovačič. Kljub letos malce manjšemu številu učencev se je
naša lepa učilnica dodobra napolnila. Najprej smo poslušali kratek
kulturni program starejših učenk. Nato smo prisluhnili lepim besedam ravnateljice, nato posebnemu gostu, županu Občine Kozje,
Andreju Kocmanu, ki jim je prinesel posebno darilo, knjigo s svojim posvetilom. Še enega moža so učenci opazili med sabo, policist
g. Fon jim je prišel slavnostno zavezat rumeno rutico (čeprav so
sedaj naramniki) in jih poučit o najpomembnejših prometnih pravilih. Sledilo je skupinsko fotografiranje vseh zbranih. Ob koncu
uradnega dela sprejema so starši odšli na roditeljski sestanek z ravnateljico in pedagoginjo, učenci pa so ostali z učiteljicama. Malo
smo se razgledali po učilnici in učenci so sami kmalu opazili na
steni pismo, v katerem so bila navodila za iskanje skritega zaklada
Prvošolčki s starši in gosti
po šoli. Zelo motivirani so zelo pozorno poslušali navodila, ki so
jih vodila po celi šoli in na vsaki naslednji točki jih je čakalo pismo
z novimi navodili. Tako so poiskali vse skrite zaklade in se zelo
zadovoljni z ulovom še na koncu posladkali s torto in sokom. Tako
so polni vtisov prvega dne vsi dobre volje odšli domov.
razredničarka Urška Drobne
Poletne pustolovščine v Vrtcu Kozje
Sedaj, ko smo že dobro zakorakali v jesen, in se poletje, čas, ko šolski zvonec utihne, šolska vrata pa se za dva meseca zaprejo, že počasi bliža koncu, je nastopil trenutek, ko se malce ozremo nazaj in
pogledamo, kako so poletje preživljali otroci v vrtcu Zmajček Kozje.
V poletnih mesecih tudi v vrtcu nastopi čas
počitnic, ki jih veliko otrok preživlja doma
ali pa se s svojimi starši in prijatelji odpravijo na morje, v toplice, v hribe, na izlete
in počnejo vse ostale stvari, za katere med
letom zmanjka časa. Tisti, ki pa so letošnje
poletje preživljali v vrtcu, pa seveda tudi
niso bili prikrajšani za kakršnokoli dogodivščino. Prej nasprotno. Niti en dan ni minil
brez novih, nadvse zanimivih pustolovščin,
ki jih je pripravilo osebje vrtca v Kozjem in
tako poskrbelo, da so se imeli vsi lepo in je
sleherni dan pisal nove razburljive zgodbe,
dolgčas pa je bil primoran skupaj z dežjem
in hladom, ki sta nas to poletje še prepogosto obiskala, počakati zunaj pred zaprtimi
vrati.
Naj sonce sije ali dežek gre …
V vrtcu Zmajček Kozje so letošnje muhasto
poletje sprejeli z vsem soncem pa tudi občasnim dežjem in ga izkoristili v vseh njegovih
odtenkih. V toplih dneh so v vrtcu večino
dejavnosti izvajali na prostem. Dela na projektu energetske sanacije objekta so jim sicer onemogočila, da bi se aktivnosti odvijale
na igrišču pred vrtcem, zato pa so se v sonč-
20
aktivnosti izkoristili tudi novi večnamenski
center. Po prebiranju zgodbic o Mavrični
ribici so izdelovali čisto unikatne podobe
bisernih ribic, z akvareli slikali vtise morja
in drugih voda, ustvarili papirnati akvarij
in vanj naselili razna vodna bitja, s tehniko zgibanja papirja izdelali svoje ladjice, jih
obarvali ter z navdušenjem spremljali njihov spust po brzicah žuborečega potoka.
Vse te in še mnoge druge dejavnosti so sestavljale počitniški vsakdanjik otrok v Kozjem. Seveda pa letošnje poletje še zdaleč ni
reklo zadnje besede in njegovega preostanka
se zagotovo najbolj veselijo otroci, ki bodo
izkoristili sleherni dan, pa naj bo ta obsijan
s soncem ali namočen z dežjem.
nih jutrih odpravili na igrišče bližnje šole ter
tamkajšnje večje igralne površine in igrišče
z mivko izkoristili za razgibavanje, igro, zabavo, risanje, slikanje, ustvarjanje … Seveda
pa si poletja in vročih dni ne znamo predstavljati brez vode. Tako so v vrtcu Kozje
preko igre in pridobivanja lastnih izkušenj
otrokom omogočili, da vodo v vseh njenih
pojavnih oblikah odkrivajo in spoznavajo
preko različnih dejavnosti. Prizor četice nadobudnih malčkov, ki v spremstvu vzgojiteljic veselo koraka k izviru pod Veternikom
ali v bližnji Bister graben, ki ga je vrezal istoimenski potok, je to poletje v Kozjem nekaj
povsem običajnega. Otroci so najbolj uživali
ob igrah in eksperimentih z vodo. Raziskovanje se je začelo s pogovorom o poletju kot
letnem času, sladkovodnih in slanih vodnih
virih, življenju v morju, urejanju akvarija
itd.
Tudi v deževnih dneh se niso predajali
brezdelju, ampak so poletne in morske motive prebrisano prenesli v igralnice, kjer so
ustvarjali z barvami in materiali in prebirali
zgodbice, se učili pesmic in deklamacij ter
povsem pozabili na nežen ropot dežnih kapljic zunaj. Tu pa tam pa so za razne športne Spuščanje ladijc
Mojca Valenčak
IZ ŠOLSKIH KLOPI
Novo šolsko leto se je pričelo, dobrodošli prvošolci!
Pravijo, da se vse dobro enkrat konča. Pravijo pa tudi, da je vsak
konec hkrati nov začetek. No, kakorkoli, za naše učence prvega razreda se je končalo predšolsko obdobje in stopili so na prvi šolski
prag, na prag učenosti. Vsi so se veselili prvega dne in njihove oči
so radovedno opazovale nove šolske prostore, učiteljice, učence
drugih razredov…
Presenečenja so se ta prvi dan kar vrstila. Učenec naše osnovne
šole, muzikant Aljaž Klavžer, nas je v večnamenski center pospremil s svojo harmoniko, tam je najprej otroke sprejel in pozdravil
ravnatelj, nato še razredničarka Darja Jug. Čarodej nas je nato zabaval kar celo uro. Potem pa smo se preselili v razred, kjer smo si
uredili šolske potrebščine, otroci so dobili še nekaj presenečenj, za
konec pa so se posladkali še s torto.
Letos se je v našo osnovno šolo v Kozjem po kar nekaj letih v prvi
razred spet vpisalo veliko število otrok, in sicer jih je 19. Tako je
dve uri na dan v razredu prisotna še druga strokovna delavka. Obe
Prvošolčki OŠ Kozje z učiteljicama
sva učencem in staršem zaželeli uspešno šolsko leto. Naj bodo stresi čim manjši, uspehi čim višji, prijateljstvo med sošolci trdno, želja
po znanju pa naj bo najbolj goreča.
Darja Jug in Slavica Blažič
Kulturna šola
OŠ Kozje je ponovno pridobila naziv »kulturna šola«. Podelitev naziva in zastave je
bila v petek, 19. 9., na prireditvi v Brežicah,
in sicer na lanskoletni zmagovalni OŠ Brežice. Razpis in ocenjevanje že enajsto leto
zapored pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in po njihovem mnenju šole
namenjajo vedno več prostora kulturnim
dejavnostim, ki niso del obveznega učnega
programa. Tudi letošnji nabor šol in izbor
kulturne šole to dokazuje.
Naša šola si je naziv prislužila s pestro paleto dejavnosti s področja kulture v zadnjih
treh letih, in sicer smo predstavili svoje delovanje v sledečih dejavnostih:
-gledališče,
-lutke,
-folklora,
- glasbena dejavnost,
Učenki z mentoricama na podelitvi v Brežicah
- likovna umetnost in fotografija,
- literarno ustvarjanje,
- varovanje kulturne dediščine.
Organizatorji so petkovo prireditev sestavili
iz dopoldanskega in popoldanskega dela.
V dopoldanskem delu so učence vključili
v posamezne delavnice, ki so potekale po
različnih brežiških kulturnih ustanovah. Na
ta način so še posebej izpostavili povezavo
med mestom in šolo, iz katere se oblikuje bogat kulturni utrip. Naši učenki , Daša
Berglez in Nika Gradišek, sta bili v delavnici vokalne glasbe, ki jima je ob njunih
inštrumentih, kitari in violini, prav pisana
na kožo. Prvi del kulturnega druženja smo
zaključili s skupno predstavitveno točko
vseh delavnic v mestnem središču. Tako je
okoli 300 sodelujočih učencev pred občinsko zgradbo pelo, igralo in plesalo in ob
splošnem navdušenju so v zrak poleteli pisani baloni.
Slovesna zaključna prireditev pa je bila v
veliki dvorani brežiškega kulturnega doma.
Po uvodnih pozdravih smo si ogledali odličen kulturni program najbolj kulturne šole
leta 2013, to je OŠ Brežice. Navdušili so nas
z muzikalom Čisto navaden dan, v katerem
so ob učencih nastopili tudi učitelji.
Za tem pa so bila podeljena priznanja in
razglašena je bila najbolj kulturna šola za to
leto. To je OŠ Ledina Ljubljana.
Elica Tučič
Obiskala sem jezikovno šolo
Znanje jezikov je veliko bogastvo, odpira nam vrata v svet, k novim ljudem in novim
znanjem.
Ravno zato med poletnimi počitnicami običajno obiščem različne jezikovne šole, ki mi
na drugačen način omogočajo učenje angleščine. Jezikovno šolo sem obiskala že dvakrat; na Pohorju in v Ljubljani. Tam so nas angleščino učili učitelji iz tujine, kar je bilo
zame prvič. Spoznala sem, koliko znanja angleščine moraš imeti, da se lahko pogovarjaš s tujcem. Na začetku so nas glede na predznanje razdelili v več skupin, v katerih smo
bili otroci iz cele Slovenije. V nadaljevanju so potekale zanimive učne ure angleščine, na
koncu pa smo vse znanje, ki smo ga pridobili, predstavili staršem.
Letošnja šola angleščine je bila podobna ostalim, vendar sva s sestro imeli individualni
pouk z učiteljico, ki prihaja iz Londona. Bilo je zelo zanimivo, saj nama je besede, ki jih
nisva razumeli, razložila v angleščini in tako sva se ob razlagi naučili veliko novih besed.
Igrale smo se različne igrice, risale in si predstavljale, da smo v slaščičarni. Izdelali sva
tudi zemljevid Ljubljane in ji ga predstavili. Učiteljici Tanji je v Sloveniji zelo všeč, prav
tako pa ji je všeč tudi slovenski jezik in bi se ga želela naučiti. Tako sva jo tudi midve
naučili nekaj slovenskih besed. Ugotovili sva, da ji gre slovenščina zelo dobro, saj smo
skupaj celo prepevale isto pesem v slovenskem in angleškem jeziku.
Vsaka šola mi je ostala v spominu zaradi posebnih dogodkov. Letošnja mi bo poleg vsega
ostalega tudi zato, sem se enkrat na teden s sestro in mamico v Ljubljano vozila z vlakom.
Daša Berglez, 8. r. OŠ Kozje
21
IZ ŠOLSKIH KLOPI
Male sive celice
Šola Kozje je v torek, 23. septembra, gostila regijsko predtekmovanje »Male sive celice«. Udeležilo
se ga je kar 47 šol iz naše regije.
Na začetku so se vsi tekmovalci in mentorji zbrali v večnamenskem centru, kjer smo za goste pripravili kratek kulturni program.
Z nekaj besedami smo predstavili Kozje, naš kraj v lepi bistriški
dolini, in s hudomušnimi verzi znane slovenske pesnice Saše Vegri
spregovorili o tekmovanju, o tem, da se bodo v širši razgledanosti pomerili kot pravi pesnica sami »ajnštajni in cvajštajni«. Tremo
smo se potrudili razbiti tudi s pesmijo, ob računalniški projekciji
pa smo se spomnili lanskih Malih sivih celic in naše zmagovalne
ekipe, ki nam je v Kozje pripeljala to letošnje predtekmovanje.
Vse zbrane je pozdravil ravnatelj naše šole gospod Roman Gradišek, njegovim besedam pa se je pridružil tudi župan gospod Dušan
Andrej Kocman in vsem zaželel dobrodošlico, tekmovalcem pa veliko znanja in sreče.
Najboljših osem ekip se je pomerilo še na izpadanje
Pisni del preizkusa
Spregovorila je tudi predstavnica tekmovanja Male sive celice in napovedala, kako bo potekalo tekmovanje. Najprej so tričlanske ekipe
učencev 7. razredov v učilnicah pisale test, ki je preverjal znanje z
različnih področij.
Po dvajsetminutnem pisanju smo se spet zbrali v VC K in v času,
ko so predstavniki tekmovanja popravljali teste, prisluhnili zanimivemu predavanju naravovarstvenika, biologa Dušana Klenovška,
iz Kozjanskega parka. Ob računalniški projekciji smo se sprehodili
skozi park, skozi vse, kar ponuja, in ob tem razmišljali o svojem
odnosu do ravne in kulturne dediščine.
Vsi nestrpni smo čakali na razglasitev rezultatov in ekipe od 8. mesta naprej so se med sabo pomerile še v ustnem delu, ki je potekal
na odru večnamenskega centra. Zmagala je ekipa OŠ Slivnica pri
Celju.
Naši dve ekipi se na žalost nista uvrstili v ta finalni del, a sta kljub
temu v testu pokazali veliko splošnega znanja in razgledanosti.
Naši tekmovalci so bili veseli, da je tekmovanje potekalo na naši
šoli in še vedno se s ponosom spominjajo lanskoletne zmagovalne
ekipe, ki nas je popeljala celo na televizijo.
Elica Tučič
Ogledali smo si letališče Cerklje ob Krki
Vojaško letališče Cerklje ob Krki (letališče)
je bilo ustanovljeno leta 1938 kot vojaško
letališče kraljeve vojske. Po koncu druge
svetovne vojne pa ga je uporabljalo vojaško
letalstvo JLA. Letališče je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja postalo osrednja vojaška letalska baza Slovenske vojske. Danes je
tu nastanjena večina enot letalstva in zračne
obrambe Slovenske vojske. Dotrajanost letaliških objektov in vzletno-pristajalne steze je bila povod celovitega projekta prenove
ter posodobitve letališča. Večina prenove
sedaj omogoča boljšo zmogljivost letališča. Tehnološka prenova in rekonstrukcija
letališča sta omogočili, da na njem varno
vzletajo in pristajajo vojaški ter civilni zrakoplovi v vseh pogojih, tudi pri omejeni
vidljivosti, podnevi in ponoči. Na ta način
je omogočen tudi civilni notranji in mednarodni javni promet. Obnovljeno letališče je
22
edina zračna vstopna točka vojaških letal v
Sloveniji, kjer poteka tudi program podpore
enotam NATO.
Z učenci prvega razreda Osnovne šole Kozje smo si ogledali del letališke zgradbe in
dejavnost gasilstva in helikopterjev in akrobatskega letala. Ogled nam je, tako kot vsako leto, omogočil občinski SPV in Policijska
postaja Šmarje pri Jelšah. Z nami sta bila iz
SPV gospod Robi Kranjc in policist Dani
Fon. Na avtobusu so se nam pridružili tudi
učenci prvega razreda OŠ Lesično, na letališču pa smo se srečali še z učenci OŠ Bistrica
ob Sotli.
Predstavniki gasilcev in piloti so otrokom
na zanimiv način predstavili dejavnost in
pomen dela, ki ga opravljajo. Učenci so z
zanimanjem spremljali razlago in postavili
tudi veliko vprašanj. Navdušeno so prisluhnili gasilcem, si nadeli negorljiv jopič in če-
Helikopterji so res pritegnili pozornost
lado in si ogledali gasilsko vozilo. Najbolj
zanimivo pa je bilo, ko so opazovali vleko
helikopterja po stezi in ko so lahko celo sedli v helikopter. Seveda ni manjkal tudi čas
za počitek in malico in navdušeni in polni
vtisov smo se vrnili domov.
Slavica Blažič in Darja Jug
IZ ŠOLSKIH KLOPI
Geološka učna pot Rudnica
Reševanje nalog na terenu
V sredo, 30. 9. 2014, smo učenci 6. razreda
OŠ Kozje šli na ogled geološke učne poti po
Rudnici. Vodila nas je ga. Mojca Kunst, ki
je kot geologinja zaposlena v Kozjanskem
parku v Podsredi in se spozna na kamnine
in naravo nasploh.
Pot smo začeli pri opuščenem rudniku, kjer
so včasih kopali železovo rudo, nadaljevali
smo jo preko travnika in tako prišli do kamnine, ki se imenuje peščenjak. Peščenjak
je sedimentna kamnina in v njej smo videli
majhne delce odmrlih rastlin.
Gospa Mojca nam je na zanimiv način
predstavila razvoj življenja na Zemlji skozi
različna geološka obdobja. Dobili smo 46
metrov dolgo vrvico, ki je predstavljala časovni trak razvoja življenja na Zemlji. Na
vrvico smo na ustrezne razdalje razvrstili
fotografije, ki so prikazovale pojav organizmov v posameznih obdobjih. Nato smo šli
v gozd, kjer smo našli zanimivo kamnino z
imenom skrilavi glinavec in nato še dolomit. Učenci smo primere kamnin skrbno
nabirali, na lističe zapisali ime kamnine, čas
njenega nastanka in jih shranili v škatlico.
Po malici smo delali poskus in naredili vulkan. V posodo smo postavili steklenico,
okoli nje pa nasipali veliko peska. Nato smo
v steklenico dali sodo bikarbono, detergent
in kis, pomešan z rjavo barvo. Ko so bile v
steklenici vse sestavine, se je vulkan začel
prebujati. Iz steklenice - vulkana je pritekla
rjava pena, ki je prikazovala lavo. Ta poskus
nam je bil vsem zelo všeč in kar predstavljal
sem si, kako je to v naravi pri pravem vulkanu. Po poskusu smo šli pogledat še ostale
kamnine: diabaz, brečo in jaspis. Pri breči
nam je ga. Mojca pokazala zelo lep mineral
Z zanimanjem smo prisluhnili razlagi
kalcit, ki naj bi bil izkopan v Afriki. Vsi bi
ga radi imeli. Za zadnjo točko smo šli pogledat poldragi kamen jaspis. Bil je lepe rdeče
barve in v sebi je imel več majhnih, drugih
mineralov. Naša zbirka kamnin je bila tako
še bogatejša. Preden smo zaključili geološko
učno pot, smo izpolnili še učne liste ter tako
ponovili vse, kar smo se novega naučili.
Spoznali smo res veliko novih in zanimivih
kamnin. Z njimi se srečujemo vsak dan in
zdaj jih bomo tudi znali poimenovati. Meni
je bila ta učna pot zelo všeč, svojo zbirko
kamnin, ki sem jo lahko odnesel domov, pa
želim čim prej dopolniti z novimi primeri.
Leon Geršak, 6. razred OŠ Kozje
Izlet v Bosno
V soboto, 6. 9. 2014, je budilka zazvonila že ob pol treh zjutraj.
Vstala sem z lahkoto, saj sem vedela, da me čaka zanimivo potovanje v Sarajevo in njegovo okolico. Na pot s kombijem smo se
odpravili skupaj s sosedovo družino.
Prvi ogled smo opravili v mestu Jajce, kjer smo obiskali muzej. Tam
sem imela možnost sedeti na stolu, ki je bil v vojnem času Titov.
Opremili so me s pionirsko čepico in rutico.
Nato smo pot nadaljevali do mesta Travnik, kjer smo se okrepčali z
njihovimi tradicionalnimi čevapčiči.
Na izviru reke Bosne
V dvorani zasedanja AVNOJ-a
Naslednja postaja je bila Baščaršija v Sarajevu, kjer sem videla veliko zanimivih izdelkov, kot so džezvica za kavo iz bakra, veliko
preprog, različnih obeskov, bučk in rut, ki jih nosijo muslimanke.
Proti večeru smo se odpravili na Jahorino, v hotel Vučko. Tam smo
poskusili njihove dobrote, med njimi tudi vročo čokolado.
V naslednjih dneh smo si sami in z vodičem ogledali olimpijske
arene, izvir reke Bosne, vse pomembnejše stavbe v Sarajevu in Tunel svobode.
Po štiridnevnem zanimivem izletu smo se počasi odpravili proti
domu. Na poti domov smo opazovali zanimivo pokrajino, bili pa
smo tudi žalostni, saj smo videli veliko prestreljenih in požganih hiš.
Ob tem sem pomislila na vse hudo, ki ga je v tej deželi naredila vojna.
Anja Pečnik, 5. razred
23
IZ ŠOLSKIH KLOPI
Spoštujmo kmeta in njegovo delo!
Kmetijstvo skozi tri generacije
Organizacija združenih narodov je leto 2014 razglasila za Mednarodno leto družinskega kmetovanja
s ciljem, da bi se kmetovanje približalo čim širšemu krogu ljudi. To sem želela tudi sama in zato sem
pripravila intervju z dvema osebama, ki sta mi najbližji in ki sta živeli oz. še živita na kmetiji. Tako se
je iz tega razvil nekakšen trigeneracijski pogovor in čeprav so zbrani odgovori in mnenja zanimivi že
sami po sebi, se tu ponuja tudi odlična priložnost, da se mnenja primerjajo. Ta intervju je tudi meni
razširil obzorja in me predvsem naredil še bolj radovedno. Verjamem, da bo tudi vas.
Ker je moja mami doživljala otroštvo na kmetiji, sem ji o tem pa se, to veš tudi sama, da nekaj hrane še vedno pridelamo
zastavila nekaj vprašanj.
doma.
Ali se spomniš kakšne zanimive prigode na kmetih?
Spomnim se jih kar nekaj, tudi takih, ob katerih sem takrat
jokala, zdaj pa se jim prešerno nasmejem. Tako sem, na primer, kot majhna deklica šla v kaščo z vedrom po zamet za
pujse in sem morala po deski prečkati odtok gnojnice. Zaradi nečesa sem izgubila ravnotežje in čofnila naravnost na
trebuh in obraz v gnojnico… Ali pa, ko sem kidala gnoj pri
svinjah in sem se kar malo bala največjega prašiča, brat pa
me je pohecal in me nalašč zaprl v hlev skupaj z njim. To je
bilo vreščanja in joka, da se je brat kar prestrašil, potem pa
jih je dobil po r…
Kakšno je tvoje mnenje o intenzivni pridelavi hrane in
o EKO-pridelkih?
Intenzivni pridelavi hrane se na žalost ob tako veliki populaciji na svetu ne moremo izogniti drugače, kot da se manj
potrošniško obnašamo, manj hrane zavržemo in pri pridelavi bolj upoštevamo zakone narave. Malo me jezi, ker vem,
da Slovenija ob najboljši kmetijski politiki zaradi naravnih
omejitev in zemljiške razdrobljenosti ne more doseči takšnih
hektarskih donosov in s tem nizkih cen kot kakšne druge države, katerih izdelki potem izrivajo naše s polic v trgovinah
… Ekološko kmetovanje je lahko naša velika priložnost na
domačem trgu in tudi na tujih. Upam le, da se kupci lahko
Nika, dedi in mami
Ti je bilo delo na kmetiji bolj v veselje ali v breme?
zanesemo na nadzor pridelave hrane in da je za etiketo
Včasih bolj eno, včasih bolj drugo. Če je bila zvečer kakšna »EKO« res vedno eko. Najbolj eko pa je vsekakor z domačega Lep spomin je na nakup prve kosilnice, čeprav smo kupili celo
na kredit. Pa potem na prvi traktor, sicer 30 let stari Porsche
dobra nadaljevanka po televiziji in sem upala, da bomo z vrta in sadovnjaka!
Allgeier. Pa ko smo kupili prvo motorno žago … in ko smo
mrakom končali s kakšnim obrezovanjem pese, sem bila potem kar žalostna, ko je ati privlekel podaljšek in luč in smo z Kaj bi bila prva sprememba v slovenskem poljedelstvu, v letu 1977 postavili čisto novo gospodarsko poslopje s hlevom. (Dedek se nasmeji.) Eden najlepših dogodkov pa je bil
delom nadaljevali še dolgo v večer. Včasih mi je bilo v breme ki bi jo uvedla, če bi lahko?
tudi, ko sem kot gimnazijka Kajuhove gimnazije morala svo- Subvencija za samooskrbnost in podpora ter izobraževanja zagotovo tudi, ko sem leta 1970 dobil na kmetijo žensko roko
jim mestnim sošolkam razlagati, zakaj imam tako »zdelane« za dosledno uporabo domačih, avtohtonih semen. In strog v pomoč …
roke, ki včasih po večdnevnem okopavanju kar niso hotele nadzor nad tem, da bi kmetom veliki odjemalci pravočasno
Je bilo tudi leto, ko si se zbal za kmetijo?
biti več snažno bele. Vmes pa je bilo veliko veselja: uživanja in bolje plačevali pridelek.
Ne, k sreči ne. Vedno je nekako šlo.
na travniku, iger in raziskovanj z bratoma, živa je podoba
atija, ki se s kosilnico pripelje s travnika in ima za klobukom Potem sem dokaj podobna vprašanja postavila mojemu
Ali si kdaj imel najljubši pridelek (krompir, buče, koruzo,
gozdne jagode za nas, in podoba mame, ko prihaja na njivo dedku, maminemu očetu.
žito, kolerabo, peso …)?
z malico in jo razgrne na travo kot zaklad, ob katerem skupaj
Vem, da delo na kmetiji zate ni samo delo, temveč tudi Ja, najpogosteje je bilo to žito – ko smo ga zmleli, smo imeli
posedemo.
dober domači kruh! In kaj je lepšega kot polje zorečega žita?!
užitek. Katero opravilo ti je najbolj pri srcu in zakaj?
Katero izmed kmečkih (poljedelskih) del ti je bilo naj- Košnja na roke in spravilo sena sta mi bila kar lepo in zanimiKaj pa tvoje mnenje o intenzivni pridelavi? Že res, da je
vo, čeprav tudi težaško delo.
ljubše?
bolj dobičkonosna, a…
Zelo sem uživala v pobiranju sadja vseh vrst in pa v pobiranju
in nalaganju buč na voz. Fino se je bilo tudi peljati na lojtr- Kmetijo si praktično ustvaril sam (z babico) in si »moj- Intenzivna pridelava je dvorezna – tudi večje tveganje in vlaganje prinaša. Kot pove stari pregovor: »S košem noter – s
niku, polnem pridelka, in z nogami bingljati skozi lojtre. In ster za vse«. Kaj ti pomeni kmetijstvo, kmetovanje?
s staro mamo znova in znova nabirati kamilice na »kapsu«. Takrat je bilo obdelovanje kmetije edini pogoj za preživetje – košem ven, z vozom noter – z vozom ven.«
dokler nisem šel v službo. Zdelo se mi je samoumevno, da je
treba delati od zore do mraka. Pa veseli smo bili, ko smo delo In kaj meniš o ekološki pridelavi? Je vredno?
Katero delo pa ti je bilo najmanj ljubo in zakaj?
Najbolj nadležno mi je bilo siliranje, saj smo imeli zaradi končali – najsibo košnja, žetev ali trgatev. To je bilo veselje! Ekološki pridelki so še vedno premalo cenjeni in plačani.
hribovitosti majhne njive in je bilo treba ogromno koruze po Delo na kmetiji imam še sedaj rad, ker sem s tem delom od- Sicer pa na naši domačiji pridelujemo predvsem ekološke
robovih odžeti in to težko, zeleno koruzo s klasjem vred na rasel in ker je sedaj še mehanizacija pripomogla, da je lažje. pridelke za lastne potrebe.
roke naložiti na prikolico, potem pa doma spet z nje in me- Čeprav je po drugi strani delo na kmetiji še vedno težko, si
tati v kombajn. Ta pa je imel še en tak grozen zvok. Še dolgo ne želim živeti v mestu, v kakšnih večstanovanjskih stavbah. Kaj pa bi ti najprej spremenil v slovenskem poljedelstvu, če bi imel priložnost?
po tem, ko smo zadnjič silirali, me je ta zvok v vasi navdal z
Seveda pa z vsem lepim pride tudi nekaj slabega. Kaj je To, da bi bilo kmečko delo bolj spoštovano in kmečki pridelki
nelagodjem.
bolje plačani.
po tvoje največji minus v vodenju kmetije?
Ali danes pogrešaš delo na polju, domačo in doma pridelano Slaba letina, odvisnost od vremena, bolezni in nesreče pri
Obema, mamici in dedku, sem se zahvalila za pogovor in se
živini.
hrano?
tudi sama pridružila njuni želji po tem, da bi bila kmet in njePa res pogrešam vse to – tudi delo na polju. Ko pridem iz
službe ali več ur delam pri računalniku, bi z veseljem »raz- Kaj je tvoj najlepši spomin, povezan s kmetijstvom in govo delo bolj spoštovana.
Nika Gradišek, 8. razred, OŠ KOZJE
trosila kakšen plast« ali posadila kakšno »flanco«. Potrudim poljedelstvom?
24
IZ NAŠIH KRAJEV
Farni praznik v Kozjem
Ob prazniku Marijinega vnebovzetja, ki se po ljudskem izročilu imenuje tudi veliki šmaren in ga slavimo kot praznik upanja, so v različnih romarskih središčih po Sloveniji potekale številne maše. Brez dvoma pa je bilo najbolj
praznično v vseh Marijinih svetiščih, kjer so ta dela prost
dan zaznamovala slovesna maševanja. Tako je bilo tudi
v Kozjem, kjer se je praznovanje farnega praznika ob
Marijinem vnebovzetju pričelo s procesijo in slovesno sv.
mašo v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja, nato pa
se je dogajanje preselilo na trg, kjer je domače turistično
društvo priredilo tradicionalno kuhanje domače juhe in
poskrbelo za pestro sejemsko dogajanje.
Kislo vreme, s katerim nam je vse prepogosto postreglo letošnje
muhasto poletje, ni ustavilo številnih krajanov Kozjega in okoliških
krajev, da ne bi farnega praznika Marijinega vnebovzetja proslavili z
obiskom procesije in slovesne svete maše v župnijski cerkvi, ki so jo
darovali kozjanski, podsredški in pilštanjski župnik, in nato še malo
postali na trgu, se malo podružili s prijatelji in znanci, spili pijačo ali
dve in kupili kakšno dobroto s kozjanske domače tržnice. Za dogajanje na trgu Kozjega ob prazniku Marijinega vnebovzetja so že peto
leto zapored poskrbeli člani Turističnega društva Kozje, ki tam ob tej
priložnosti organizirajo tradicionalno tržnico s stojnicami, kjer poleg
številnih ostalih domačih dobrot ponujajo tudi slastno domačo juho.
»Gremo za Bistr'co«
V Kozjem je petek, 22. avgust, potekal v znamenju športa in zabave. Za reko Bistrico so se zbrali številni mladi
in se na igrišču za odbojko na mivki v Športnem parku
Kozje spopadli v boju za zmagovalca turnirja v odbojki.
Zabava, ki je sledila po zaključenem turnirju, je trajala
do zgodnjih jutranjih ur.
Udeleženci turnirja v odbojki na mivki
Pretekli petek je Športno društvo Kozje v sodelovanju s Klubom Mladih
Kozje v Športnem parku Kozje organiziralo športno-družabno prireditev »Gremo za Bistr'co«. V sklopu prireditve sta potekala dva turnirja v
odbojki, za dobro glasbo pa je poskrbel DJ. Od šestih sodelujočih ekip
je zmago slavila ekipa TK Kozje, druga je bila ekipa Ana, tretja pa ekipa
Zajebantje. Po zaključenih turnirjih so se udeleženci preselili v prostore
kluba mladih in z druženjem nadaljevali še pozno v noč. Kljub temu da
je letošnje poletje, vsaj kar se tiče vremena, dokaj neizprosno in večinoma deževno, je bilo v petek vreme udeležencem turnirja in zabave, ki je
sledila, dokaj naklonjeno. Tako je prireditev odlično uspela. Za uspešno
izpeljan dogodek pa je poleg članov kluba mladih in domačega športnega društva zaslužen tudi Vitamin bar Kozje, ki se mu organizatorji
zahvaljujejo za pomoč pri izpeljavi prireditve. Mladi, ki nameravajo to
športno-družabno prireditev vključiti v vsakoletni program aktivnosti
kluba, pa se že ozirajo v prihodnje leto in upajo, da bo prireditev »Gremo za Bistr'co« tako dobro uspevala tudi v prihajajočih letih.
Klub mladih Kozje
TD Kozje je poskrbelo za dogajanje na trgu
Na stojnicah z domačimi dobrotami in izdelki sta se predstavili družina Mramor z Vinotoča Gruska in vinogradniška kmetija Pečnik ter
gostom postregli s celo paleto domačih suhomesnatih in pekovskih izdelkov, vin, namazov itd. Ogromno pohval so požele predvsem kuharice turističnega društva, ki so tudi to leto pripravile odlično domačo
juho in z njo brezplačno pogostile slehernega obiskovalca. Omamen
vonj po juhi, ki se je tokrat širil po trgu Kozjega in premamil marsikaterega obiskovalca, da si ni mogel kaj, da si ne bi privoščil vsaj ene
porcije, je bil vonj po kozjanski kisli juhi, ki je v hladnem petkovem
dopoldnevu ogrela številne želodčke. Kuharice iz Turističnega društva
Kozje se ob tej priložnosti zahvaljujejo članom domačega gasilskega
društva, ki v namen kuhanja juhe vsako leto dobrodušno odstopijo
prostore v gasilskem domu. Druženje ob klepetu je v trgu potekalo
vse do popoldneva, za kar so bile med drugim zagotovo zaslužene tudi
vse dobrote, ki so jih pripravili domače turistično društvo in okoliške
turistične kmetije.
Mojca Valenčak
Vitamin bar v Kozjem
proslavil 4 leta
delovanja
Zadnji vikend v avgustu so v Vitamin baru Kozje
v družbi svojih zvestih obiskovalcev proslavili
hvalevredna štiri leta uspešnega delovanja. Nekaj dni pred samo zabavo, natančneje 6. avgusta 2014, so namreč pretekla natanko štiri leta,
odkar je Vitamin bar v Kozjem prvič odprl svoja
vrata in v svoje prostore sprejel goste, ki so v
naslednjih letih z veseljem zahajali tja in si pod blagodejno senco košatega kostanja
privoščili jutranjo kavico, hladno pivo, koktajl, rezino slastne tortice ali osvežujočo kepico ene od mnogih različnih vrst sladoleda, si tam v družbi prijateljev ogledali kakšno
tekmo ter se redno udeleževali mnogih zabav, ki so jih ob koncih tedna zanje pripravili
zaposleni Vitamin bara.
Ti zbranih gostov tudi tokrat niso razočarali in poskrbeli za zabavo, vredno obiska. Zanje
so pripravili pestro ponudbo hrane in pijače po akcijskih cenah, goste pa je zabavala
tudi glasba v živo. Za piko na i je poskrbel bogat srečelov. Glavne nagrade, sedem dni
morja in mini oddih za dve osebi v Hiši sonca Luče, je sponzoriral Vitamin bar. Brezplačno pa so nagrade prispevali Terme Ptuj, Apartmaji in wellness Korošec, Turistična
kmetija Majdač, Tuš Mobil, Cenex Fivia d.o.o., Picerija Limbo, Just, Okrepčevalnica Kraner, Avtomaterial Kukovičič, Simobil, Matjaž Medved, Motel Ribnik Kozje, Optika Novak,
Pekarna Resnik, Sašo Hergold, Sadjarstvo Aškerc, Ribogojnica Špegelj, Terme Olimia,
Frizerski salon Branka, Stara lekarna Olimje, Blaž Hartl, Vinotoč Mramor in Koroško Šaleški jamarski klub Speleos Siga. Glavno nagrado je prejela Andreja Valenčak, za kar
ji osebje Vitamin bara iskreno čestita. Organizatorji se zahvaljujejo vsem sponzorjem
za podarjene nagrade, Sari, Leni in Kaji za pomoč pri izvedbi srečelova in dogodka ter
»seveda vsem tistim, ki ste prišli pogledat, kaj smo za vas pripravili,« pravijo pri Vitamin
baru, hkrati pa vse – v malo večjem številu – lepo vabijo tudi na 5. obletnico delovanja,
ki bo prihodnje leto.
M. V.
25
IZ NAŠIH KRAJEV
Državno pokalno tekmovanje GZS za starejše
gasilke in gasilce ponovno v Kozjem
Državnega pokalnega tekmovanja Gasilske zveze Slovenije za starejše gasilke in gasilce in tekmovanja za Pokal Kozjega, ki se je odvijalo 30. avgusta, se je letos udeležilo kar 38 najboljših ekip iz vse
Slovenije, ki so se pomerile v vaji s hidrantom in vaji raznoterosti
ter ponovno dokazale, da starejši gasilci še zmorejo in so lahko za
zgled vsem mladim generacijam.
Postroj vseh tekmovalcev
četek tekmovanja. Preden pa so se starejše
gasilke in gasilci zapletli v boj za najvišja
mesta, je tekmovalce in obiskovalce pozdravil Ervin Perčič, predsednik PGD Kozje, ki
je vsem zbranim izrekel dobrodošlico in posebej pozdravil častne goste: predstavnika
GZS in nadzornika tekmovanja Ivana Jezernika, člana Sveta veteranov GZS Alojza Tirguška, regijskega poveljnika celjske regije in
predsednika tekmovalnega odbora Bojana
Hrepevnika, predsednico Gasilske zveze
Šmarje pri Jelšah Pavlo Kidrič, poveljnika
GZ Šmarje pri Jelšah in vodjo tekmovanja
Bogdana Krumpaka ter občinskega poveljnika Občine Kozje Janka Oprešnika.
Na tekmovanju, ki se odvija na najvišjem
državnem nivoju, je v obeh kategorijah
(ženske od 48 let naprej in moški od 58 let
naprej) sodelovalo skupno 32 najboljših
ekip iz cele Slovenije, kar so štiri ekipe več
kot prejšnje leto. Ekipe so se, kot je to v navadi, preizkusile v dveh disciplinah, in sicer
v vaji s hidrantom in vaji raznoterosti.
Med starejšimi gasilkami so 3. mesto zasedle
gasilke PGD Šalek, 2. mesto gasilke PGD
Gaberke, 1. mesto pa je ponovno pripadlo
odličnim gasilkam PGD Polje pri Vodicah
(pri Ljubljani). V kategoriji starejših gasilcev pa je 3. mesto pripadlo gasilcem PGD
Hajdoše, 2. mesto gasilcem PGD Ponova
vas, laskavo 1. mesto pa so osvojili gasilci
PGD Grosuplje. Že drugo leto pa je bil podeljen tudi posebni kristalni prehodni pokal
za prvo mesto v obeh konkurencah, ki so ga
prejele ekipe starejših gasilk PGD Polje pri
Vodicah in ekipa starejših gasilcev PGD
Grosuplje. Rezultate je prebral predsednik
B-komisije Peter Vraničar in ob tem izrekel
Popldanski turnir trojk čestitke tekmovalcem, ki so vsi do zadnjega
V letošnjem poletju je žal tako, da se vreme vse prevečkrat pozabava z organizatorji raznih prireditev na prostem in jim vse
prerado kakšno zagode z nenapovedano
oblačnostjo, vetrom in dežjem. Tako so bili
upravičeno zaskrbljeni tudi člani Prostovoljnega gasilskega društva Kozje, ki jim je
bila že drugo leto zapored zaupana organizacija Državnega tekmovanja za Pokal GZS
2014 (šestega od 7 tekmovanj v letu 2014) in
drugo tekmovanje za Pokal Kozjega za starejše gasilke in starejše gasilce v letu 2014.
A ko se je v prijetnem vzdušju sobotnega
popoldneva na travnih površinah Športnega parka Kozje pričelo zbirati precejšnje število gasilk in gasilcev veteranov, jih je z neba
pozdravljalo prijetno toplo sonce, ki je vsaj
za ta dan z neba pregnalo oblake in dežne
kaplje.
V popoldanskih urah je po Športnem parku
Kozje zadonela Zdravljica in naznanila za-
26
dosegli odlične rezultate, posebno pohvalo
pa je namenil tudi sodniškemu zboru, ki je
opravil odlično delo in tekmovanje izpeljal brez pritožb s strani tekmovalcev. Vse
enote, ki so se udeležile tekmovanja, pa so
prejele tudi spominske diplome in darilne
vrečke. S ponosom pa smo spremljali tudi
domače starejše gasilke PGD Kozje, ki so v
težki konkurenci bile hud boj in na koncu
osvojile 8. mesto.
Domačini, ki so se tudi tokrat izkazali pri
organizaciji tekmovanja, so pomislili prav
na vse. Poleg dobro pripravljenih tekmovalnih površin, odlično organiziranih disciplin
in kakovostne ocenjevalne komisije so poskrbeli tudi za pogostitev vseh udeležencev
tekmovanja, s praznim želodcem in suhim
grlom se vendar ne da tekmovati. Tekmovalci so se lahko v prijetni senci okrepčali
s pijačo in jedačo, za katero je poskrbelo
osebje Motela Ribnik Kozje, za dodatno
energijo tekmovalcev pa so poskrbele sladke dobrote, ki so jih pripravile pridne roke
starejših gasilk domače tekmovalne enote.
Po tem ko je tekmovanje zaključila še zadnja
ekipa, je bila ob sedmih zvečer na sporedu
zaključna slovesnost z razglasitvijo rezultatov. Gasilce je najprej pozdravil župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman, ki je vsem
prisotnim izrekel dobrodošlico v Kozjem,
se jim zahvalil za udeležbo in jim čestital za
odlično pripravljenost in rezultate. »Ta prireditev in vi, spoštovane gasilke in gasilci, ste
dokaz temu, kar že dolgo vemo: Da imamo
Slovenci gasilstvo v krvi,« je dejal Kocman
in se zbranim gasilcem veteranom zahvalil
za dobre temelje gasilstva, ki so jih utrdili
tekom svojih karier, ter jim čestital, da so
s sodelovanjem na tovrstnih tekmovanjih
vedno znova dober zgled mladim generacijam. Njegovim čestitkam se je pridružil tudi
predsednik PGD Kozje Ervin Perčič, ki se je
vsem udeležencem tekmovanja zahvalil, da
so obiskali Kozje. Poudaril je izredno čast,
ki so jo uživali člani domačega gasilskega
društva, da so v sodelovanju z GZ Slovenije
in GZ Šmarje pri Jelšah prevzeli organizacijo tega pomembnega tekmovanja.
Prisotne je z nekaj besedami spodbude
nagovoril tudi član Sveta veteranov GZS
in častni poveljnik GZ Šmarje pri Jelšah
Alojz Tirgušek, ki je vse zbrane nagovoril
kot dobre prijatelje, kot to nedvomno tudi
so. »Zopet je za nami dan, ko smo dokazali,
da gasilci znamo pomagati,« je dejal Tirgušek. »Tekmovanja ste se udeležili ne glede na
vse in tako pokazali tisto pravo zavest za gasilstvo.« Poudaril je tudi, da so za to, da je
gasilstvo pri nas takšno kot je, zaslužni vsi,
IZ NAŠIH KRAJEV
Utrinek s tekmovanja
ki so s skupnimi močmi in ogromno volje
delali v dobrobit gasilskega duha, za kar jim
je svet veteranov izredno hvaležen in jim
čestita »za to neverjetno voljo«. »Danes ste
dokazali, da starejši še vedno zmoremo in
tudi hočemo,« je z veseljem povedal Tirgušek in za konec vsem zbranim na dušo položil še: »Ostanite takšni, kot ste, drugih je
dovolj!«
Za konec je nekaj besed spregovoril tudi re-
Kozjansko, auf!
V Lesičnem se je v avgustu že drugo leto zapored
odvijala športno-zabavna prireditev AUF, KOZJANSKO, ki jo je v sodelovanju s Športnim društvom
Lesično tudi letos organiziralo Društvo mladih
Lesično. Mladi so tudi tokrat dali vse od sebe in s
športom ter glasbo na noge ponovno spravili dobršen del krajanov Lesičnega in okoliških naselij.
Popoldanski turnir trojk
Dan, poln športnih in glasbenih
užitkov, se je v Lesičnem začel že
nadvse zgodaj zjutraj. Tamkajšnja mladina se je po mesecih načrtovanja in priprav s polno mero
dobre volje pognala v uresničevanje načrtov in izvedbo dogodka, ki je pred letom dni uspešno
pognal kri po žilah kraju, ki je
bil poprej vse preveč let odet v
koprene spanca. Kot so povedali
mladi organizatorji, je njihov cilj
predvsem popestritev lokalnega
dogajanja, spodbuda druženja
med mladimi in starejšimi krajani in povečanje sodelovanja
z društvi iz kraja, predvsem pa
»narediti nekaj dobrega za ostale
krajane, kar je največ, kar lahko
društvo stori.«
V popoldanskih urah so se po
športnem igrišču za šolo v Lesičnem že razlegali zvoki veselja
in smeha. Športne igre je odprl
turnir v odbojki na mivki, na
bližnjem igrišču pa se je odvijala napeta igra ulične košarke.
Medtem ko so starejši odbojkarji in košarkarji bili zagrizen boj
za prvo mesto, pa so se mlajši
prepustili ustvarjanju. Mladi v
Lesičnem namreč niso pozabili niti na najmlajše udeležence
dogodka. Zanje so pripravili izvirne umetniške delavnice, na
katerih so se lahko po mili volji
predajali slikanju s temperami in
risanju z barvicami ter voščenkami. Tisti malo bolj zahtevni pa so
svoje umetniške žilice preizkusili v barvanju ročno izdelanih
svečnikov in si tako sami izdelali
priročen spominek, ki so ga po
gijski poveljnik celjske regije in predsednik
tekmovalnega odbora Bojan Hrepevnik, ki
se je v imenu organizacijskega in tekmovalnega odbora organizatorjem, sodnikom,
prisotnim tekmovalcem in zbranim gledalcem zahvalil za udeležbo in trud ter odlično
izpeljavo tekmovanja.
Sobotni večer se je tako zaključil v prijetnem druženju ob jedači in pijači. Gasilci in
gasilke iz domačega in sosednjih društev so
to lepo sobotno popoldne preživeli v družbi
starih prijateljev in znancev iz gasilskih vrst.
Vsak, ki se je dogodka udeležil, pa kar ne
more mimo častivredne predanosti gasilstvu, ki jo dokazuje tako številna udeležba
na tovrstnih tekmovanjih. In ne moremo
si kaj, da ne bi na zbrane gasilke in gasilce
veterane zrli z veliko mero spoštovanja in
občudovanja ter občutili neizmerno hvaležnost za vse, kar so ti storili.
Mojca Valenčak
končanih delavnicah, tako kot
vse ostale izdelke, lahko odnesli
domov.
Ko se je dan počasi prevešal v
večer in se je število obiskovalcev
– na veselje in zadovoljstvo organizatorjev – vztrajno večalo, so se
športne igre počasi bližale koncu.
Po zaključenih finalnih tekmah
so ob bučnem aplavzu obiskovalcev razglasili zmagovalce v
posameznih športnih veščinah.
Laskavo prvo mesto turnirja v
odbojki na mivki je pripadlo ekipi Gora Babič, drugo mesto je
zasedla ekipa Piknikarji, tretje pa
ekipa Trio Adijo. V košarki je slavila ekipa R. Gobec, drugo mesto
je pripadlo ekipi Dren Veterani,
tretje pa ekipi Pasja radost.
Po razglašenih rezultatih in podeljenih priznanjih so na oder
stopili člani domačega Ansambla Jug in vse zbrane na krilih
domače glasbe popeljali v večer,
poln smeha, plesa in zabave ter
tako otvorili »veselico«. Za zvrhano mero smeha so poskrbeli
naslednji nastopajoči – Činč in
D'Kwaschen Retashy, ki so za
ta večer pripravili pravi šov. Z
nepozabnim nastopom in odlično izvedbo svojih enkratnih in
nadvse zabavnih priredb znanih skladb, ki so vedno v prekmurščini, so zadeli v polno in
na plesišče privabili lepo število
mlajših, pa tudi malo starejših
obiskovalcev dogodka. Piko na i
pa so večeru dali člani ansambla
Mladi upi, ki so na plesišče privabili številne plesalce in ponovno
upravičili svoj dober sloves. Zabava ob dobri glasbi, plesu in petju se je tako nadaljevala še dolgo v noč. Kot so povedali člani
Društva mladih Lesično, so bili z
obiskom prireditve in odzivi obiskovalcev zelo zadovoljni, vsi pa
se že veselijo prihodnjega leta, ki
bo s sabo ponovno prineslo nove
izzive, predvsem pa novo športno-zabavno prireditev, za katero
mladi načrtujejo, da bo kmalu
prešla v tradicijo. Tako se lahko
zanesemo, da nas bodo mladi v
Lesičnem z vzklikom: »Kozjansko, AUF!« tudi vnaprej pridno
zbujali iz poletnega dremeža.
Mojca Valenčak
Večerni koncert
27
IZ NAŠIH KRAJEV
Poletna pustolovščina v Kozjem
Kozje, kjer so tudi letos potekali poletni tabori za otroke med 6 in 15 letom
starosti, se je v juliju ponovno pomladilo in napolnilo z novo energijo, ki
se vselej čudežno kopiči v neposredni bližini vsakega otroškega tabora,
od koder ves dan, pa tudi marsikatero nočno uro, uhajajo zvoki veselja in
otroškega smeha. Pri poletnih taborih gre za večdnevne aktivnosti v objemu neokrnjene narave, ki jih mladi iz Kozjega pridno prirejajo že vrsto
let. Na taborih v Kozjem, kjer otroci izbirajo med več različnimi programi
- letos so imeli na voljo nogometne, teniške, karate in likovne delavnice
– mladi udeleženci sobivajo z naravo, poglabljajo svoje znanje iz raznih
športnih veščin in v duhu igre spoznavajo druge športe, sklepajo nova prijateljstva in se ob tem še neizmerno zabavajo.
Udeleženci prve izmene tabora
»Tabori za otroke so v Kozjem prvič zaživeli
že leta 2009. Ideja o taboru se je porodila iz
preprostega razloga, kako čim bolje motivirati
lokalno mladino in jo preusmeriti k bolj zdravem načinu življenja,« pove Blaž Hartl, eden
od mladih organizatorjev otroškega kampa in
trener teniškega kampa. Od takrat naprej se je
tabor pridno širil, povedo organizatorji, z leti
pa se je povečevalo tudi število udeležencev.
Leta 2011 se je tenis kampu pridružil še nogometni kamp. »Tistega leta smo tudi prvič
omogočili nočitve in naleteli na prijeten odziv,« doda soorganizator in trener nogometnega kampa, domačin Iztok Štus. Naslednje leto
je tako iz obeh športnih panog nastal Športni
tabor Kozje, ki je gostil 65 otrok iz mest po
vsej Sloveniji. »Tabor je v teh letih obiskalo
več sto otrok, ki se z veseljem in redno vračajo.
Zelo pozitivni pa so tudi odzivi staršev, na kar
smo še posebej ponosni,« še doda Iztok.
Kot pove soorganizator Andrej Hartl, je udeležba na letošnjem taboru podobna kot lani in
izpolnjuje njihova pričakovanja: »Opaziti je
rahel upad otrok iz lokalnih občin, ki so do letos predstavljali jedro našega tabora, po drugi
strani pa beležimo pozitiven odziv iz celotne
Slovenije. Udeleženci prihajajo iz Maribora,
Vrhnike, Prevalj na Koroškem, Ljubljane, Kopra, Sevnice, Šentjurja, Šmarja pri Jelšah, Rogaške Slatine, Bistrice ob Sotli, Podčetrtka in
okolice Kozjega. V prihodnje pričakujemo še
več otrok iz ostalih krajev po Sloveniji, vseskozi pa se držimo osnovnih načel, zaradi katerih
smo tudi začeli s taborom: otrokom ponuditi
čim lepše doživetje pri nas.«
NE LE TABOR, TEMVEČ PRAVA ŠPORTNA PUSTOLOVŠČINA!
Kozje krasi nova cvetlična greda
Letos se je TD Kozje odločilo, da bo del svojih sredstev namenilo oblikovanju cvetlične
gredice v samem centru Kozjega. Pobudo za
ureditev okrasne gredice je dala Marica Kolar
in z veseljem so jo sprejeli vsi člani upravnega
odbora Turističnega društva Kozje.
Z županom Občine Kozje Dušanom Andrejem Kocmanom so se dogovorili za lokacijo
gredice in za prevoz zemlje ter okrasne skale
z Veternika, kjer je nanjo med sprehodom s
svojim zlatim prinašalcem naletela prav Marica. Za nasvet in pomoč so prosili sokrajana
28
Program, ki ga Kozjani trenutno namenjamo
otrokom, je pester in vsestranski. Na podlagi
dolgoletnih izkušenj dela z otroki in mladostniki, tako s področja športa, iger in druženja
kot tudi poučevanja ter ustvarjanja, je mladim v
Kozjem uspelo snovati program, ki zdaleč presega meje običajnih poletnih taborov. To ni le
tabor, to je prava poletna pustolovščina v osrčju Kozjanskega, kjer otroci vsak dan uživajo
v raznih športnih in ustvarjalnih aktivnostih,
spoznavajo nove prijatelje, se zabavajo ob različnih družabnih igrah ter nezavedno naredijo
drobne, a še kako pomembne korake do osamosvojitve. Na igriv in otroku prilagojen način
organizatorji udeležencem tabora predstavijo
sobivanje z naravo v družbi sovrstnikov, v duhu
športa in igre. Dnevi enotedenskega tabora,
polni pustolovščin in nepozabnih dogodivščin,
bežijo mimo kot za stavo in dan, ki ga otroci
preživijo v razburljivem odkrivanju okolja na
igriv in poučen način, se veliko prehitro prevesi
v večer, ko pride na vrsto sedenje ob tabornem
ognju, pečenje hrenovk, petje in druženje ob
družabnih igrah. »Skozi dejavnosti na naših
taborih poskušamo otroke navdušiti za zdravo,
aktivno življenje v duhu športa. Naše poslanstvo in motivacija za prihodnost sta veselje in
sreča otrok in mladih. Skupaj z njimi vsako leto
rastemo in se razvijamo,« pove Andrej.
Tabor je vsekakor nepozabna izkušnja za vse
mlade udeležence, ki se spotoma naučijo še
kaj o sožitju z naravo, prijateljstvu ter pomenu
športnega duha. »Letos za otroke organiziramo športne tabore, na katerih otroci poglabljajo svoje znanje tenisa, nogometa in karateja, svoje umetniške žilice pa lahko preizkusijo
v likovno-ustvarjalnih delavnicah likovnega
kampa,« pove soorganizator Andrej Hartl. V
času med treningi in učnimi delavnicami, kjer
otroci pridobivajo nova znanja in veščine, se
izvaja izjemno pester program, ki vključuje
kopanje v bližnjem kopališču, različne druge
športne aktivnosti, šolo kuhanja, družabne
igre, obisk zanimivih gostov – letos so nas npr.
obiskali pripadniki 20. pehotnega polka iz Celja in gasilci PGD Kozje, likovne in ustvarjalne
delavnice, body painting itd. »Vsako leto pa si
izmislimo tudi kaj novega,« še doda Andrej.
Mojca Valenčak
Zdravka Rajgla. Ta je bil povabila s strani domačega turističnega društva izredno vesel in
jim je nemudoma priskočil na pomoč z nasveti
zasaditve. Nekaj sadik je priskrbela cvetličarna
Štravs, del sadik pa je priskrbel sam Zdravko.
Prav Zdravku Rajglu, njegovi ženi Anici in pa
Marici Kolar naj bi po besedah članov TD šla
vsa zasluga za to, da so krajani Kozjega dobili čudovito novo cvetlično gredico, in ob tej
priložnosti se jim iskreno zahvaljujejo za vso
vloženo delo.
Kozje je tako bogatejše za še eno lokalno zanimivost in kot pravijo člani TD Kozje: »En grmiček nam malo pove, urejen skupek grmičkov pa pripoveduje posebno zgodbo in kraju
poda čisto nov kulturni pomen.«
Nives Oprešnik, TD Kozje
IZ NAŠIH KRAJEV
Ansambel Jug absolutni zmagovalec Loborfesta
Ansambel med nastopom
Člani Ansambla Jug so se udeležili mednarodnega festivala Loborfest na sosednjem
Hrvaškem in osvojili zlati bariton in kristalni bariton, nagrado za absolutnega zmago-
valca festivala. Na festivalu so se predstavili
s pesmijo »Bi rada gasilca imela«, za katero
je besedilo napisala Vera Šolinc, glasbo in
aranžma pa Aljoša Černelč.
Ansambel Jug, ki prihaja iz Virštanja, je letos precej dejaven, saj je Loborfest njihov
3. festival, ki so se ga udeležili, 17. 8. pa se
bodo še festivala Graška Gora poje in igra.
Na festivalu Loborfest so se tekmovalci naprej predstavili s skladbo iz hrvaške ali pa
slovenske zakladnice, nato pa še z avtorsko
pesmijo, ki še ni bila prej predstavljena javnosti. Člani Ansambla Jug so se naprej predstavili s pesmijo Suza za zagorske brege, ki je
še posebej navdušila obiskovalce, nato pa še
s svojo lastno skladbo Bi rada gasilca imela,
Skupaj z navijači
nakar so vsi nestrpno čakali na razglasitev
rezultatov. Člani so bili nagrade neizmerno
veseli.
V. Ž.
Osel v vinogradu
Že je dišalo po drugi svetovni vojni. V Podsredi je življenje teklo po ustaljenih tirnicah, ljudje so živeli skromno in potrpežljivo
in upali na boljše čase. Mladi so odhajali
v druge kraje, kjer je bilo več možnosti za
zaslužek.
Kosovi so imeli v Gorjanah dva vinograda.
Odrasli otroci, bilo jih je osem, med njimi
moja mati, so tudi odšli za kruhom in so se
domov vračali največ ob trgatvi. Oče Ernest,
ki je imel sredi trga trgovino, je vedno teže
pešačil v dobre tri kilometre oddaljeno gorco, zato so otroci v Dalmaciji kupili osla, da
bi mu olajšali pot. Izbrali so največjega, ker
je bil oče težak, a trgovec je bil goljuf in je
na železnico naložil bolj šibkega, ki očeta ni
mogel nositi. Prav je prišel kot tovorna ži-
val, večkrat pa je nanj sedla mama Rozalija.
Dalmatinec je bil zelo samosvoj, muhast in
nepredvidljiv.
Ob neki trgatvi, bilo je še pred vojno, ko
smo se že odpravljali domov, me je atek posadil na osla, kar je bilo za desetletnega sinka veliko doživetje. Ponosno sem se držal za
grivo, atek pa je imel v roki povodec, ko je
osel nenadoma sunkovito poskočil, se snel s
povodca in zdirjal proti domu. Atek je stekel
za njim, vpil na ves glas, naj počaka, a osel
je bil osel, ni se zmenil za obupne klice in je
kmalu z jezdecem zginil za ovinkom. Trdno
sem stiskal grivo in se z nogami oklepal hrbtišča kakor klop, za jok in strah ni bilo časa.
Dirjala sva vse do domače hiše, kjer je osel
obstal kot vkopan. Nekaj prisotnih tržanov
je nenavaden dogodek močno presenetil.
Trajalo je dolgo, predno so me sneli in sem
začutil trdna tla. Niso vedeli, ali me naj pomilujejo ali proglasijo za junaka. Kosovih še
dolgo ni bilo na spregled. Atek je prisopihal
po klancu in bil srečen, ko me je zagledal,
da sem živ in cel. Neubogljivi osel pa ni hotel v hlev. Pod trebuhom so mu zakurili, a
premaknil se je le toliko, da ga ni osmodilo.
Po mnogih desetletjih sem srečal prijatelja
Ivana, s katerim sva se igrala, ko sem iz Velenja prihajal na počitnice k stari mami, in
sva se na novo prepoznala. Bil je zraven, ko
se je zgodilo. Spominjal se je, da so ljudje še
dolgo govorili o Kosovem oslu. Menda so
celo gospod župnik v cerkvi omenjali, kako
me je angel varuh obvaroval pred nesrečo.
Bojan Glavač
Pomoči in izcelitve po duhovni poti s pomočjo
učenja Bruna Gröninga
Preprosta, naravna, brezplačna in zdravniško preverjena pot za vse iskalce pomoči, s
katero se lahko seznanite na informativnih predavanjih.
Po tihem in neopaznem delovanju je Bruno Gröning širši javnosti postal znan leta 1949.
Takrat je deset tisoče ljudi prihajalo na mesta njegovega delovanja. Večina je bila bolna, neozdravljivo bolna, in odpisana s strani šolske medicine. Mnogi so bili izceljeni od
»čudežnega izceljitelja«, kakor so ga poimenovali. Njegov trud je veljal samo enemu
cilju: pomagati ljudem v stiski. Brunu je bilo pomembno, da ljudje skozi njegovo učenje
spoznajo življenjske zakone, ki so večini ljudi postali nepoznani.
Najvažnejše je, kako sprejemati božansko moč, ki je vedno prisotna. Človek jo lahko
koristi za sebe, za svoje življenje in za svoje bližnje. Kako koristiti to moč, kako jo spre-
jeti v sebe, tega večina ljudi ne zna več. To znanje je Bruno Gröning ponovno podal
iskalcem pomoči. S sprejemanjem božanske, izcelitvene moči, človek vse dobro sprejme
vase – zdravje, srečo, radost, ljubezen in še mnogo več. Tako je mogoče, da se človek s
sprejemanjem božanske moči osvobodi bolezni in drugih negativnih tegob. Bruno je
vedel, da je vzrok vsake bolezni v duhovnem in da se lahko odpravi po duhovni poti.
Veliko ljudi se je že prepričalo v besede Bruna Gröninga, da neizceljivo ne obstaja.
Prepričajte se tudi vi na INFORMATIVNEM PREDAVANJU, ki bo 8. 11. 2014 ob 17. uri v
prostorih OŠ KOZJE.
Vabljeni!
Vstop prost!
Informacije na 040 298 023 in www.bruno-groening.org.
29
PISALI SMO
Pisali smo pred desetletjem 1
Julija 2004 je izšla 23. številka glasila Zmajev
glas. Na naslovnici sta bili sliki s krsta male
Barbare, ki je bila krščena v Lurški jami v
Zagorju. To je bila le ena izmed aktivnosti
konjenice Virštanj-Obsotelje, ki smo ji pred
desetimi leti namenili mesto pod drobnogledom.
Med članki iz občinskega urada je mogoče
potrebno izpostaviti članek o gospodarski
problematiki v občini, o kateri so razpravljali na odboru za gospodarstvo in razvoj.
Udeleženci so se bali črnega scenarija, po
katerem bi v občini lahko do konca leta
ostali brez 200 delovnih mest. In ta črni scenarij se je nato na žalost uresničil.
Pisali smo o dobrodelnem koncertu za Hišo
zavetja na Pilštanju, ki je potekal na ljubljanskem gradu, izkupiček pa je društvo
SILA namenilo obnovi objekta.
Iz Kozjanskega parka so bralcem predstavili raziskovalni tabor Sv. Lovrenc 2004 ter
raziskovalno nalogo Robinzonov pristanek
v Kozjanskem parku.
Seveda sta pregled šolskih let pripravili obe
osnovni šoli, v Vrtcu Zmajček Kozje so plesali v pižamah, OŠ Kozje pa je organizirala
14. otroško atletsko olimpiado, na kateri je
zmage doseglo pet učenk iz naše občine: Laura Simončič, Alja Kostanjšek, Sabina Kramer, Natalija Labohar in Katja Brilej.
Franci Rajgl je bralcem predstavil, kako je
bilo z diatonično harmoniko februarja igrati
na ohceti pod pomarančami sredi sončne in
tople Floride, kamor so ga povabili tamkajšnji rojaki.
Devetdeset let sta takrat praznovala Alojz
Belak in Micka Centrih, zlate poroke pa
so praznovali zakonci Boštjančič, Zapušek,
Čebular in Rajgl.
Lovci LD Podsreda so otvorili prenovljeni
lovski dom in razvili nov prapor, Turistično
društvo Pilštanj pa je pripravilo že trinajsto
Binkoštovanje.
Na straneh iz kulture smo pisali o petindvajset letnici delovanja Moškega pevskega zbora Kozje in trinajstem pevskem srečanju v
Kozjem, ki ga je omenjeni zbor organiziral.
Pisali smo tudi o uspehih karateistov, med
katerimi sta navdušila Miha Romih in Primož Hostnik z osvojenim prvim in drugim
mestom na mednarodnem turnirju Grand
prix Žalec, na turnirjih Tenis kluba Kozje pa
so bili najboljši Blaž Hartl v tenisu, Roman
Gradišek v badmintonu in Mirko Kunst v
namiznem tenisu.
V rubriki iz Marinškove omare je Marjan
Marinšek predstavil tri zgodbe z Vetrnika,
ki jih je podnaslovil: Vajnkošek, Lazovske in
Samorastniki. Z njimi so bili povezani tudi
akvareli Milana Marinška, ki so na zadnji
strani zaključili takratno številko glasila.
Roman Gradišek
Pisali smo pred desetletjem 2
Oktobra 2004 je izšla 24. številka glasila
Zmajev glas, ki je imela na naslovnici fotografijo s konjskih dirk, ki so tistega poletja
potekale še na Bučah.
Mesto pod drobnogledom sta si prislužili
dve prireditvi: Srednjeveški dan, ki so ga ob
600-letnici podelitve trških pravic pripravili
na Pilštanju, in peti Kozjanski sejem v Kozjem.
Tudi tisto poletje so bili zelo aktivni v Kozjanskem regijskem parku. Izvajali so glasbeno poletje na gradu, naravoslovno izobraževalno delavnico, mednarodni simpozij
Resnična Kitajska, odprli so obnovljene kulturne spomenike na Trebčah, svečano so
odprli pešpot Podsreda, gostili so kmetijske
ministre srednje evropske pobude, odprli pa
so tudi dve razstavi, fotografsko, z naslovom
Spomini za krajcar in več ter Keramika v
Sloveniji 1964-2004.
Pred desetimi leti so na Bučah končno dobili tudi asfaltno igrišče, ki so ga odprli s kulturnim programom in turnirjem.
Muzejsko društvo je tega leta pripravilo
30
predstavitev knjige našega rojaka Jakoba
Štukla Iz mojega življenja.
V dveh kratkih intervjujih smo predstavili
tri uspešne učence, zlata fizika z OŠ Lesično,
Simona Klavžarja in Katjo Berk Bevc, ter pianistko Sandro Čepin z OŠ Kozje.
Pred desetimi leti so na OŠ Kozje praznovali 200-letnico šolstva. Prva od prireditev v
počastitev te obletnice je bil zanimivi športni dan Peš v šolo, ki so se ga udeležili tudi
številni starejši pohodniki, ki so med pohodom obujali spomine na svoje poti v šolo.
Na straneh Iz naših krajev smo pisali o romanju k sv. Joštu ter o košnji na Vetrniku.
Na športnih straneh smo pisali o poletni ligi
trojk v ulični košarki, v kateri je sodelovalo
kar šestnajst ekip, košarkar Sandi Čebular je
s soigralci iz Šentjurja postal državni prvak
v ulični košarki med mladinci, na odprtem
prvenstvu Kozjega v tenisu je tudi pred desetimi leti zmagal Blaž Hartl, na turnirju
malega nogometa v Kozjem pa je bila najboljša ekipa Avtohiša Mlakar.
Marjan Marinšek je v svoji rubriki tokrat
predstavil Levstikovo Maro, ki je večino
svojega življenja preživela v Levstikovem
mlinu v Podsredi, pri devetdesetih pa je
živela v hiški brez tekoče vode, ob cesti na
Gorjane.
Roman Gradišek
ŠPORT
Karateista s Kozjanskega uspešna na tekmovanjih
tudi izven naših meja
Teden dni pred zaključkom šolskih počitnic se
je med vikendom 23. 8. in 24. 8. v obmorskem
turističnem letovišču v Italiji v Lignanu odvijalo 29. odprto mednarodno karate prvenstvo
Lignano OPEN. Tekmovanje je trajalo dva
dni, in sicer prvi dan športne borbe ter naslednji dan kate.
Nastopila sta dva člana našega kluba, in sicer
Jan Hartl in Bor Hartl. Nastopila sta tako v
športnih borbah in katah. V soboto sta oba
nastopila v športnih borbah v kategoriji starejših dečkov do 40 kg. Oba sta pokazala izjemno
lepo tehniko in taktiko ter prikazala zelo dobro formo že v uvodu sezone 2014/15. Boru
Hartlu je malo zmanjkalo, da bi prišel v borbo za repasaž ali celo višje, saj je po sodniški
odločitvi z 1:2 v korist nasprotnika obtičal v
četrtfinalu.
Naslednji dan so bile na sporedu kate. Tudi v
tej disciplini sta nastopila oba. Bor Hartl je v
prvem krogu naredil dve napaki pri sami izvedbi kate. Dva debalansa sta ga stala napredovanja v naslednji krog.
Jan Hartl je pa formo za kate zelo dobro izkoristil. Postal je namreč vice prvak v katah v
kategoriji kate starejši dečki. Iz kroga v krog
je stopnjeval formo in se tako prebil vse do
finala. Na tekmovanju je prvič izvedel tudi
svojo novo tekmovalno kato KANKU-SHO.
To je kata, ki se izvaja na velikih tekmovanjih.
Vse do finala je premagoval svoje nasprotnike
brez izgubljene sodniške zastavice. V finalu pa
je moral priznati premoč Italijanu.
V soboto, 8. 9. 2014, je bil na Hrvaškem v
kraju Čakovec organiziran 18. mednarodni
MEĐIMURJE OPEN. Nastopilo je 80 klubov
in 589 tekmovalcev iz 6 držav, in sicer Avstrije,
Madžarske, Slovenije, Srbije, Kanade, Bosne
in Hercegovine. To je bila na Hrvaškem prva
tekma v novi sezoni.
Na tem turnirju sta odlično nastopila brata
Hartl. Domov sta se vrnila z dvema srebrnima
medaljama. Bor Hartl je osvojil 2. mesto v katah v kategoriji starejših dečkov, Jan Hartl pa
2. mesto v športnih borbah do 36 kg prav tako
v kategoriji starejših dečkov. Oba sta pokazala
izjemen napredek tako v psihološki pripravljenosti, eksplozivnosti kot tudi dovršeni tehniki. Iz tekme v tekmo stopnjujeta tekmovalni
ritem, tako da se za rezultate v prihodnosti
zagotovo ne bo bati. Z osvojenima medaljama
gre za lep preboj na mednarodni parket v karateju. Saj s tem sodita v sam vrh slovenskega
karateja, kot tudi karateja na Balkanu v svoji
kategoriji.
V soboto, 20. 9., je bil v športni dvorani Planina v Kranju izveden 15. mednarodni karate
turnir »KARATE KRANJ OPEN«. Turnirja se
so udeležili klubi iz osmih evropskih držav.
Skupaj je nastopilo 370 tekmovalcev. Iz KK
Kozjansko in Obsotelje so se tekmovanja udeležili Anja Rajgl v športnih borbah, Jan in Bor
Hartl v disciplini kat in športnih borb, Gregor
Virant v borbah ter kot najmlajši član zasedbe
Luka Bele v katah.
V nedeljo, 14. 9., se je v Zagrebu v popularni
dvorani »Kutija šibica« odvijal 3. Zagreb karate CUP v organizaciji zagrebške karate zveze.
Nastopilo je okoli 900 tekmovalcev iz 10 držav
z najboljšimi nacionalnimi selekcijami. Karate klub Kozjansko in Obsotelje sta zastopala
Jan in Bor Hartl. Jan Hartl je osvojil odlično
3. mesto v športnih borbah starejših dečkov.
Kot prvo sta oba nastopila v katah. Prvi je stopil na borišče Jan Hartl, kjer se je pomeril z
Madžarom in moral priznati tesni poraz s 3:2
po sodniških odločitvi. Kljub porazu je bila
to izjemno dobra predstava njegove najboljše
kate. Podobno se mu je zgodilo v borbi za 3.
mesto, saj ga je Madžar, ki je prišel v finale, potegnil v repasaž in tudi tam je moral priznati
tesen poraz 3:2 s Srbom. Bor Hartl, ki se je
prebil naprej, je naletel na kasnejšega zmagovalca kategorije iz Srbije. Tudi pri njem se je
situacija odvila po istem scenariju kot pri Janu,
kjer je zaradi majhne napake s 3:2 tesno izgubil. Prav tako potem za tretje mesto. K slabši
izvedbi je pripomogla še bolezen Bora, ki mu
je pobrala potrebno moč.
V športnih borbah je Jan Hartl osvojil odlično
3. mesto. V polfinalu je tesno izgubil z 1:0, kjer
je Madžar proti koncu borbe povedel za izenačitev ali celo doseg vodstva, pa mu je zmanjkalo časa. Jan iz tekme v tekmo izkazuje izjemen
potencial v športnih borbah, saj ga krasijo izjemna lepa nožna tehnika in hitrost. Bor Hartl pa je bil zaradi bolezni primoran nastop v
športnih borbah celo odpovedati.
Na takšnih tekmovanjih odtehta dnevna forTekmovanje v italjanskem letovišču Lignano.
ma in športna sreča, ki je pa tukaj na žalost
Jan Hartl z osvojenim drugim mestom
Uspešni mladi karateisti
nismo imeli, tako da je za nadaljevanje tekmovalne sezone potrebno biti izjemno optimistično naravnan. Rezultati vseh obiskanih
tekem izkazujejo izjemno dobro formo, kjer se
lahko kosata z najboljšimi na Balkanu.
Tekmovalci so pokazali izjemno formo, čeprav je bil turnir v Kranju prvi v Sloveniji po
poletnem počitniškem premoru. V športnih
borbah je Anja osvojila odlično drugo mesto,
pokazala je izjemno borbenost in nepopustljivost do zadnjega trenutka. Najvišje stopničke
pa smo seveda pričakovali tudi po nastopu
bratov Jana in Bora, saj sta v zadnjih sezonah
pokazala, da sodita v sam vrh slovenskega karateja. Bor je osvojil dve zlati medalji, in sicer v
borbah in katah, kjer je v vseh štirih dvobojih
zmagal po soglasni sodniški odločitvi (5:0).
Janu je zmanjkalo nekaj športne sreče in je
tekmovanje končal brez odličja. V klubu pa
smo zelo ponosni na obetajoče najmlajše člane. Gregor je tekmoval v športnih borbah, po
zmagi v repasažu je osvojil odlično tretje mesto. Luka je v katah pokazal, da gre za izjemno
karakternega tekmovalca, z zelo dobro tehnično izvedbo in pravim borbenim duhom je v
finalu za las (3:2) izgubil zlato odličje. Luka
in Gregor sta ena izmed najmlajših tekmovalcev kluba, pa že dosegata vrhunske rezultate
na tekmovanjih najvišjega ranga. Sezona se
je začela izjemno pozitivno, saj že posegamo
po najvišjih rezultatih. Frekvenca tekmovanj
pa bo v naslednjih mesecih izjemno visoka.
S tekmovalci se bomo udeleževali turnirjev v
Sloveniji in tudi v tujini, kjer bomo pridobivali
še dodatne izkušnje in znanje.
Od meseca septembra potekajo v Večnamenskem centru Kozje vsak torek od 18.00 do
20.30 ure vpisi v tečaj karateja za družine. Tisti, ki imate željo po aktivni sprostitvi, vabljeni
na treninge dobrega počutja.
Miha Romih
31
ŠPORT
Deset let Poletnih športnih vikendov »dr. Harvey«
V letošnjem poletju je Športna zveza Kozje
izpeljala že deseto sezono Poletnih športnih
vikendov »dr. Harvey« Kozjansko. Program
teh vikendov se je skozi sezone spreminjal.
Začelo se je s turnirji trojk v odbojki na
mivki in ulični košarki, priključili so se še
teniški turnirji mlajših kategorij, pa pokalno
tekmovanje v malem nogometu, nekaj sezon
je turnirje v odbojki na mivki in ulični košarki zamenjala liga, eno sezona smo namesto ulične košarke igrali običajno košarko
»5 na 5« … Skratka, za nami je pestro desetletje športnih aktivnosti v Športnem parku
Kozje. Za letošnjo sezono smo načrtovali teniške turnirje mlajših kategorij, turnir trojk
in parov v odbojki na mivki, članski in veteranski turnir v ulični košarki ter pokalno
tekmovanje v malem nogometu. Na žalost
se je trend manjše udeležbe na tekmovanjih
nadaljeval tudi v letošnjem letu, zato nam je
uspelo izpeljati le dobro polovico načrtovanih aktivnosti. Turnirjev v mini tenisu do 9
let in midi tenisu do 11 let letos ni bilo, smo
pa organizirali po dva teniška turnirja do 13
in 15 let. Na vseh štirih turnirjih je zmagal
Dejan Zorenč. V mlajši kategoriji je obakrat
drugo mesto osvojil Matic Bezamovski, tretja pa je obakrat bila Nika Gradišek.
bi trend udeležbe na teh turnirjih ponovno
obrnili navzgor.
Polovično uspešni smo bili tudi pri organizaciji turnirjev v odbojki na mivki. Turnir
trojk nam je uspelo izpeljati, za turnir parov
pa ni bilo dovolj zanimanja. Med trojkami je
že drugo leto zapored zmaga odšla v Bistrico ob Sotli. Zmagala je namreč ekipa Gora
Babič, na drugo mesto se je uvrstila ekipa
Tenis kluba Kozje in na tretje ekipa Športnega društva Kozje.
Precej podobno je bilo tudi z organizacijo
obeh turnirjev v ulični košarki, ki smo ju
zaradi manjše udeležbe združili. Tako so
članske in veteranske ekipe nastopile v enotni kategoriji. Zmage se je na koncu veselila
ekipa ŠKL, za katero so igrali Matic Hunski,
Benjamin Lipnik in Matej Sok. V odločilni
tekmi so premagali mlade igralce iz Podčetrtka, ki so nastopali pod imenom Gobec
tim, na tretjem mestu pa je turnir končala
ekipa Dren iz Lesičnega.
Za zaključek Poletnih športnih vikendov
Kozjansko in kot uvod v jesenski del Lige
malega nogometa AS System Kozjansko je
Športna zveza Kozje tudi letos organizirala
pokalno tekmovanje v malem nogometu.
Pravico nastopa je imelo deset ekip, ki nastopajo v ligi malega nogometa, od katerih
se jih je tekmovanja na izpadanje udeležilo
sedem. Po zanimivih dvobojih sta do finala
prišli ekipi, ki sta tudi vodilni po spomla-
Dejan je bil najboljši med mladimi tenisači
Pohod štirih
slapov
V starejši kategoriji sta drugo mesto za po
enkrat osvojili Lucija Filipančič in Špela
Klavžar, tretji pa je bil obakrat Matic Bezamovski. Teniški turnirji mlajših kategorij
v Kozjem so tako zaokrožili prvo desetletje
obstoja. Po manj številčnih začetkih so svoj
vrhunec doživeli v letih 2010, 2011 in 2012,
ko je bila udeležba na njih res številčna.
Upad udeležbe smo opazili že v prejšnjem
letu, letos pa je prišel še posebej do izraza. Še
posebej skrbi, da ni bilo letos prav nobenega
tekmovalca v kategoriji mini tenis in le eden
v kategoriji midi tenis. Ker mladih tenisačev v teniški šoli TK Kozje ne primanjkuje,
bo očitno potreben razmislek, kaj je razlog,
da se ne udeležujejo turnirjev mlajših in kaj
je potrebno spremeniti v njihovi vadbi, da
V nedeljo, 6. 7. 2014, smo člani Športnega društva Buče organizirali pohod po poti
štirih slapov, ki se nahajajo pod Bohorjem.
Ker je bil ta dan zelo vroč in sončen, kar je
letos sicer redkost, izhodišče pohoda pa
kar precej oddaljeno od Kozjega, smo ta
del poti naredili s svojimi vozili in si hkrati
ogledali prvi slap Bojavnik, ki je od ostalih
treh malo bolj oddaljen. Po ogledu prvega
slapa smo pot nadaljevali do naše izhodiščne točke v kraju Stranje. Naprej pa smo pot
nadaljevali peš po krožni poti preostalih
treh slapov. Po ogledu drugega slapa smo si
na jasi nad slapom privoščili lažjo malico,
po njej pa je korak po poti do ostalih dveh
slapov potekal veliko lažje. Da je bil korak
še lažji, pa je bila v pomoč kakšna izrečena
32
Prve štiri ekipe košarkarjev
Zmagovalci v odbojki
danskem delu lige. V finalu je bila uspešnejša ekipa ŠD Podsreda, ki je zanesljivo premagala branilce naslova iz Bistrice ob Sotli,
ekipo Vulkanizerstvo F1. Na tretje mesto pa
se je zavihtela ekipa ŠK Virštanj.
R. G.
vesela prigoda iz zgodovine naših prejšnjih
pohodov. Ob vrnitvi nazaj pa nas je mojster
Ladek tako napolnil z energijo, da se je druženje nadaljevalo do večernih ur.
ŠD Buče
ŠPORT
Pod streho že 23. Odprto
prvenstvo Kozjega v tenisu
Zmagovalec v akciji
Člani Tenis kluba Kozje so na zadnjo avgustovsko nedeljo organizirali tradicionalno,
že triindvajseto Odprto prvenstvo Kozjega
v tenisu, ki neprekinjeno poteka že od leta
1992. Turnirja se je letos udeležilo sedemnajst tekmovalcev, kar je nekako na nivoju
nekaj prejšnjih let, je pa bilo tokrat nekoliko
manj igralcev od drugod. V četrtfinale se je
med najboljšo osmerico uvrstila polovica
igralcev domačega kluba in ravno toliko gostov iz drugih krajev. Žreb se je nekoliko po-
igral in tako se je četverica domačih igralcev
pomerila med sabo. Osemkratni prvak Blaž
Hartl je zanesljivo premagal Romana Gradiška, zelo napeto pa je bilo v dvoboju med
Matejem Sokom in Zoranom Perčičem, ki
ga je Matej dobil šele po podaljšani igri. V
preostalih dveh četrtfinalih je Aleks Longo
(TK Krško) prepričljivo ugnal Mirka Žeraka (TK Rogaška Crystal), bolj izenačen pa je
bil dvoboj, v katerem je Damir Škerl iz Sevnice ugnal Matjaža Kneza iz Šentjurja. V
prvem polfinalu je bil nato Blaž uspešnejši
od Damirja, Matej pa je v drugem polfinalu
premagal Aleksa, tudi tokrat po podaljšani
igri. V tekmi za tretje mesto je bil v dvoboju
dveh igralcev iz Posavja boljši Aleks Longo,
ki se je tako veselil končnega tretjega mesta. V triindvajsetletni zgodovini turnirja se
je petič zgodilo, da sta se v finalu pomerila dva člana domačega TK Kozje. Bistveno
več finalnih izkušenj je imel Blaž Hartl, ki
je do letos v finalu igral že devetkrat in le
enkrat izgubil, medtem ko je bil Matej Sok v
Najboljši na odprtem prvenstvu z mladimi
tenisači
svojem edinem dosedanjem finalu pred trinajstimi leti neuspešen. Blaž je vlogo favorita tudi upravičil in se zanesljivo veselil že
devetega naslova zmagovalca Odprtega prvenstva Kozjega v tenisu. Hkrati s podelitvijo pokalov in nagrad najboljšim članom je
predsednik Tenis kluba Kozje Roman Gradišek podelil še pokale najboljšim mladim
tenisačem na letošnjih poletnih turnirjih
mlajših kategorij. V kategoriji do 13 let je bil
najboljši Dejan Zorenč, drugi je bil Matic
Bezamovski in tretja Nika Gradišek. Dejan
Zorenč je bil najboljši tudi v kategoriji do 15
let, druga je bila Lucija Filipančič in tretji
Matic Bezamovski.
R. G.
6. memorial Mihe Jazbeca
V soboto, 5. 7. 2014, so člani Športnega društva Zagorje organizirali 6. Memorial Mihe Jazbeca v malem nogometu. Na turnirju je
sodelovalo 8 ekip. Del izkupička člani športnega društva donirajo
družini Jazbec. Med tekmami so člani društva skupaj z družino
Jazbec odšli na pokopališče in prižgali svečo v Mihov spomin.
Prvo mesto so si priigrali nogometaši ŠD Podsreda Motel Ribnik,
drugo mesto so osvojili igralci Bar Tina in tretje mesto Bar Jasmin
Prevorje. Nagrado za naj strelca je prejel Tomaž Amon, za naj igralca Matic Lokovšek in za naj vratarja David Pečnik. Nagrade sta
podelila predsednik ŠD Zagorje Boris Žlender in Marinka Jazbec.
Dogajanje med turnirjem so popestrili s streljanem enajstmetrovk.
Pomerilo se je 40 tekmovalcev.
Vesna Žlender
Zmagovalna ekipa
ŠD Zagorje se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so omogočili izvedbo 5. Memoriala
Mihe Jazbeca: OBČINA KOZJE, KRAJEVNA SKUPNOST ZAGORJE, KULTURNO DRUŠTVO
ZAGORJE, PROSIGNAL D.O.O., TAJFUN PLANINA D.O.O., AVTOPREVOZNIŠTVO BEVC
VOJKO S.P., AVTOPREVOZNIŠTVO JANKO LUPŠE S.P., KMETIJSKA ZADRUGA ŠMARJE
PRI JELŠAH, GRAVI ART, MOTEL RIBNIK KOZJE, BAR IZVIR KOZJE, PIVNICA HALER,
KAVA BAR AS PLANINA, SOLARMONT D.O.O., GOSTIŠČE MONTPARIS, GAAL GRADNJE
LESKOVŠEK ALBIN LESKOVŠEK S.P., KAVA BAR IDA (IDA ŽLENDER S.P.), BAR PRI NUŠI,
AVTOPREVOZNIŠTVO, GOSTINSTVO MILAN OBREZ S.P., BAR GASILČEK, DAKA, TRGOVINA, TRANSPORT IN PROIZVODNJA, D.O.O., KS LOGISTIK, MZ TOURS-AVTOPREVOZNIŠTVO MARKO ZALOKAR S.P., AVTOPREVOZNIŠTVO SREČKO MAJERIČ S.P., SUPERMARKET TUŠ ŠVAJGER in TROJA TIM.
Vsakoletni spomin na preminulega člana
33
ŠPORT
40. obletnica kozjanskega nogometa in
MALA
KRONIKA: KNK Odred Kozje 1974-2014
Začetek obratovanja Brusilnice stekla Kozje marca 1974 je bil tudi
začetek delovanja nogometnega društva, ki danes deluje kot Kozjanski nogometni klub. Predhodno se je v Kozjem pod vodstvom
dr. Antona Soka občasno tudi igral nogomet, tokrat pa je dobil organizirano obliko kot klub. Najprej kot sekcija v okviru TVD Partizan Kozje, še istega leta pa je ustanovljeno samostojno društvo z
imenom KNK Odred Kozje, predsednik pa je postal Jožko Preskar.
Na starem (malem) nogometnem igrišču so še bili goli iz smrekovih asimetričnih rant, garderob seveda ni bilo in prvi dresi, stari
kakih 15 let, so se našli v eni škatli na balkonu gasilskega doma.
Imeli smo eno pravo žogo in za vadbo nabavili še pet plastičnih. V
tistem času sta bila žoga ali dres že malo bogastvo. Kozje je premoglo tega leta lepo število nogometnih navdušencev, ki jih je zbral
»Gero« kot prvi trener. Ekipa je pridobila še nekaj članov s tekmovalnimi izkušnjami, kot so: J. Božiček, I. Haložan, B. in V. Šmit
(NK Steklar), S. Mesec (Rudar Velenje), F. Gracer (Rudar Senovo)
F. Lojen (NK Črnuče).
Del ekipe iz časov delovanja v hrvaški ligi
Volaušek, D. Vah, M., D. Motoh, D. Obrez, S., L. Kastelič, S. Šarlah,
T. Lesnika, V. Kostevc, S. Sinkovič, T. Hostnik, J. Rajgl, D. Koren, F.
Majerič, T. Resnik, S. Bračun, P. Pečnik itd.
Prva tekma v Rogaški Slatini aprila 1974:
Steklar »B«: NK Kozje 1:4
Postava Kozjega: J. Božiček, I. Božiček, G. Kunej, F. Rumpf, S.
Mesec, J. Preskar, Z. Rimc, B. Sok, A. Muratović, J. Černelič, M.
Šmalčič, B. Božiček, M. Krivec, T. Rajgl., I. Rumpf (S. Bogolin, Z.
Kovačič, J. Slatner, A. Mir, B., V. Šmit)
Otvoritvena tekma v ligi MNP Celje, september 1974
KNK Odred Kozje: NK Vransko 3:1 (1:0)
Če je bil dober uvod novega kluba za presenečenje, so kasnejši rezultati kazali, da to ni več. V moštvu so bila imena z izkušnjami in
so bili rezultati temu primerni, kot npr.: Laško (2:1), Krško (7:2),
Šmarje (2:1), Senovo (4:1), Mozirje (2:2).
Prvo mladinsko moštvo leta 1976
Po drugi tekmovalni sezoni so v Sloveniji stopili v veljavo t.i. »portoroški sklepi« z zahtevano »piramido« od cicibanov do članov,
zaradi katerih je na Celjskem, kot tudi v Sloveniji, ugasnilo takrat
skoraj celotno nogometno podeželje. KNK Odred se ni strinjal s
to usodo in se je prijavil v tekmovanje na Hrvaškem, kjer je deloval pet let v ligi »Hrvatsko Zagorje« do ponovne reorganizacije
lige MNZ Celje. V vmesnem času smo se trudili organizirati ligo
»Posavje« za mladince, kar je le deloma uspevalo zaradi slabega
interesa ostalih društev.
Obdobje višjih ciljev 1980-1990
Člani KNK Odreda leta 1975
Kot se spodobi za organiziran klub, se je sočasno z nastankom
članskega moštva pristopalo k delu z najmlajšimi. Najprej s pionirčki iz OŠ Kozje, kmalu za tem pa se je nogometni teritorij razširil še na Bistrico ob Sotli, ki je ostala zvesti člen kluba do danes.
Pionirji NK iz Kozjega so bili že v prvem letu, t.j. 1974/75 prvaki
takrat skupne Občine Šmarje pri Jelšah. Prvo mesto je odločil derbi z Rogaško Slatino, ki so ga dobili v Kozjem s 4:2.
Pionirji, potem mladinci iz tega časa, so postali korenine, tudi te,
za vzdrževanje tradicije do danes. Po spominu so to bili to: I. Rajgl, F. Grobelšek, M. Krofl, S. Bevc, R., S., I., D. Zupanc, M. Hartl, F.
34
Finale za Pokal Maršala Tita –1978:
KNK Odred: NK Unior 2:0
KNK je nadaljeval aktivnosti tudi na »domači« sceni. Na veliko
presenečenje je v finalu za širšo regijo (Šentjur, Šmarje, Konjice)
premagan 2. slovenski ligaš iz Slovenskih Konjic.
Trener ekipe je takrat bil Franci Gracer, ki je bil skupaj z Francem
Lojenom tudi strelec enega od dveh golov. Sicer je bil prvi strelec
ekipe »vseh časov« Ivan Haložan.
Iniciativa »Športni park Kozje« 1982-1984
Jože Pirš kot predsednik KS, Jože Božiček kot predsednik skupščine KS ter širši svet KS s člani ali sodelavci, kot so bili: J. Planinc, J.
ŠPORT
Preskar, M. Zupanc, L. Kodrič, F. Valenčak, M. Šturma, N. Marovt,
J. Gradišek, V. Žižek, I. Štendler, A. Kuhar, A. Sok in še kdo so sprejemali srednjeročni plan razvoja za KS Kozje, kjer je ob modernizaciji ceste na Vetrnik, vodooskrbe, mrliške vežice in vaških cest
imel največjo težo Športni park Kozje. Krajani so na referendumu
potrdili program za izgradnjo tega pomembnega objekta. Z veliko
podporo domačih (Dekor in Mont) in sosednjih delovnih organizacij ter z ogromno urami prostovoljnega dela je objekt bil končan
v tej I. fazi (igrišče za nogomet, atletska steza in teniška igrišča)
v petletki 1984-1989. Gradbeni odbor so sestavljali: J. Božiček predsednik, V. Žižek- tajnik KS, J. Gradišek - nadzornik, J. Planinc,
J. Preskar in po funkciji predsednik KS J. Pirš.
Za otvoritev novega, za Kozjansko izjemno pomembnega objekta,
lahko štejemo dva dogodka tega 1989. leta:
1. pionirska atletska olimpiada s promocijskim nastopom
atletov AD Kladivar na 400 metrov (prvi in do danes edini rekord je postavil Božiček s časom 49,7),
2. prvenstvena nogometna tekma KNK Odred : NK Rudar
Senovo (4:2).
V sezoni 1989/90 je KNK Odred Kozje postal prvak lige
MNZ Celje (Trener je bil R. Jurjec, predsednik pa T. Simunič).
V odločilni tekmi te sezone je KNK premagal NK Hrastnik v Hrastniku z 1:0 z golom odličnega Tineta Resnika.
Napredovanja v višji rang so se odpovedali zaradi nezadovoljivih tehničnih in finančnih pogojev. Okvirni seznam
moštva prvakov MNZ Celje je bil: M. Fendre, T. Lesnika,
M. Koštrun, B. Kladnik, M. Alić, S. Božičnik, S. Šerbec,
D. Simončič, T. Resnik, R. Zupanc, L. Kastelič, I. Zupanc,
M. Motoh, D. Vah, M. Maček, S. Brundić, D. Obrez, N.
Polak, J. Zajc …
Novo obdobje s samostojno Občino Kozje po l. 1994
Kljuke na predsedniških mestih KNK Odred so si podajali od začetka J. Božiček, J. Preskar, I. Halužan, T. Simunič, F. Volaušek, D.
Vah in zopet J. Božiček, F. Volaušek do današnjega Daniela Štusa.
Torej, kar »demokratično«, 40 let za 9 predsednikov!
Z ustanovitvijo nove občine je Športni park Kozje doživel kar zavidljivo zaokrožitev. Če se je klub še pri 90. zadovoljeval s tovorjenjem montažne bolnice iz Celja za slačilnico, so novi prijemi prinesli modernizacijo. Prvi župan Božo Sok je poskrbel za nove načrte
in investicijsko konstrukcijo, naslednji Jože Planinc je »dogradil«
začeto delo na slačilnicah in izpeljal okoli igrišča žično ograjo, da
bi zadnji Dušan Andrej Kocman »zabelil« vse začeto do konca.
Objekt ŠP Kozje je postal takšen, da je lahko sprejel v goste na priprave celo žensko reprezentanco Slovenije. Ljudje v KNK pa skupaj
z izjemnimi župani, nazadnje s Kocmanom, vzdržujejo objekt, ki
ga poznavalci pohvalijo kar za prestižnega.
Danes ima KNK Odred Kozje v »pogonu« celo pionirsko piramido,
kar pomeni celo 5 selekcij, ima kadetsko in člansko moštvo. Objekt
služi »100 na uro« svojemu namenu, ne le samo v nogometu, tudi v
atletiki, gasilstvu in nasploh telesni kulturi za predšolsko in osnovnošolsko mladino ter rekreacijo. Kozje lahko s tem objektom in
danes z novo telovadnico, »centrom«, mirne duše uvrstimo med
najbolj razvite evropske vasi.
četrtka. V najmlajših selekcijah se kaže kvalitetno domače strokovno delo in ta moštva kotirajo v ligah dokaj visoko, čim pa sežemo
višje, je potreba po večjem zaledju še večja. Tukaj nastopi objektivna realnost, da morajo biti cilji skladni z možnostmi. Prioriteta
dela je v tem, da je organiziran šport splošno družbeno koristen,
da se izvaja vzgoja najmlajših, da se ustvarja dober kolektivni duh
in si prizadevamo igrati v Kozjem lep nogomet.
Kozje se lahko pohvali tudi z individualnimi rezultati in je lahko
spodbuda za najmlajše. Od tukaj so izšli nogometaši formata slovenske 1. ali 2. lige, kot npr.: Stane Bevc (NK Maribor), Samo Zupanc (NK Izola), Rafael Zupanc (NK Kladivar), Sandi in Iztok Štus
(NK Publikum), Tomaž Vah (NK Krško). Stane Bevc s PRO licenco je bil tudi kot trener vidnih klubov (NK Triglav, Šmartno, Celje).
Ko potegnemo črto od začetkov, ko smo premogli eno žogo, ko
smo si z lastnim delom pri zadrugi delali neko »kamro« za slačilnico, ko je gospodar Franci Černelič s svojo »be-čeejko« kosil igrišče,
ko se je z žagovino označevalo, ko je pomenila žoga v Bistrici skoraj
prekinitev tekme, ker nismo imeli druge itd., so tele vrstice lahko
nam v prijeten spomin na udarniško delo, novi mladi generaciji pa
za malo pozornosti na spomine, ki jih danes težje razumejo. Pogled
na tole, kar ima Kozje danes, je zadoščenje preteklim zanesenjakom, današnjemu rodu pa v ponos in odličen pogoj za športno in
društveno delovanje.
Jože Božiček, pobudnik ustanovitve kluba l. 1974
Turnir na Bučah že štirinajstič
Športno društvo Buče je v soboto, 12. 7. 2014, organiziralo že
14. tradicionalni turnir v malem nogometu. ŠD Buče vsako
leto doda nekaj novega in tudi to leto ni izjema. Letos so člani s
pomočjo sponzorstva s strani Občine Kozje in lastnih sredstev
postavili novo ograjo za golom in montažno streho pred brunarico, ki obiskovalce ščiti pred soncem ali dežjem med ogledom
tekem. Na turnir se je prijavilo 12 ekip, ki so se po končanem
žrebu pomerile v 4 skupinah po 3 ekipe, nato pa sta se najboljši
dve ekipi iz vsake skupine uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Turnir se je pričel ob 19.00 uri, finalna tekma pa se je končala ob
3.00 zjutraj. Organizatorji pa so poskrbeli tudi za ogled tekme
na velikem platnu iz SP v Braziliji med reprezentancama Nizozemske in Brazilije. Ob polnoči se je odvijalo tudi tekmovanje v
streljanju prostih strelov, kjer je zmagal Vinko Žerjav.
Prvo mesto na turnirju je zasedla ekipa Picerije Špajza iz Majšperka, ki je dobila tudi prehodni pokal.
Drugo mesto je zasedla ekipa Mojito, tretje pa ekipa iz sosednjega kraja, ŠK Virštanj.
In kako zgleda KNK Odred danes po nogometno?
Realnost podeželja z relativno malo populacijo je takšna, da pomeni aktivno delovanje nogometne ali športne vzgoje zelo pomembno
ponudbo za najmlajše. Zahtevnost tekmovanj na regijskem nivoju
je takšna, da danes KNK vključuje v vseh selekcijah od domačega
»bazena« še sosedne, zlasti iz Občine Bistrica ob Sotli in tudi Pod-
1. mesto Pizzerija Špajza
35
ŠPORT
Občinsko prvenstvo v šahu 2014
V nedeljo, 18. 5. 2013, je v kulturnem domu
Lesično v okviru praznika Občine Kozje potekalo 13. Občinsko prvenstvo v šahu, ki ga
je organiziralo ŠD Lesično. Tudi letos se je
tekmovanja udeležilo 15 šahistov, od tega
trije kot gostje iz Občine Šentjur.
Prvak turnirja je prepričljivo postal Miran
Kolar (Občina Šentjur), ki je v devetih odigranih kolih osvojil 8 točk. Naslov občinskega prvaka je po lanskoletnem tretjem
Udeleženci občinskea prvenstva v šahu mestu osvojil Jože Jazbinšek s sedmimi
osvojenimi točkami, drugo mesto je osvojil
Sandi Godler (5.5 točke) in tretje mesto po
lanskem naslovu prvaka Marko Lapornik (5
točk).
Pokale najboljšim posameznikom je na
koncu podelil župan Dušan A. Kocman,
medtem ko si pohvale za pošteno in borbeno igro po svojih trenutnih zmožnostih
zaslužijo vsi udeleženci.
Celoten turnir je potekal brez vsakršnih zapletov.
ŠD Lesično
Šah je šola življenja
V Kozjem se je med 28. in 30. avgustom v organizaciji Društva šahovskih mentorjev Celje odvijal prvi mednarodni FIDE turnir Kozje
2014 in mednarodni Mladinski turnir U12 Kozje 2014. Ob črno-belih
poljih so se zbrali šahisti iz sedmih slovenskih in dveh hrvaških
šahovskih klubov, med katerimi so najmlajši udeleženci šteli šele
osem let, najstarejši pa prek sedemdeset.
Od 28. do 30. avgusta sta se v prostorih Motela Ribnik Kozje odvijala prvi mednarodni
FIDE turnir in prvi mednarodni Mladinski
turnir U12, ki sta v okrilju Šahovske zveze
Slovenije potekala v izvedbi Društva šahovskih mentorjev Celje. Skozi turnirje so
šahisti izboljšali FIDE rating, usvajali višje
kategorije ter pilili svoje šahovsko znanje.
V okviru šahovskih dejavnosti, ki so se
odvijale v Kozjem, je bilo načrtovano tudi
celotedensko Seniorsko državno prvenstvo,
ki pa je bilo zaradi nepredvidenih okoliščin
in posledično slabše udeležbe prestavljeno
na kasnejši čas in se bo tako decembra odvijalo na Otočcu. V sklopu mednarodnega
FIDE turnirja se je za šahovnicami pomerilo 9 domačih šahistk in šahistov, najbližji iz
Šentjurja in Šmarja pri Jelšah, malo bolj oddaljeni pa iz Šahovskega kluba Trebnje BMP
in celo ŠK Komenda, ter 5 šahistov iz ŠK Samobor in Sisek iz sosednje Hrvaške. Med 14
posamezniki je na koncu slavil Zvonko Takač iz ŠK Samobor, drugo mesto je pripadlo
nacionalnemu mojstru Milanu Brigljeviću
iz ŠK Sisek, tretji pa je bil mojstrski kandidat Franc Gazvoda iz ŠD Šentjur.
Mednarodnega Mladinskega turnirja U12
se je udeležilo devet mladih in obetavnih
šahistk in šahistov iz šahovskih klubov Komenda, Maribor, Trebnje BMP in Dolenjske
Toplice ter dva mlada šahista iz ŠK Sisek.
Po zaključnem kolu si je prvo mesto pri-
36
boril enajstletni Matko Krakar iz ŠK Sisek,
drugo mesto je dosegel Janez Paternoster iz
ŠK Komenda, tretje pa Pablo Mohr iz ŽŠK
Maribor.
Kot pove organizator šahovskega dogajanja
v Kozjem, mednarodni sodnik, organizator
in šahovski pedagog Marjan Drobne, domačin iz Podsrede, se je na tokratnem srečanju
igralo po pravilih FIDE za počasni šah, ki
je s pedagoškega vidika zahtevnejša oblika
igre. Turnir so igralci otvorili v četrtek zjutraj, zaključno kolo pa so odigrali v soboto
popoldan. Vsak dan so igrali tri kola, vsaka
partija pa je trajala od tri do štiri ure, kar
pomeni, da so igralci v boju za šahovnicami preživeli okoli deset ur dnevno. »Spričo
bližajočega se svetovnega prvenstva v Južni
Afriki in letošnjega evropskega prvenstva v
Gruziji ter evropskega prvenstva, ki bo naslednje leto v Rovinju, smo tukajšnje turnirje z
učenci izkoristili tudi za priprave na prihajajoče izzive,« pove Drobne, ki poleg krožkov
vodi tudi dve šahovski šoli v Dolenjskih Toplicah in Zagrebu.
Šah velja za odlično šolo razuma, zato je dobro videti veliko število mladih šahistov, ki
se udeležujejo turnirjev po Sloveniji in izven
naših meja. »Šah je šola življenja,« pove
Drobne. »Vsi ljudje na svetu so v vsakdanjih
situacijah neprestano ujeti v igro šaha, pa se
tega sploh ne zavedajo.« Iz raziskav je razvidno, da so učinki igranja šaha velikanski.
Najboljši mladi šahisti na turnirju v Kozjem
»Pravilno vodena šahovska vzgoja s sabo
prinaša veliko plusov,« pove Drobne. »Krepi
se otrokova sposobnost pomnjenja in sposobnost logičnega ter kritičnega razmišljanja,
spodbuja pa se tudi samozavest in psihična
rast otroka.«
Da pa so si šahisti ob koncu dneva lahko
spočili utrujene možgane in pustili mislim,
da odtavajo tudi k bolj sproščenim temam,
je organizator za malo starejše šahiste in
starše, ki so na turnirju spremljali svoje
otroke, pripravil degustacijo odličnih vin v
kleti Vinogradništva Zorenč, ki je eno izmed največjih pridelovalcev ledenih vin v
Sloveniji. Kot pove Drobne, s takšnimi in
podobnimi lokalnimi izkustvi srečanju zadajo tudi posebno turistično noto ter tako
poskrbijo za promocijo domačih krajev, dobro počutje udeležencev ter širjenje dobrega
imena turnirja.
Po besedah organizatorja so z letošnjo udeležbo na turnirju zelo zadovoljni, verjamejo
pa, da bo z naslednjim letom obisk še boljši,
saj je turnir v Kozjem stopil na mesto turnirja v Šentjurju, ki v prihodnje ne bo več
izvajal.
Mojca Valenčak
ŠPORT
Kaj pa vi, lahko preslišite klic gora?
Vsi poznamo dobri stari pregovor, ki pravi, da lahko ljubezen še
gore premika, prav tako pa je splošno znano, da lahko ljubezen do
samih gora marsikoga premakne iz vsakdanje dolgočasnosti pod
domačo streho in udobja domačega kavča ter ga žene, da se naveličan vsakdanjega monotonega življenja vsaj za krajši čas umakne
tja v gore, v kraljestvo veličastnih vršacev in globokih gorskih dolinic, na lov za novimi vtisi in sveto svobodo potovanja.
Pohodništvo z vsemi svojimi vsebinami v zadnjih letih postaja ena izmed bolj priljubljenih
oblik aktivnih počitnic. Premnoge lepote, ki
jih hrani naša dežela, lahko namreč doživimo
le tako, da se odpravimo na pot. Ne rečemo
zastonj, da so gore naš nacionalni zaklad.
Gore so bile in še vedno so del našega vsakdana in zaviti tja gor že dolgo ni več vprašanje,
ampak globoko zasidrana želja in celo nuja.
Svež gorski zrak, rekreacija, prečudoviti razgledi, mir in tišina, občutek, da si eno z naravo in povezanost med samimi pohajkovalci,
vse to so le nekateri razlogi, zakaj premnoge
vleče tja gor v »naznano«, kjer so na milost in
nemilost prepuščeni materi naravi. Sicer pa,
zakaj bi tuhtali in iskali razloge za to nepoznano silo, ki nas že od nekdaj žene v gorski
svet, ta skrivnostni klic gora, ki smo ga številni
nezmožni preslišati. Razlogov je gotovo skoraj toliko, kolikor je ljudi, in kot je že davno
nekdo izjavil: »Ne iščem razlogov in ne razmišljam, enostavno grem navkreber!«
Poti je dovolj za vse, od najlažjih in rekreativnih pohodov v izjemnem naravnem
okolju, primernih za otroke, družine in posameznike, ki želijo priljubljene gorske ali
razgledne točke doseči brez prevelikega napora, do resnih planinskih tur, ki zahtevajo
izkušnje in primerno opremo in včasih celo
gorskega vodnika.
Ob vseh čudovitih pohodniških destinacijah pa mnogokrat pozabimo na tiste, ki se
nahajajo tako rekoč pred našim domačim
pragom. Tako smo za tiste, ki se radi odzovejo klicu hribov in gora, pripravili odlično
idejo za prečudovito, a žal veliko premalo
poznano pohodniško turo v osrčju Kozjanskega: Pohod po Bohorju in ogled tamkajšnjih slapov.
Bohor je odlična pohodniška destinacija, ki vas bo brez dvoma očarala. V strmih
grapah na južnih pobočjih Bohorja bodo
pohodniki našli vrsto nizkih, a prelepih
slapov. Tukajšnji turistični delavci so med
njimi spletli celodnevno pot štirih slapov
(opis lahko najdete v planinskem vodniku
Posavsko hribovje). Pohodniki, ki se podajo
na ta nepozaben pohod, ki zahteva kar nekaj vzdržljivosti, preživijo lep dan v občudovanju prekrasnih slapov: Bojance, Pekla,
Ubijavnika in Bojavnika, se vzpenjajo po
zanimivo speljani poti in odkrivajo širna
brezpotja bohorskega pogorja. Pot, ki je
večinoma bolj položna, na najvišji točki pa
doseže višino 480 m, je sicer bolj skromno
označena, zato se priporoča obisk slapov v
družbi vodnika oz. nekoga, ki se bolje spozna na pot. Najbolj primeren čas obiska je
sredi aprila, ko imajo potoki zadosti vode,
ob cesti pa cvetijo temnoškrlatni telohi. Res
pa je, da je imela Slovenija letošnje poletje
rekordne padavine, zato je obisk bohorskih
slapov mogoč tudi v poletnih mesecih. Vsekakor pa vodnik ne priporoča pohoda takoj
po dežju, ker je povsod polno vode in je pot
zelo težko prehodna. Obvezni del opreme
so planinske palice in dobra nepremočljiva
obutev (večkrat je treba prečkati potok).
Še tako lahka tura namreč zahteva vsaj nekaj malega predpriprav. Za vse pohodniške
navdušence smo tako pripravili nekaj koristnih nasvetov, ki jih je priporočljivo upoštevati:
1. Cilj si vedno izbiramo glede na svoje
sposobnosti, želje, razpoloženje, pa tudi
glede na letni čas, vremenske razmere
in čas, ki ga imamo na voljo.
2. Pozanimajte se o vremenu in kategorizaciji planinske poti, kar vam bo olajšalo
načrtovanje vzpona in s tem omogočilo
boljšo pripravo nanj.
3. Cilj vašega vzpona ali pohoda je nedvomno varna vrnitev domov in ne samo
osvojitev vrha. Če le morete, izberite
za vzpon težjo pot, za sestop pa lažjo,
predvsem pa ne hitite.
4. Planinski vzpon ali pohod začnite dovolj zgodaj, da se v poletnih dneh izognete popoldanskim nevihtam oziroma
opoldanski vročini, v preostalih letnih
časih pa se izognete mraku in zato hitremu in neprevidnemu vračanju v dolino.
6. Od zahtevnosti poti je odvisna tudi
oprema planinca. Sestavni del osebne
opreme so planinski čevlji, saj je mehka
obutev nevarna. Ne gre pozabiti, da je
obutev za pohodnika ključnega pomena
in njegovo glavno orodje.
7. V nahrbtniku naj bodo poleg malice, pijače, osebnih dokumentov, kompasa in
ustreznega planinskega zemljevida tudi
topla kapa in rokavice, topli sloj oblačil
(flis ali pulover iz umetnih materialov)
in vetrovka, ki šteje kot izolacijski sloj,
ki nas bo na poti ščitil pred vetrom, dežjem in snegom. Na pozabite na rezervna
oblačila. Topli sloj oblačil bo v vročih poletnih dneh med hojo sicer odveč, kljub
temu pa ne sme manjkati v nahrbtniku,
poskrbel bo namreč, da se med počitki
ne ohladimo in nam prišel zelo prav ob
morebitni spremembi vremena.
8. Visokogorsko sonce je nevarno in preveč izpostavljenosti ima za posledico
opekline ali celo sončarico. Zato si glavo
zavarujte s pokrivalom, namažite se z zaščitno kremo in nadenite sončna očala.
9. Odgovorni pohodniki se zavedajo, da
gre v gorah tudi kaj narobe. Tako v nahrbtnik spadajo tudi zavitek prve pomoči z zaščitno folijo, piščalka, bivak – spalna vreča, vžigalice, sveča in baterijska
svetilka ter mobilni telefon. Vse našteto
lahko predstavlja »mrtvo težo«, dokler je
vse lepo in prav. Če pa nas iz kakršnega
koli razloga ujame noč, če je treba komu
nuditi prvo pomoč ali pred mrazom zavarovati poškodovanega pohodnika, bo
»mrtva teža« hitro oživela.
10. Razmere na poti in vreme je najzanesljiveje preveriti na internetu. Na spletu
je nekaj forumov (npr. forum Planinske
zveze Slovenije in spletna stran hribi.
net), na katerih lahko najdemo vse, od
ideje za turo do trenutnih razmer. Z vremenom, tudi z dolgoročno napovedjo,
nam postrežejo marsikje. Glavni vir pa
je seveda ARSO (Agencija Republike
Slovenije za okolje), kjer nas med drugim seznanijo tudi s posebno napovedjo
za gorski svet.
11. Če želite v koči prenočiti, se predhodno
pozanimajte, ali je odprta, in si rezervirajte ležišče. Informacijo o gorskih kočah dobite na spletni strani Planinske
zveze Slovenije.
Posebni nasvet:
O nameravani poti in času trajanja obvestite
domače, saj lahko le tako pravilno ukrepajo,
če vas ob dogovorjeni uri ni domov, ker se
vam je zgodila nesreča.
Bodite previdni, a ne pozabite uživati v lepotah naše prelepe in neokrnjene narave.
Med hojo se za trenutek ustavite, dvignite
pogled in se ozrite okrog sebe, napolnite
pljuča s svežim zrakom in uživajte v klicu
gora.
Mojca Valenčak
37
KRIŽANKA
AVTOR
AVTOR
ROMAN
ROMAN
GRADIŠEK
GRADIŠEK
BELGIJSKI
SKLADATELJ
JOSEPH
DRŽAVA
V AFRIKI
SADNA
PIJAČA
ERVIN
ČURLIČ
ODVZETI
ZASEBNO
LASTNINO
Nadaljevanje
gesla
HRVAŠKO
MESTO
V LIKI
Vrtnarstvo Štravs s.p.
Imeno 5, Podčetrtek
041 588 245
Zmajev
glas
MISELNA
ZVEZA
VISOKA
STOLPNICA
Cvetličarna Štravs
Kozje (pri pokopališču)
051 305 180
TURBO
DIESEL
VEČ
STRELOV
ZAPORED
OČE
(STAR.)
BENEŠKI
SLIKAR
PAOLO
RIMSKA
105
HOKEJIST
ZUPANČIČ
LOVSKA
DRUŽINA
POLITIK
TRYGVE
OZNAKA
ZA NOVO
GORICO
IMAMOV
URAD
Ca IN Fe
SILIKAT
OBLAK
VATROSLAV
NOBELIJ
OSEBNO
IME
TRENUTEK
JEZDEC
POMIRILO
FILIPINSKO
JEZERO
VELETOK
V
SIBIRIJI
SUŠILEC
ZA LASE
LJUDSTVO
V INDIJI
RUSKI
VLADAR
LAJEVEC
TOM
SL.PESNIK
MILAN
POPULARNA
PIJAČA
DEL,
PODROČJE
PRVOTNI
PREBIVALEC
APENIN.
POLOTOKA
IONESCO
EUGENE
IGOR
BAVČAR
VZDEVEK
MICHAELA
JORDANA
CENE
ČATER
ŽENSKO
IME
ZORKO
BRANKO
ŽENIN
OČE
TKANINA
MOLIBDEN
SAMO,
ZGOLJ
KITAJSKA
DINASTIJA
ŽENSKO
IME
ĐOKOVIČEV
VZDEVEK
ODBOJKAR.
KLUB
NEM.KEMIK
LUDWIG
TRUP
GLASBENIK
BRIAN
PRIMORSKI
KRAJ
GANSKI
NOGOMETAŠ
ANDRAŽ
VEHOVAR
NIKOLA
TESLA
ACO
PETROVIČ
MESTO
NA
KITAJSKEM
PRILOGA
K GLAVNI
JEDI
PLAČILO
NA RAČUN
VETER V
ZAPRTEM
PROSTORU
SPONZOR NAGRADNE KRIŽANKE JE VRTNARSTVO ŠTRAVS S.P., IMENO 5, PODČETRTEK S
CVETLIČARNO ŠTRAVS V KOZJEM.
Za sodelovanje v žrebanju morate rešiti geslo na osenčenih poljih ter ga, napisanega na dopisnici ali v kuverti, poslati na naslov:
Občina Kozje, Zmajev glas, Kozje 37, 3260 Kozje do 20. novembra 2014. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade:
3 x bon v vrednosti 15 € v Cvetličarni Štravs Kozje ali Vrtnarstvu Štravs Imeno.
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ 69. ŠTEVILKE: Med pravilnimi rešitvami (OČALNA OPTIKA NOVAK
MARJANA) je uredniški odbor izžrebal naslednje reševalce: 1. nagrada: bon v vrednosti 50 €: Martin Horvat, Lukavci 9, Križevci
pri Ljutomeru, 2. nagrada: bon v vrednosti 30 €: Slavica Vrbek, Kozje 142, Kozje, 3. nagrada: bon v vrednosti 20 €: Nikola Ivič,
Pilštanj 49, Lesično. Nagrade prispeva Očalna optika Novak Marjana s.p., Senovo, poslovna enota Kozje.
38
POROČILO PP ŠMARJE PRI JELŠAH
OPOZORILO KMETOVALCEM
S področja prometne varnosti naj občane opozorimo, da
prihajamo v obdobje, ko bodo kmetovalci pospravljali
poljske pridelke, s tem pa bo na določenih odsekih javnih
cest povečan promet s kmetijskimi traktorji in stroji. Voznike
traktorjev in strojev opozarjamo, da so v primeru onesnaženja
cest z blatom (predvsem v času spravila silaže), le-to dolžni
takoj očistiti, saj v nasprotnem primeru lahko posredno vpliva
na ogroženost prometne varnosti. V primeru da vozišče ostane
neočiščeno, se kršitelja oziroma onesnaževalca zakonsko
sankcionira.
Upoštevajte cestnoprometne predpise in naslednja pravila:
Traktor naj vozi voznik, ki ima veljavno vozniško dovoljenje
kategorije F, je usposobljen za delo s traktorjem in traktorskimi
priključki ter ni pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih
zdravil.
Traktor mora biti registriran, tehnično brezhiben s
prižganimi in čistimi lučmi ter odsevniki in ustrezno opremljen
z rumeno rotacijsko lučjo, če ima pripet priključek, ki je širši
od traktorja.
Na traktorju naj se prevaža le toliko oseb, kolikor je sedežev.
Na traktorskih priključkih oseb ni dovoljeno prevažati!
Na priklopnem vozilu (prikolici) se sme prevažati do pet
oseb, potrebnih za nalaganje in razlaganje tovora, če sedijo
na podu priklopnega vozila znotraj stranic.
V nobenem primeru se osebe ne smejo voziti na tovoru!
Hitrost vožnje morate vedno prilagoditi stanju in
razmeram na cesti, po kateri vozi traktor, ter lastnostim in
stanju priklopnega vozila ali priključka in tovora na njem ali
v njem.
Pri vključevanju v promet se morate prepričati, da je cesta
prosta v zadostni razdalji, da bo vključevanje v promet varno.
Tovor ne sme predstavljati nevarnosti ali ovire za druge
udeležence v prometu, povzročati škode na cesti in objektih,
onesnaževati okolja, zmanjševati stabilnosti vozila, povzročati
hrupa nad dovoljenim, zmanjševati preglednosti vozniku,
zakrivati naprav vozila in se razsipati ali padati z vozila.
Pri vožnji in delu s traktorjem upoštevajte vsa tehnična
navodila za traktor in uporabo priključkov.
Pri vožnji in delu s traktorjem spoštujte predpise s področja
varstva pri delu.
Pri vožnji z neutrjenih površin na cesto je treba kolesa vedno
očistiti, da zemlja ali blato ne padata na cesto.
Onesnaženo cesto je treba nemudoma očistiti. Če tega ne
stori ali ne more storiti onesnaževalec sam, cesto na njegove
stroške očisti redni vzdrževalec ceste.
PEŠEC V PROMETU
Preventivne aktivnosti policistov so namenjene predvsem
osveščanju pešcev, da lahko za varnost v prometu največ
storijo sami z upoštevanjem cestnoprometnih pravil in z
izboljšanjem vidnosti, saj jih bodo tako tudi vozniki lažje
opazili. Represivne aktivnosti pa so usmerjene v umirjanje
hitrosti voznikov motornih vozil na območjih, kjer se pešci
najpogosteje zadržujejo.
Pešci sodijo med najbolj ogrožene prometne udeležence.
V policiji ugotavljamo, da so pogosto žrtve nesreč zaradi
neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil (kadar vozijo
z neprilagojeno hitrostjo, pod vplivom alkohola, preblizu
desnemu robu vozišča, vozijo z neočiščenimi ali zarošenimi
stekli na vozilu ipd.). Veliko nesreč pa se zgodi tudi zaradi
napak ali neustreznega ravnanja pešcev.
Zato policisti svetujemo, da poskrbite za boljšo vidnost,
nosite svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo vidnost pešcev
(odsevne trakove, kresničke, odsevni telovnik, svetilko itd.),
upoštevate prometne predpise; prečkate cesto na označenih
prehodih za pešce,
hodite po pločnikih (če obstajajo) oz. ob levem robu vozišča
v smeri hoje in
poskusite predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu.
Za večjo varnost v cestnem prometu lahko največ storimo
sami.
SAMOZAŠČITNA RAVNANJA OB DNEVU SPOMINA NA
MRTVE
Pred nami so dnevi, ko se bodo intenzivno urejali grobovi
na pokopališčih. V tem času so aktivni tudi nepridipravi, ki
so že velikokrat izkoristili opustitev samozaščitnih ravnanj
voznikov osebnih avtomobilov, ki parkirajo svoja vozila
v bližini pokopališč. Najpogostejše so opustitve v obliki
nezaklenjenih vozil, v katerih se pogosto nahajajo na vidnem
mestu vrednostne stvari (torbice, denarnice, dokumenti…),
lastnik pa je od vozila oddaljen in brez pregleda nad njim.
Ker je v preteklosti do takšnih in podobnih dogodkov oziroma
kaznivih dejanj že prišlo, občane opozarjamo na samozaščitna
ravnanja, in sicer da vozila zaklepajo,v njih pa ne puščajo
vrednostnih stvari in dokumentov, oziroma jih imajo pri sebi.
PROBLEMATIKA GIBANJA PSOV BREZ NADZORA
S strani občanov vse pogosteje prihaja do pritožb glede
gibanja psov brez nadzora in nagobčnikov po javnih
površinah na območju Občine Kozje. Pri tem velikokrat prihaja
do posredne ali neposredne ogroženosti občanov, prav tako
pa tudi do oviranja cestnega prometa na javnih cestah. Glede
kazenske in odškodninske odgovornosti rejcev oziroma
lastnikov, katerih nevarne živali niso pravilno zavarovane in
pod nadzorom, tako da ne morejo ogrožati ljudi ali drugih
živali, smo v enem od predhodnih glasil v smislu preventive
že opozarjali.
Razumeti moramo, da do ogrožanja ne pride samo
z neposrednim ugrizom nevarne živali, ampak tudi s
povzročitvijo strahu. Kljub opozorilu se stanje na tem področju
ni izboljšalo.
S spoštovanjem.
Vodja policijskega okoliša
Franc FON
39
40