Zgodovinske osebnosti Kozjanskega
in Obsotelja kot odlična priložnost
skupne promocije
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
Evropa investira v podeželje
E. PEROCI
RUDI LESKOVAR
B. KIDRIČ
P. ZRINSKI
A. AŠKERC
JOSEPH KNETT
NAD. JANEZ
ADOLF REŽEK
M. STRNAD
JOSIP STRITAR
S. SEKIRNIK
F. ATTEMS
J. ŠKET
J. ŠMIT
JANKO ŠANDA
FRANC SKAZA
JAKOB STRMOLSKI
I. ZAKMARDY
ANTON LERCHINGER
MATEJ VREČAR
Š. KOČEVAR
DRAGAN ŠANDA
I. RANGER
JOSIP DROBNIČ
E. JAEGER
J. B. TITO
PAVLINCI
FRIDERIK STRNAD
E. KRŠKA
I. KRAJNIK
ANTON PAVLIČ
ANTON KASPRET
TONČKA ČEČ
ZOFIJA VRKLJAN
B. BRIGADA
FRANC GUZAJ
M. MARINŠEK
ANTON ŠPEC
VALENTIN OROŽEN
T. FANTONI
MILE JENKO
V. PODSTENŠEK
FRAN KLOAR
ROGATEC
JOŽE ŠMIT 01.02.1922 – 07.02. 2004
• slovenski pesnik, urednik, novinar;
• novinar pri Kmečkem glasu;
• lektor pri Mladinski knjigi;
• urednik Cicibana;
• njegova rojstna hiša je danes jedro Muzeja na prostem
Rogatec.
JANKO ŠANDA 20.12.1870 – 21.05.1927
• slovenski duhovnik, pesnik in literarni kritik;
• spesnil in izdal povest v petnajstih spevih Lazarič Landarski;
• izdal spevoigro Rozamunda;
• njegova najpomembnejša pesnitev je Kralj Samo – ep v
desetih spevih.
JAKOB STRMOLSKI
• po njem je poimenovan dvorec Strmol;
• prvič je omenjen leta 1436, ko so ga
celjski grofje podelili vitezu Jakobu
Strmolskemu iz Cerkelj na Gorenjskem.
DRAGAN (KAREL) ŠANDA 29.10.1881 – 22.10.1963
• slovenski dramatik in pesnik;
• izdal pesniški zbirki Poezije in Lepa Vida in zbirko Tragedija;
• v dnevniku Jutro je objavil svoje pojmovanje o politiki
Celjskih grofov.
JOŽEF ANTON LERCHINGER 1720 - 1787
• slovenski baročni slikar;
• deloval je na Štajerskem in Hrvaškem Zagorju;
• slikal je tabelne slike, bil je znan freskant;
• poslikal je : oltar v župnijski cerkvi sv. Jerneja Rogatec, kapelo
sv. Frančiška Ksaverija, lekarno v Olimju, cerkev sv. Roka
Šmarje pri Jelšah.
SAVINA SEKIRNIK 20.10.1925 - 1944
• partizanka, ki je sodelovala z Osvobodilno fronto
slovenskega naroda in je izgubila življenje pri 19.
letih.
ROGAŠKA SLATINA
ADOLF REŽEK 25.09.1902 – 04.07.1980
• izdal monografijo o Rogaški Slatini, ki še danes
velja za najboljšo monografijo
RUDI LESKOVAR 05.01.1908 – 09.10.1989
• uradni zdravnik v Zdravilišču Rogaška Slatina, bil
je tudi šef zdravilišča
GROF FERDINAND ATTEMS 1746 - 1820
• ustanovil Zdravilišče Rogaška Slatina leta 1803, ko
je z štajerskimi deželnimi stanovi odkupil rogaške
vrelce in zemljišča okoli vrelcev
DR. JOSEPH KNETT
• našel je mineralizirano vodo Donat
NADVOJVODA JANEZ 20.01. 1782 –
11.05.1859
•pomagal je pri ustanovitvi Zdravilišča Rogaška
Slatina
• upodobljen je na eni izmed 4 slik v Kristalni
dvorani,
• po njem je hotel Aleksander (nekoč Soča) dobil
svoje prvo ime – Erzhercog Johann
GROF PETER ZRINSKI 06.07.1621 – 30.4.1671
• odkril rogaške mineralne vrelce
ROGAŠKA SLATINA
ELA PEROCI 11.02.1922 – 18.11.2001
•znana slovenska pravljičarka;
• najbolj znana po knjigi Moj dežnik je lahko
balon in Muca Copatarica;
• njena dela so bila prevedena v večino
evropskih jezikov;
• za svoja dela je dvakrat prejela Levstikovo
nagrado in nagrado Prešernovega sklada
Spominski dom dr. Franceta in
Borisa Kidriča - Knežec
BORIS KIDRIČ 10.04.1912 –
11.04.1953
• slovenski komunist, partizan, politik,
prvoborec in narodni heroj;
• ob izbruhu prve svetovne vojne se je z
družino preselil na Knežec v Rogaški Slatini;
• bil je zelo dejaven v partizanskem
delovanju proti nemškemu okupatorju;
•prejel je številna odlikovanja;
• deloval je kot minister med leti 1945 in
1946.
JOSIP STRITAR 06.03.1836 – 25.11. 1923
• slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in prevajalec;
• svoje misli in pojmovanje literature je objavljal v Kritičnih
pismih v Slovenskem glasniku;
• z Jurčičem in Levstikom je izdal Klasje;
• pesmi in prozo je objavljal v zborniku Mladika;
• izdajala je revijo Zvon, v katero je večina pisal sam;
• leta 1882 je postal solastnik Ljubljanskega zvona;
• izdal je štiri knjige: Pod lipo (1895), Jagode (1899), Zimski
večeri (1902) in Lešniki (1906).
Stritarjev dom
ŠMARJE PRI JELŠAH
MARICA STRNAD 09.09.1872 – 30.12.1953
• znana slovenska pesnica;
• svoje pesmi je objavljala pod psevdonimom
“Šmarčanka”;
• objavljala je v Ljubljanskem zvonu, Vesni, Slovenki
itd.
FRANC SKAZA 11.02.1838 – 21.07.1892
• narodni buditelj;
• soustanovitelj prve tiskarne v Mariboru;
• podaril je zemljišče za izgradnjo šole;
• bil je pobudnik in sovlagatelj pri izgradnji sodišča;
• ustanovitelj in predsednik čitalnice;
• pomemben vlagatelj pri ustanovitvi šmarskega
gasilskega društva.
ANTON AŠKERC 09.01.1856 – 10.06.1912
• slovenski epski pesnik;
•kaplanoval je v Šmarju pri Jelšah;
• poslovenil je legendo o gradnji cerkve Sv. Roka;
•bil je prvi tajnik čitalnice;
• v času kaplanovanja v Šmarju pri Jelšah je napisal
znameniti cikel “Stara pravda” in pripravil zbirko
“Balade in romance”;
• prav tako je kaplanoval v Podsredi;
• v Podsredi je izdal socialno pesem Anka.
MATEJ VREČAR
• znameniti šmarski župnik;
JAKOB ŠKET 02.05.1852 – 11.04.1912
• slovenski pisatelj;
• dal je zgraditi 14 kapelic križevega pota ki
vodijo k Sv. Roku;
• izkazal se je kot matematik in v izdelovanju
ur – imenovan je za enega najboljših v
matematični znanosti na Štajerskem ter
mojster urarstva;
• njegova sončna ura iz leta 1974 se nahaja
v muzeju Wuppertal v Nemčiji.
• po njegovi zaslugi je za slovenske dijake
postala slovenščina maturitetni predmet;
• zaslovel je po svoji povesti iz turških časov
“Miklova Zala”.
PODČETRTEK
BARON IVAN ZAKMARDY
okoli 1600 – 25.04.1667
• velja za ustanovitelja Olimja;
• bil je lastnik gradu Olimja, ki ga je nato leta
1663 podaril pavlinskim menihom.
PAVLINCI
• zagrebški baron Ivan Zakmardy je pavlinskim
IVAN RANGER 1700 – 27.02.1753
• slikar, pavlinski menih, redovnik;
menihom s posebno listino podaril grad
Olimje;
• pavlinci so zraven gradu Olimje zgradili cerkev
in tako se je grad spremenil v samostan;
• v samostanu so prebivali 120 let;
• uredili so lekarno, ki velja za tretjo najstarejšo
lekarno v Evropi.
• znan po freskah in sodi med najpomembnejše
predstavnike baročnega slikarstva;
• poslikal je naslednje cerkvene notranjščine na
Slovenskem: samostan Olimje, župnijska cerkev
Rogatec, cerkev Marija na Pesku Podčetrtek, cerkev
Zagorske Matere Božje v Zagorju.
Stara lekarna v samostanu Olimje
PODČETRTEK
EVGEN JAEGER 20.08.1892 - 1959
• najprej je deloval kot okrožni zdravnik,
kasneje pa kot banovinski
• s svojim znanjem in široko razgledanostjo je
pripomogel k dvigu zdravstva v Podčetrtku
• med narodnoosvobodilno borbo je sodeloval s
partizani, ki jih je kljub veliki nevarnosti
obiskoval in zdravil na terenu
JOSIP DROBNIČ 18.04.1812 – 05.08.1861
• slovenski duhovnik, gledališko – prosvetni organizator,
publicist in prevajalec;
• ustanovitelj in urednik prve slovenske leposlovne poučne
revije “Slovenska Čbela”, ki je imela za razvoj slovenskega
slovstva velik pomen.
DR. ŠTEFAN KOČEVAR 14.08.1808 –
22.02.1883
• slovenski zdravnik, ki je služboval v Podčetrtku;
• njegovo najbolj znano delo je
poljudnoznanstveni spis “Slovenska mati”.
FRIDERIK STRNAD 07.07.1890 – 18.02.1990
• slovenski duhovnik;
• znan je bil kot “atomski” župnik;
• med službovanjem v Podčetrtku je veliko prispeval k razvoju
kraja in uveljavljanju termalne vode;
• zanimal se je za naravne tople izvire in jim dokazal zdravilne
učinke;
• velja za “očeta atomske vode”, saj si je do zadnjega prizadeval,
da bi se Atomske toplice (današnje Terme Olimia) uspešno
razvijale v pomoč bolnim ljudem.
KOZJE
SVETA EMA KRŠKA okoli 983 - 1045
• zavetnica Krške škofije, zavetnica za zdravje oči in
srečen porod;
• po smrti moža in dveh sinov je vso svojo posest
obrnila v korist ljudstva in cerkve;
• pozidala je mnogo cerkva;
• pozidala je dva samostana;
• leta 1938 jo je papež Pij XI. razglasil za svetnico.
ANTON PAVLIČ 04.05.1848
• najbolj nadarjen kmečki umetnik iz
Buč;
• bil je kipar, rezbar, slikar, izdeloval je
podobe, slike na olju, prenavljal je
oltarje in opremljal cele cerkve.
ANTON KASPRET 22.04.1850 – 27.10.1920
• spada med najboljše slovenske zgodovinarje;
IVAN KRAJNIK 04.09.1857 - 1927
• učitelj v Kozjem;
• izdal je zemljevid šolskega okoliša v
Kozjem.
• napisal je troje učnih knjig za dijake: “Zgodovina
starega, srednjega in novega veka”.
JOSIP BROZ TITO 07.05.1892 – 04.05.1980
• jugoslovanski maršal in politik hrvaško – slovenskega rodu;
• mati Marija Javeršek iz Podsrede, oče Franjo Broz iz Kumrovca;
• bil je dolgoletni in dosmrtni predsednik SFRJ;
• obiskal je kar 71 držav – nikoli ni odpotoval v Avstralijo;
• v Bistrici ob Sotli je OŠ poimenovana po Mariji Broz, v mladih letih jo je obiskoval
tudi Josip Broz;
• po njem je bilo v vsaki republiki in avtonomni pokrajini poimenovano vsaj eno
mesto – Titovo Velenje (Slovenija), Titova Korenica (Hrvaška), Titov Drvar (Bosna in
Hercegovina), Titograd (Črna Gora), Titovo Užice (Srbija), Titov Veles (Makedonija),
Titova Mitrovica (Kosovo), Titov Vrbas (Vojvodina);
• bil je velik ljubitelj psov;
• vzdevek Tito je dobil, ko je bil v partizanih – svojim vojakom je delo nalagal tako, da
je pokazal na vojaka in rekel TI in mu pokazal na delo in mu rekel TO.
KOZJE
VALENTIN PODSTENŠEK- EREMIT
• bil je zadnji prebivalec Gruske jame;
• jama mu je dajala navdih za pesnjenje;
• leta 1935 je izšla njegova zbirka
“Puščavnikovi verzi”.
MIRKO BRAČIČ – BRAČIČEVA
BRIGADA
• z svojo brigado je Mirko Bračič osvobodil
Kozje 11. septembra 1944, ko je napadel
okupatorjeve postojanke.
MARJAN MARINŠEK 31.01.1941 –
15.11.2011
• slovenski kulturnik, zbiratelj, citrar, pisatelj;
• začetnik Pikinega festivala;
• postavil je stalno muzejsko razstavo “Šola moje
mame”;
• organizator Zmajčkovega abonmaja v OŠ Kozje;
• priredil 52 razstav Gasparijevih razglednic po
slovenskih knjižnicah in galerijah;
•ustvaril zbirko okoli tisoč prvih beril z vsega sveta.
TONČKA ČEČ 10.05.1896 – 03.11.1943
• partizansko ime Roza;
• slovenska komunistka, partizanka,
prvoborka in narodna herojinja;
• tesno je sodelovala s Kozjansko četo in
spodbujala partizanske napade;
• po krajšem spopadu pri Topolovem jo je
ranjeno zajel gestapo;
• za narodnega heroja je bila razglašena leta
1953.
TOMAŽ FANTONI
16.12.1822 – 31.05.1892
• furlanski slikar;
• poslikal je največ cerkva na
Kozjanskem: Marijina cerkev v
Kozjem, cerkev Sv. Mihaela na
Pilštanju, cerkev Sv. Janeza
Krstnika v Podsredi in cerkev Sv.
Petra na Bučah.
KOZJE
VALENTIN OROŽEN 31.01.1808 – 04.05.1876
• slovenski duhovnik in pesnik;
• od leta 1844 – 1846 je kaplanoval v Podsredi, leta
1846 pa na Pilštanju;
• bil je narodno zaveden človek, rodoljub;
• znan je po prevodu igre “Die kleine Lautenspielerin”.
ANTON ŠPEC
• bil je poduradnik pri Okrajnem sodišču Kozje;
• leta 1944 po osvoboditvi Kozjega je opravljal posle bivšega
Okrajnega sodišča Kozje – njegova naloga je bila, da je skrbel
za ohranitev še preostalega inventarja, spisov, knjig in drugih
stvari Okrajnega sodišča Kozje.
ZOFIJA VRKLJAN
• rojena je bila leta 1909 v Kozjem;
• trirazredno osnovno šolo je obiskovala v Kozjem, tri
razrede višje dekliške šole ter privatno trgovsko šolo pa v
Zagrebu;
• zaposlena je bila pri Okrajnem sodišču Kozje, najprej kot
dnevničarka, po drugi svetovni vojni pa kot zvaničnica.
DR. MILE JENKO
• rodil se je leta 1887;
• bil je javni notar v Kozjem in je ostal v Kozjem do nemške
okupacije;
• v času napada Nemčije na Kozje so nemci notarja dr. Mileta
Jenka imeli zaprtega v kozjanskih zaporih, in sicer od 17. – 19.
maja 1941;
• razlog za njegovo aretacijo je bilo predsedovanje
kozjanskemu Sokolu
FRANC GUZAJ – KOZJANSKI ROBIN HOOD
12.11.1839 – 10.09.1880
• razbojnik Guzaj je bil ob koncu 19. stoletja strah
in trepet na Kozjanskem;
• legend o njem je nešteto, a v eni stvari so si vse
enotne: bil je pretkan in neusmiljen do svojih
sovražnikov ter bogatinov, a dobrotnik revežev.
DR. FRAN KLOAR
• rodil se je leta 1888 v Migojnicah;
• od leta 1922 - 1937 je služboval v Kozjem;
• nekajkrat je bil izvoljen za župana;
• v Kozjem je bil starosta Sokola, predsednik
prostovoljnega gasilskega društva in igralec na
amaterskem odru;
• v času kloarjevega županovanja je Kozje dobilo
elektriko, zgrajen je bil Občinski dom in napeljan
vodovod.