Zgodovinske osebnosti Kozjanskega in Obsotelja kot
Zgodovinske osebnosti Kozjanskega in Obsotelja kot odlična priložnost skupne promocije Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje E. PEROCI RUDI LESKOVAR B. KIDRIČ P. ZRINSKI A. AŠKERC JOSEPH KNETT NAD. JANEZ ADOLF REŽEK M. STRNAD JOSIP STRITAR S. SEKIRNIK F. ATTEMS J. ŠKET J. ŠMIT JANKO ŠANDA FRANC SKAZA JAKOB STRMOLSKI I. ZAKMARDY ANTON LERCHINGER MATEJ VREČAR Š. KOČEVAR DRAGAN ŠANDA I. RANGER JOSIP DROBNIČ E. JAEGER J. B. TITO PAVLINCI FRIDERIK STRNAD E. KRŠKA I. KRAJNIK ANTON PAVLIČ ANTON KASPRET TONČKA ČEČ ZOFIJA VRKLJAN B. BRIGADA FRANC GUZAJ M. MARINŠEK ANTON ŠPEC VALENTIN OROŽEN T. FANTONI MILE JENKO V. PODSTENŠEK FRAN KLOAR ROGATEC JOŽE ŠMIT 01.02.1922 – 07.02. 2004 • slovenski pesnik, urednik, novinar; • novinar pri Kmečkem glasu; • lektor pri Mladinski knjigi; • urednik Cicibana; • njegova rojstna hiša je danes jedro Muzeja na prostem Rogatec. JANKO ŠANDA 20.12.1870 – 21.05.1927 • slovenski duhovnik, pesnik in literarni kritik; • spesnil in izdal povest v petnajstih spevih Lazarič Landarski; • izdal spevoigro Rozamunda; • njegova najpomembnejša pesnitev je Kralj Samo – ep v desetih spevih. JAKOB STRMOLSKI • po njem je poimenovan dvorec Strmol; • prvič je omenjen leta 1436, ko so ga celjski grofje podelili vitezu Jakobu Strmolskemu iz Cerkelj na Gorenjskem. DRAGAN (KAREL) ŠANDA 29.10.1881 – 22.10.1963 • slovenski dramatik in pesnik; • izdal pesniški zbirki Poezije in Lepa Vida in zbirko Tragedija; • v dnevniku Jutro je objavil svoje pojmovanje o politiki Celjskih grofov. JOŽEF ANTON LERCHINGER 1720 - 1787 • slovenski baročni slikar; • deloval je na Štajerskem in Hrvaškem Zagorju; • slikal je tabelne slike, bil je znan freskant; • poslikal je : oltar v župnijski cerkvi sv. Jerneja Rogatec, kapelo sv. Frančiška Ksaverija, lekarno v Olimju, cerkev sv. Roka Šmarje pri Jelšah. SAVINA SEKIRNIK 20.10.1925 - 1944 • partizanka, ki je sodelovala z Osvobodilno fronto slovenskega naroda in je izgubila življenje pri 19. letih. ROGAŠKA SLATINA ADOLF REŽEK 25.09.1902 – 04.07.1980 • izdal monografijo o Rogaški Slatini, ki še danes velja za najboljšo monografijo RUDI LESKOVAR 05.01.1908 – 09.10.1989 • uradni zdravnik v Zdravilišču Rogaška Slatina, bil je tudi šef zdravilišča GROF FERDINAND ATTEMS 1746 - 1820 • ustanovil Zdravilišče Rogaška Slatina leta 1803, ko je z štajerskimi deželnimi stanovi odkupil rogaške vrelce in zemljišča okoli vrelcev DR. JOSEPH KNETT • našel je mineralizirano vodo Donat NADVOJVODA JANEZ 20.01. 1782 – 11.05.1859 •pomagal je pri ustanovitvi Zdravilišča Rogaška Slatina • upodobljen je na eni izmed 4 slik v Kristalni dvorani, • po njem je hotel Aleksander (nekoč Soča) dobil svoje prvo ime – Erzhercog Johann GROF PETER ZRINSKI 06.07.1621 – 30.4.1671 • odkril rogaške mineralne vrelce ROGAŠKA SLATINA ELA PEROCI 11.02.1922 – 18.11.2001 •znana slovenska pravljičarka; • najbolj znana po knjigi Moj dežnik je lahko balon in Muca Copatarica; • njena dela so bila prevedena v večino evropskih jezikov; • za svoja dela je dvakrat prejela Levstikovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada Spominski dom dr. Franceta in Borisa Kidriča - Knežec BORIS KIDRIČ 10.04.1912 – 11.04.1953 • slovenski komunist, partizan, politik, prvoborec in narodni heroj; • ob izbruhu prve svetovne vojne se je z družino preselil na Knežec v Rogaški Slatini; • bil je zelo dejaven v partizanskem delovanju proti nemškemu okupatorju; •prejel je številna odlikovanja; • deloval je kot minister med leti 1945 in 1946. JOSIP STRITAR 06.03.1836 – 25.11. 1923 • slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in prevajalec; • svoje misli in pojmovanje literature je objavljal v Kritičnih pismih v Slovenskem glasniku; • z Jurčičem in Levstikom je izdal Klasje; • pesmi in prozo je objavljal v zborniku Mladika; • izdajala je revijo Zvon, v katero je večina pisal sam; • leta 1882 je postal solastnik Ljubljanskega zvona; • izdal je štiri knjige: Pod lipo (1895), Jagode (1899), Zimski večeri (1902) in Lešniki (1906). Stritarjev dom ŠMARJE PRI JELŠAH MARICA STRNAD 09.09.1872 – 30.12.1953 • znana slovenska pesnica; • svoje pesmi je objavljala pod psevdonimom “Šmarčanka”; • objavljala je v Ljubljanskem zvonu, Vesni, Slovenki itd. FRANC SKAZA 11.02.1838 – 21.07.1892 • narodni buditelj; • soustanovitelj prve tiskarne v Mariboru; • podaril je zemljišče za izgradnjo šole; • bil je pobudnik in sovlagatelj pri izgradnji sodišča; • ustanovitelj in predsednik čitalnice; • pomemben vlagatelj pri ustanovitvi šmarskega gasilskega društva. ANTON AŠKERC 09.01.1856 – 10.06.1912 • slovenski epski pesnik; •kaplanoval je v Šmarju pri Jelšah; • poslovenil je legendo o gradnji cerkve Sv. Roka; •bil je prvi tajnik čitalnice; • v času kaplanovanja v Šmarju pri Jelšah je napisal znameniti cikel “Stara pravda” in pripravil zbirko “Balade in romance”; • prav tako je kaplanoval v Podsredi; • v Podsredi je izdal socialno pesem Anka. MATEJ VREČAR • znameniti šmarski župnik; JAKOB ŠKET 02.05.1852 – 11.04.1912 • slovenski pisatelj; • dal je zgraditi 14 kapelic križevega pota ki vodijo k Sv. Roku; • izkazal se je kot matematik in v izdelovanju ur – imenovan je za enega najboljših v matematični znanosti na Štajerskem ter mojster urarstva; • njegova sončna ura iz leta 1974 se nahaja v muzeju Wuppertal v Nemčiji. • po njegovi zaslugi je za slovenske dijake postala slovenščina maturitetni predmet; • zaslovel je po svoji povesti iz turških časov “Miklova Zala”. PODČETRTEK BARON IVAN ZAKMARDY okoli 1600 – 25.04.1667 • velja za ustanovitelja Olimja; • bil je lastnik gradu Olimja, ki ga je nato leta 1663 podaril pavlinskim menihom. PAVLINCI • zagrebški baron Ivan Zakmardy je pavlinskim IVAN RANGER 1700 – 27.02.1753 • slikar, pavlinski menih, redovnik; menihom s posebno listino podaril grad Olimje; • pavlinci so zraven gradu Olimje zgradili cerkev in tako se je grad spremenil v samostan; • v samostanu so prebivali 120 let; • uredili so lekarno, ki velja za tretjo najstarejšo lekarno v Evropi. • znan po freskah in sodi med najpomembnejše predstavnike baročnega slikarstva; • poslikal je naslednje cerkvene notranjščine na Slovenskem: samostan Olimje, župnijska cerkev Rogatec, cerkev Marija na Pesku Podčetrtek, cerkev Zagorske Matere Božje v Zagorju. Stara lekarna v samostanu Olimje PODČETRTEK EVGEN JAEGER 20.08.1892 - 1959 • najprej je deloval kot okrožni zdravnik, kasneje pa kot banovinski • s svojim znanjem in široko razgledanostjo je pripomogel k dvigu zdravstva v Podčetrtku • med narodnoosvobodilno borbo je sodeloval s partizani, ki jih je kljub veliki nevarnosti obiskoval in zdravil na terenu JOSIP DROBNIČ 18.04.1812 – 05.08.1861 • slovenski duhovnik, gledališko – prosvetni organizator, publicist in prevajalec; • ustanovitelj in urednik prve slovenske leposlovne poučne revije “Slovenska Čbela”, ki je imela za razvoj slovenskega slovstva velik pomen. DR. ŠTEFAN KOČEVAR 14.08.1808 – 22.02.1883 • slovenski zdravnik, ki je služboval v Podčetrtku; • njegovo najbolj znano delo je poljudnoznanstveni spis “Slovenska mati”. FRIDERIK STRNAD 07.07.1890 – 18.02.1990 • slovenski duhovnik; • znan je bil kot “atomski” župnik; • med službovanjem v Podčetrtku je veliko prispeval k razvoju kraja in uveljavljanju termalne vode; • zanimal se je za naravne tople izvire in jim dokazal zdravilne učinke; • velja za “očeta atomske vode”, saj si je do zadnjega prizadeval, da bi se Atomske toplice (današnje Terme Olimia) uspešno razvijale v pomoč bolnim ljudem. KOZJE SVETA EMA KRŠKA okoli 983 - 1045 • zavetnica Krške škofije, zavetnica za zdravje oči in srečen porod; • po smrti moža in dveh sinov je vso svojo posest obrnila v korist ljudstva in cerkve; • pozidala je mnogo cerkva; • pozidala je dva samostana; • leta 1938 jo je papež Pij XI. razglasil za svetnico. ANTON PAVLIČ 04.05.1848 • najbolj nadarjen kmečki umetnik iz Buč; • bil je kipar, rezbar, slikar, izdeloval je podobe, slike na olju, prenavljal je oltarje in opremljal cele cerkve. ANTON KASPRET 22.04.1850 – 27.10.1920 • spada med najboljše slovenske zgodovinarje; IVAN KRAJNIK 04.09.1857 - 1927 • učitelj v Kozjem; • izdal je zemljevid šolskega okoliša v Kozjem. • napisal je troje učnih knjig za dijake: “Zgodovina starega, srednjega in novega veka”. JOSIP BROZ TITO 07.05.1892 – 04.05.1980 • jugoslovanski maršal in politik hrvaško – slovenskega rodu; • mati Marija Javeršek iz Podsrede, oče Franjo Broz iz Kumrovca; • bil je dolgoletni in dosmrtni predsednik SFRJ; • obiskal je kar 71 držav – nikoli ni odpotoval v Avstralijo; • v Bistrici ob Sotli je OŠ poimenovana po Mariji Broz, v mladih letih jo je obiskoval tudi Josip Broz; • po njem je bilo v vsaki republiki in avtonomni pokrajini poimenovano vsaj eno mesto – Titovo Velenje (Slovenija), Titova Korenica (Hrvaška), Titov Drvar (Bosna in Hercegovina), Titograd (Črna Gora), Titovo Užice (Srbija), Titov Veles (Makedonija), Titova Mitrovica (Kosovo), Titov Vrbas (Vojvodina); • bil je velik ljubitelj psov; • vzdevek Tito je dobil, ko je bil v partizanih – svojim vojakom je delo nalagal tako, da je pokazal na vojaka in rekel TI in mu pokazal na delo in mu rekel TO. KOZJE VALENTIN PODSTENŠEK- EREMIT • bil je zadnji prebivalec Gruske jame; • jama mu je dajala navdih za pesnjenje; • leta 1935 je izšla njegova zbirka “Puščavnikovi verzi”. MIRKO BRAČIČ – BRAČIČEVA BRIGADA • z svojo brigado je Mirko Bračič osvobodil Kozje 11. septembra 1944, ko je napadel okupatorjeve postojanke. MARJAN MARINŠEK 31.01.1941 – 15.11.2011 • slovenski kulturnik, zbiratelj, citrar, pisatelj; • začetnik Pikinega festivala; • postavil je stalno muzejsko razstavo “Šola moje mame”; • organizator Zmajčkovega abonmaja v OŠ Kozje; • priredil 52 razstav Gasparijevih razglednic po slovenskih knjižnicah in galerijah; •ustvaril zbirko okoli tisoč prvih beril z vsega sveta. TONČKA ČEČ 10.05.1896 – 03.11.1943 • partizansko ime Roza; • slovenska komunistka, partizanka, prvoborka in narodna herojinja; • tesno je sodelovala s Kozjansko četo in spodbujala partizanske napade; • po krajšem spopadu pri Topolovem jo je ranjeno zajel gestapo; • za narodnega heroja je bila razglašena leta 1953. TOMAŽ FANTONI 16.12.1822 – 31.05.1892 • furlanski slikar; • poslikal je največ cerkva na Kozjanskem: Marijina cerkev v Kozjem, cerkev Sv. Mihaela na Pilštanju, cerkev Sv. Janeza Krstnika v Podsredi in cerkev Sv. Petra na Bučah. KOZJE VALENTIN OROŽEN 31.01.1808 – 04.05.1876 • slovenski duhovnik in pesnik; • od leta 1844 – 1846 je kaplanoval v Podsredi, leta 1846 pa na Pilštanju; • bil je narodno zaveden človek, rodoljub; • znan je po prevodu igre “Die kleine Lautenspielerin”. ANTON ŠPEC • bil je poduradnik pri Okrajnem sodišču Kozje; • leta 1944 po osvoboditvi Kozjega je opravljal posle bivšega Okrajnega sodišča Kozje – njegova naloga je bila, da je skrbel za ohranitev še preostalega inventarja, spisov, knjig in drugih stvari Okrajnega sodišča Kozje. ZOFIJA VRKLJAN • rojena je bila leta 1909 v Kozjem; • trirazredno osnovno šolo je obiskovala v Kozjem, tri razrede višje dekliške šole ter privatno trgovsko šolo pa v Zagrebu; • zaposlena je bila pri Okrajnem sodišču Kozje, najprej kot dnevničarka, po drugi svetovni vojni pa kot zvaničnica. DR. MILE JENKO • rodil se je leta 1887; • bil je javni notar v Kozjem in je ostal v Kozjem do nemške okupacije; • v času napada Nemčije na Kozje so nemci notarja dr. Mileta Jenka imeli zaprtega v kozjanskih zaporih, in sicer od 17. – 19. maja 1941; • razlog za njegovo aretacijo je bilo predsedovanje kozjanskemu Sokolu FRANC GUZAJ – KOZJANSKI ROBIN HOOD 12.11.1839 – 10.09.1880 • razbojnik Guzaj je bil ob koncu 19. stoletja strah in trepet na Kozjanskem; • legend o njem je nešteto, a v eni stvari so si vse enotne: bil je pretkan in neusmiljen do svojih sovražnikov ter bogatinov, a dobrotnik revežev. DR. FRAN KLOAR • rodil se je leta 1888 v Migojnicah; • od leta 1922 - 1937 je služboval v Kozjem; • nekajkrat je bil izvoljen za župana; • v Kozjem je bil starosta Sokola, predsednik prostovoljnega gasilskega društva in igralec na amaterskem odru; • v času kloarjevega županovanja je Kozje dobilo elektriko, zgrajen je bil Občinski dom in napeljan vodovod.
© Copyright 2024