Po starih hmeljskih in grofovskih poteh
Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje Seminarska naloga za tekmovanje v vodenju pri Turistični zvezi Slovenije Po starih hmeljskih in grofovskih poteh Mentorica: Katarina Maček Tončič, univ. dipl. ekon. Avtorica: Judita Anzeljc, 3. b EGD Celje, 27. 2. 2015 KAZALO VSEBINE 1 UVOD ................................................................................................................................ 2 2 SPLOŠNI OPIS POTI – PROGRAMA VODENJA .......................................................... 3 3 OPIS POTI PO ODSEKIH................................................................................................. 5 3.1 Grobi opis poti…...…………………………………………………………....………...…5 3.2 Podroben opis poti……..…………………………………………………………………..7 4 Informacijska cena izleta.................................................................................................. 13 5 ZBIRKA INFORMACIJ ZA SAMOSTOJNI OGLED POTI ......................................... 14 6 Zaključek……………………………………………………………………………...……15 7 Priloge .............................................................................................................................. 16 8 Viri in literatura ................................................................................................................ 22 KAZALO SLIK Slika 1: Braslovče skozi čas ................................................. Napaka! Zaznamek ni definiran. Slika 2: Cerkev Marije vnebovzete in njeni kipi................. Napaka! Zaznamek ni definiran. Slika 3: Gasilski dom .......................................................... Napaka! Zaznamek ni definiran. Slika 4: Prireditveni prostor ................................................ Napaka! Zaznamek ni definiran. Slika 5: Obiranje hmelja, včasih in zdaj.............................. Napaka! Zaznamek ni definiran. Slika 6: Hmeljarski likof v Braslovčah ............................... Napaka! Zaznamek ni definiran. Slika 7: Braslovško jezero....................................................................................................... 20 Slika 8: Žovneško jezero .......................................................................................................... 20 Slika 9: Žovneški grad, nekoč in danes.................................................................................... 21 1 1 UVOD Izlet v moj domači kraj – Braslovče. Marsikdo tega kraja ne pozna, zato se mi zdi odlična priložnost, da bi ga izletniki v sklopu tega projekta spoznali. Kraj ima bogato zgodovino, veliko skrivnostnih zgodb in zanimivosti. V Braslovče bi prispeli z avtobusom. Popotnike bi pričakala pred Braslovško cerkvijo in tam pričela svoje vodenje. Preoblečena bi bila v tipično obiralko. V preteklosti so to vlogo opravljale včasih dekleta in ženske, ki so pomagale pri obiranju hmelja. Razdelila bi jim tudi učne liste in zemljepisno karto, če bi kdo zašel z naše začrtane poti. Med vodenjem sem pripravila različna presenečenja, ki bodo naše druženje čim bolj popestrila. Rada bi izpostavila dejstvo, da se mladi res ne zavedamo svoje zgodovine. Odločila sem se predstaviti moj domači kraj Braslovče. Zavedam se, da skriva veliko vrednosti, vendar je premalo prepoznaven. Z vodenjem bi turiste popeljala skozi del zgodovine Slovencev. Izvedeli bodo, kako so ljudje morali včasih delati, kaj vse so doživeli v času vojne, kako so se kljub težkim časom znali veseliti življenja in si popestriti nedelje na vasi. Vem, da bi si lahko izbrala bolj znano mesto. Menim, da je zelo pomembno, da spoznavanje čim večjega števila nam nepoznanih krajev. Dejstvo je, da je vsak kraj v Sloveniji pomemben in tako tudi vreden, da ga omenjamo. Upam, da vam bo predstavitev Braslovč všeč. Presenečenja in nekaj zgodbic sem prihranila za svoje vodenje, saj mora imeti vsak pripravljeno skrivno orožje, da lahko zablesti pred turisti. 2 2 SPLOŠNI OPIS POTI – PROGRAMA VODENJA Naša pot se bo začela v trgu Braslovče, ki s svojo trško zasnovo je zagotovo ena osrednjih znamenitosti spodnjesavinjske pokrajine. Turiste bom pričakala pred Župnijsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja v Braslovčah. Tukaj bom pričela s prvo ogledno točko. Tam so postavljene klopi, da bodo lahko dijaki posedeli, medtem ko bi se sama najprej predstavila in jim razložila, kje natančno se nahajajo. Navedla bom nekaj splošnih podatkov o Braslovčah. omenila in pokazala bivši dvorec Legant, ki ima danes dva dela; in sicer v spodnjem delu se nahaja poštna, zgoraj pa je stanovanjska stavba. Druga točka na tem odseku bo Bar Kobula, ki je poimenovan po hmeljskih kobulah. Več podatkov o hmelju in zakaj je naša občina tako znana po tem, bodo naši popotniki izvedeli na tretjem odseku. Na tretji ogledni točki bom predstavila cerkev in župnijo. Po ogledu Braslovč bom z drugim odsekom nadaljevala pri gasilskem domu, kjer nas bodo pričakali gasilci v popolni opremi in nam namenili deset minut. Ker sem sama sem gasilka, bom lahko delila kakšne izkušnje z obiskovalci. Na tej točki nas bo prevzel čudovit pogled na zelo staro skrivnostno skakalnico in na dolino hmelja. Nato se bomo odpravili do bližnjega prireditvenega prostora. To je ena izmed vstopno- izstopnih informacijskih točk Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu, kjer je možno videti manjši nasad hmelja na starih »štangah« ter enega največjih kozolcev v Sloveniji. Popotnike bom seznanila, da lahko Braslovče obiščejo drugo nedeljo v mesecu avgustu. Takrat se lahko udeležijo tradicionalne zabavne prireditve »Dan hmeljarjev«, ki z imenovanjem hmeljarskega starešine in princese ter prikazom starih hmeljarskih opravil obeležuje začetek obiranja hmelja po vsej Spodnji Savinjski dolini. Pot nas bo nato vodila do čudovite turistične kmetije Plaskan. Tam nam bodo postregli s klobaso in dobrim moštom, ki je navadni jabolčnik. Ko bomo vsi siti in dobre volje, se bomo peš, da porabimo kalorije, odpravili po cesti navzdol. Ta pot vodi skozi čudoviti gozd proti Braslovškem jezeru, okoli katerega je speljana 1,5 kilometra dolga sprehajalna pot, ki je primerna za vse starostne kategorije. Na poti lahko sprehajalci naberejo in izdelajo žepni herbarij. Tam se nahaja tudi zelo stara gostilna, kjer gojijo svoje ribe, ki si jih lahko privoščite, če nas v Braslovčah še kdaj obiskali. Nato bom na kratko predstavila skrivnostno jezero z okolico. 3 Nato se bomo z avtobusom peljali skozi trg in se napotili proti znanemu Žovneškemu gradu. Na poti bomo videli staro stavbo, imenovano Partizan, in osnovno šolo Braslovče. Sledil bo postanek pri baru Anzelc, kjer bo voznik avtobusa lahko z lahkoto parkiral avtobus. Če bo vroče, bomo zunaj popili nekaj hladnega, pojedli kašen sladoled. V primeru slabega vremena se bomo v baru spili dober čaj in dobili najboljši jabolčni štrudel v vasi. Potem se bomo z avtobusom odpeljali mimo gostilne Ferlič, ki je že zelo dolgo znana po svojih picah, do drevoreda. Tam se bo začela naša Grofovska pot. Skozi čudovit drevored se bomo sprehodili do dvorca. V parku bodo turisti prisluhnili zanimivi zgodbi o tem dvorcu. Nato se bomo odpeljali po vijugasti cesti. Kmalu se nam bo na levi strani prikazal čudovit pogled na Žovneško jezero. Predstavila bom nekaj zanimivosti o tem jezeru. Pot nas bo nato pripeljala do stare makadamske ceste, kjer bomo sprehodili do grada. Na vrhu nas bo čakalo presenečenje in osvežilna pijača. Ogledali si bomo grad, gostje pa bodo spoznali njegovo zanimivo zgodovino. Ko bom zaključila z vodenjem po gradu, se bomo odpeljali proti Braslovčam. Ustavili se bomo na zaključni točki pred Občino Braslovče, kjer bomo rešili učni list in se poslovili. Predstavila bom nekaj osnovnih podatkov o Občini Braslovče: Občina Braslovče po nastanku sodi med mlajše občine v slovenskem prostoru. Nastala je leta 1998 po razpadu bivše Občine Žalec. Razprostira se na površini 54,9 km2. V njej po zadnjih podatkih živi 5.409 prebivalcev. Njena nadmorska višina je 306,8 metrov. Vanjo je vključenih 22 naselij, in sicer Braslovče, Dobrovlje, Glinje, Gomilsko, Grajska vas, Kamenče, Letuš, Male Braslovče, Orla vas, Parižlje, Podgorje, Podvrh, Poljče, Preserje, Rakovlje, Spodnje Gorče, Šentrupert, Šmatevž, Topovlje, Trnava, Zakl in Zgornje Gorče. 4 3 OPIS POTI PO ODSEKIH 3.1 Grobi opis poti 1. ODSEK: Braslovče - osnovni podatki o Braslovčah - dvorec Legant - bar Kobula 2. ODSEK: Cerkev Marije Vnebovzete - cerkev, - obzidje, - kipi, - notranjost/brezplačen ogled 3. ODSEK: Gasilski dom - kratka predstavitev gasilcev - ogled doma/brezplačen ogled 4. ODSEK: prireditveni prostor - zgodovina hmeljarstva -ogled prireditvenega prostora - hmeljske štange 5 5. ODSEK: kmetija Plaskan Obisk kmetije- kratek počitek in postrežba z dobrotami 6. ODSEK: Braslovško jezero - ogled jezera 7. ODSEK: pot z avtobusom do dvorca - pogled na stavbo Partizan, - kratka predstavitev na avtobusu - ogled šole iz avtobusa - postanek za wc in pijačo/prigrizke, pri gostilni Anzelc. 8. ODSEK: grofovska pot - dvorec - Žovneško jezero 9. ODSEK: Grad Žovnek - pešpot do gradu -kratko presenečenje -ogled gradu in - predstavitev gradu 6 3.2 Podroben opis poti 1. ODSEK Predstavitev Braslovč (deset minut) Prve omembe kraja segajo v leto 1140. To je čas, ko so to ozemlje pridobili Žovneški gospodje, predniki kasnejših Celjskih grofov. V tistih časih je nastal tudi grad Žovnek. Kraj Braslovče se v zgodovini najprej pojavi z imenom »Fraslov«. Kasnejša pisna različica imena je najpogosteje »Fraslow« in je zapisovana vse do uvedbe slovenskega imena, ki ga uporabljamo še danes, Braslovče. Braslovče so že v času Celjskih grofov dobile trške pravice in svoj grb. Trške pravice so v kasnejših časih potrdili kraju še nadvojvoda Karel (leta 1570) in cesar Ferdinand (leta 1814). Pridobitev teh pravic je poleg ugodne trgovske lege vsekakor pospešila takratni razvoj Braslovč. V preteklosti so bile zelo znane po obrtništvu in trgovini. Z uvedbo hmelja kot intenzivne kmetijske panoge je tudi Savinjska dolina doživela močan razcvet in napredek. Najznamenitejši stavbi v kraju sta cerkev Marije Vnebovzete in dvorec Legant. Blizu župnijske cerkve v Braslovčah stoji dvor Legant (Lehnhof), renesančno dvonadstropno stolpasto poslopje s stebriščnimi arkadami na dvoriščni strani, naslednik prvotnega upravnega dvora Žovneških gospodov iz 12. stoletja. Danes so v njem stanovanja in pošta. 2. ODSEK Predstavitev Cerkve in ogled (deset minut) Župnijska cerkev je nedvomno najstarejša stavba v Braslovčah. V pisnih virih se kot stavba prvič neposredno omenja šele leta 1255, vendar njeni še vedno ohranjeni deli spadajo vsaj v deseto če ne že v deveto stoletje. V času turških vpadov, v drugi polovici 15. stoletja, je bila cerkev obzidana z močnim taborom, ki je imel štiri obrambne stolpe in dvižni most. Danes je ohranjen eden izmed stolpov in del zidu, ki je lepo viden še danes. Ostale stolpe in kostnico so podrli leta 1896. Pri cerkvi je bila leta 1428 začasno pokopana Veronika Deseniška, druga žena grofa Friderika II. Celjskega. 7 3. ODSEK Gasilski dom in ogled/brezplačen (deset minut) Prostovoljno gasilsko društvo Braslovče je bilo ustanovljeno leta 1900. Kmalu po ustanovitvi je bil zgrajen manjši gasilski dom, ki je služil svojemu namenu vse do leta 1975, ko je bil na drugi – sedanji lokaciji zgrajen povsem nov. Od leta 1980 pa vse do sedaj je bil večkrat preurejen in dograjen. Nazadnje so v letu 2010 obnovili sejno dvorano in jo spremenili v sodobno učilnico. Danes imamo lepo urejen gasilski dom, na katerega smo zelo ponosni, saj je vanj vloženih veliko prostovoljnih ur članov in tudi drugih občanov. V društvu je 106 članov. Od tega je več kot tretjina mladih do 18 let, 30 operativnih članov, 16 veteranov, ostalo so drugi člani, ki prav tako pomagajo pri delu. Aktivni so skozi celo leto na vseh področjih, imajo svoje člane v organih in komisijah Gasilske zveze Žalec. Veliko operativnih članov je usposobljenih za uporabo dihalnih aparatov in za gašenje notranjih požarov. Člani PGD Braslovče nadaljujejo tradicijo prednikov pomagati človeku pri požarih, naravnih in drugih nesrečah. 4. ODSEK Prireditveni prostor (10 minut) V neposredni bližini Braslovč v smeri proti Braslovškem jezeru se nahaja t.i. prireditveni prostor, na katerem se vsako drugo nedeljo v mesecu avgustu odvija ena najodmevnejših prireditev na območju Spodnje Savinjske doline "Dan hmeljarjev". V okviru projekta "Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva" je bil na prireditvenem prostoru postavljen kozolec, za katerega lahko mirno trdimo, da je eden največjih v Sloveniji. Hmelj spada v družino konopljevk in je večletna industrijska rastlina, ki izvira iz Azije. Pridelujemo ga zaradi vsebnosti grenke lepljive snovi - lupolina. Obira se pozno poleti (od sredine avgusta do začetka septembra), ko storžki vsebujejo največ industrijsko zanimivih snovi. Večino hmelja uporabijo v pivovarstvu kot dodatek pri proizvodnji piva, manjši delež pa pri izdelavi zdravil. 8 Dan hmeljarjev Braslovče - drugi vikend v avgustu Dan hmeljarjev je tradicionalna kulturno-etnografska prireditev, ki jo Turistično društvo Braslovče prireja vsak drugi vikend v avgustu. Prireditev je izjemnega pomena za hmeljarstvo – razglasita se novi hmeljarski starešina in princesa, ki zastopata in promovirata hmeljarstvo doma in v tujini. Stari hmeljarski starešina preda novemu simbol hmeljarstva – mačka in prapor (spominsko obeležje vseh slovenskih hmeljarjev). Hmeljska princesa pa novi preda škafec. Dan hmeljarja spremlja še veliko drugih prireditev, med njimi tudi povorka skozi Braslovče, s prikazi hmeljarskih opravil na vozovih, z godbo in mažoretkami, bogatim spremljevalnim kulturnim programom, tržnico, itd. 5. ODSEK Kmetija Plaskan (postanek 20 minut) Kmetija je znana po svojih dobrotah, ki bi nam jih domači ponudili. Nato si bomo ogledali celotno kmetijo, moj sošolec Blaž pa nam bo pokazal svoj čebelnjak in med. Pri sedemnajstih letih za čebelnjak in čebele skrbi sam, ki ga njegove čebele pa pridno delajo med. 6. ODSEK Braslovško jezero (predstavitev 10 minut) Braslovško jezero leži približno kilometer severozahodno od trga Braslovče. Nastalo je leta 1961 z zajezitvijo potoka Trebnik. Njegova površina meri približno 4,5 ha. Jezero je bilo od vsega začetka namenjeno turističnim aktivnostim in družabnim dogodkom. Tukaj so se v preteklosti tako v poletnem kot v zimskem času odvijale številne prireditve. Danes je Braslovško jezero priljubljena točka predvsem za ljubitelje sprehodov in oddiha v naravi, saj je okoli jezera je speljana urejena gozdna učna pot, ki meri okoli 1,5 km. Primerna je tako za starejše kot mlajše obiskovalce. Jezero radi obiščejo tudi ljubitelji ribolova. 9 Možne aktivnosti ob jezeru: • sprehodi • nabiranje žepnega herbarija - gozdna učna pot • pikniki v naravi • ribolov na 4 ha vodne površine: ščuka, smuč, som, krap, podust, klen, mrena, ploščič, amur, zelenika, rdečeoka Gostinska ponudba: Okrepčevalnica Jezero Tel: 03 570 90 64 7. ODSEK Partizan, Osnovna šola Braslovče - predstavitev na avtobusu (4 minute vožnje), postanek pri gostilni Anzelc (30 minut) Partizan Leta 1906 je bilo ustanovljeno Sokolsko društvo Braslovče. Leta 1946 je bilo društvo preimenovano v Fizkulturno društvo Braslovče in leta 1952 ponovno preimenovano v Telovadno društvo Partizan Braslovče. Leta 2008 pa je bilo društvo preimenovano v OK Braslovče in od takrat se ukvarja izključno z moško odbojko, ki je bila prioriteta društva že od leta 1964 naprej. V odbojki je bilo doseženih veliko uspehov v zadnjih štiridesetih letih. Leta 1975 so pionirji na Jugoslovanskem državnem prvenstvu pionirjev v odbojki zasedli 4. mesto, leta 1979 so v članski konkurenci v I. slovenski ligi odbojkarji zasedli 4. mesto, kasneje pa vrsto let uspešno nastopali v II. slovenski ligi. Veliko dobrih igralcev je odšlo na študij ali pa so iz drugačnih razlogov prenehali z aktivnim igranjem odbojke. Trenutno klub nastopa v III. slovenski ligi, saj se je v zadnjih letih odbojka zelo razvila in je najbolj množičen šport, kar pa pomeni, da je konkurenca huda. 10 8. ODSEK Dvorec in Žovneško jezero Dvorec Po letu 1816 je dal takratni lastnik gospoščine Žovnek (grad) Jožef Čokl pl. Ruhethal v dolini na obsežni terasi postaviti nov stanovanjski objekt (Novi Žovnek, imenovan tudi Ruhethal) in nova gospodarska poslopja. Ta je lahko lastniku nudil veliko več ugodja, kot so ga lahko prebivalci dobili na gradu. Pred zadnjo vojno je bil dvorec v posesti industrialca Westna iz Celja. V dvorcu je bil sedež nabornega urada za ugotavljanje vojaških obveznikov in davčnega urada, od leta 1825 dalje zemljiška knjiga, do srede 19. stoletja tudi sedež krvnega sodišča. Dvorec, ki je po drugi vojni prevzel oznako graščine, je 3 x 9 osna, enonadstropna, nepodkletena stavba, pozidana na pravokotni talni ploskvi. Dvoriščna fasada je členjena z rizalitom, v nadstropju, ki ga poudarja razgibano čelo, okrašena s pilastri. Pritličje je rusticirano, nadstropje gladko. Bogatijo ga okenski okviri s trikotnimi in segmentnimi čeli. Na začelju strani, obrnjenimi proti spuščajočemu se pobočju, se k stavbi prislanja altan z balustradno balkonsko ograjo. V pritličje vstopimo skozi kamnit portal "savinjskega" tipa. Pritličje je obokano, v vhodni avli so trije bogato profilirani, gotsko na oslovski hrbet usločeni portali. Tu so ohranjeni stari leseni opaži, ki jih najdemo tudi na stopnišču in v avli drugega nadstropja - ta je odlikovana s kasetiranim lesenim stropom. Dvorec so leta 1986 obnovili, sedaj pa so v njemu stanovanja. Žovneško jezero je umetno zajezeno akumulacijsko jezero, ki se nahaja v občini Braslovče. Nastalo je leta 1978 s postavitvijo 73.000 kubčinih metrov obsegajoče zemeljske pregrade Trnava preko potoka Trnavca. Površina jezera meri 49 hektarov, povprečna globina jezera pa 7 metrov. V prvi vrsti je bilo načrtovano zaradi poplavne varnosti. Služi tudi kot vir namakalne vode in gojišče rib. Na griču nad jezerom stoji grad Žovnek. 11 9. ODSEK Žovneški grad - predstavitev (ogled 15 minut) , odhod proti trgu (10 minut) Grad Žovnek je zagotovo eden najstarejših gradov na Slovenskem. Kdo so bili graditelji prvotnega gradu, ni znano. Prvi znan lastnik, ki ga literatura omenja v 12. stoletju, je bila družina Savinjski. Ta se je okoli leta 1150 preimenovala v Žovneške. Po letu 1816, ko so se z gradu odselili zadnji tam živeči lastniki, je bil grad prepuščen propadanju. Danes se nekdaj mogočni grad predstavlja kot ruševina, ki se postopno obnavlja. Vhod v grajski kompleks je urejen preko mostu skozi obnovljen vhodni portal. Dvodelni vhodni portal je bil namensko ločen za pešce in konjenike. Levo od vhodnega portala stoji najbolj markantni del grajskih ruševin, okrogli obrambni stolp, ki je Žovneškim zanesljivo služil v obrambne namene. Stolp je dvonadstropna stavba, ki je imela nekoč osrednji del v prvem nadstropju, v katerem je bila grajska kapela. Zgodovina gradu Izpostavila bom samo bistvene dele. Priložila sem legende o Veroniki Deseniški, ki je bila pomembna za Žovneški grad. Tu o njej krožijo tudi razne legende. Ena izmed njih govori, da so iz Krvavice vrgli preko prepadnih skal Veroniko Deseniško. Branila naj bi se, toda to ji ni pomagalo. Zato naj bi še dandanes hodila ob mesečnih nočeh sedet na skale. Po njeni nesrečni usodi se tista gora imenuje Krvavica. Zgodovinski viri navajajo, da so v srednjem veku postali lastniki zemlje okoli Tabora Žovneški gospodje, iz katerih izhaja rodbina celjskih grofov. Na tem posestvu je stal grad Ojstrica, ki so ga prvič omenjali leta 1280 kot Osterwitz castrum. Grad je bil v rokah Celjanov do leta 1456, ko so ti tragično izumrli, nato ga je dobil v posest habsburški cesar Friderik. V njem so se nato menjavali cesarski oskrbniki in zakupniki. Dandanes so na strmem kopastem hribu nad vasjo Loke le skromni ostanki gradu, ki komaj omogočajo tipološko opredelitev stavbe. Viri tudi omenjajo, da je bila na gradu Ojstrica dalj časa zaprta in leta 1428 umorjena Veronika Deseniška. Za eno od teh krvavih zgodb je izvedel J. V. Valvasor in jo opisal v svoji Slavi vojvodine Kranjske. 12 4. Informacijska cena izleta • Najem avtobusa: 200 € • Turistična kmetija Plaskan : 2 € • Lokalno vodenje 65 € Okvirna cena za 50 udeležencev: 8,5 €/udeleženca 13 5 ZBIRKA INFORMACIJ ZA SAMOSTOJNI OGLED POTI DOSTOPNOST: avtobus, osebni prevoz /google maps zemljevid, street view: https://www.google.si/maps/place/Braslov%C4%8De/@46.2804201,15.0282237,13z/data=!3 m1!4b1!4m2!3m1!1s0x476568136acfae9f:0x569e6f13294d3c5e GOSTILNE IN RESTAVRACIJE: Gostilna pizzeria Ferlič Spodnje Gorče 3, Braslovče Tel: 03 570 90 74 Tel: 031 875 052 http://www.gostilna-ferlic.si/ Gostilna - picerija Parižlje Parižlje 20, Braslovče Tel: 059 979 592 Pizzeria Afrika Male Braslovče 13b, Braslovče Tel: 03 705 90 25 Restavracija Ribniki Preserje Preserje 9a, Braslovče Tel: 03 620 03 48 Okrepčevalnica Jezero (Braslovško jezero) Zgornje Gorče 24, Braslovče Tel: 03 570 90 64 Gostilna Gomlanka Gomilsko 45, Gomilsko Tel: 03 572 64 06 14 6 ZAKLJUČEK Z izdelavo seminarske naloge sem poglobila znanje o svojem domačem kraju. Spoznala sem, da tudi v manjših krajih, npr. Braslovče, lahko turisti raziskujejo veliko kulturnih in naravnih znamenitosti. V oglede sem vključila lokalne ponudnike, ki jih dobro poznam. V ponudbo sem vključila tudi hmeljarstvo, saj je naša Spodnja Savinjska dolina po tej panogi tudi najbolj prepoznavna. Poskrbela sem tudi za kulinarično razvajanje. Upam, da sem vas prepričala, da pridete v moj domači kraj, se prepustite turističnemu vodenju, kulinaričnemu razvajanju, geografiji, zgodovini in etnologiji. 15 6. Priloge Slika 1: Braslovče skozi čas 10. Slika 1: Trg Braslovč nekoč in danes Slika 2: Cerkev, Kipa in obzidje Slika 3: gasilski dom Slika 4: prireditveni prostor 16 Slika 2: Cerkev Marije vnebovzete in njeni kipi Slika 3: Gasilski dom 17 Slika 4: Prireditveni prostor Slika 5: Obiranje hmelja, včasih in zdaj 18 Slika 6: Hmeljarski likof 19 Slika 7: Braslovško jezero Slika 8: Žovneško jezero 20 Slika 1: Žovneški grad, nekoč in danes 21 8 VIRI IN LITERATURA: Literatura: Kralj, Franc: Žovnek in Žovneški, Kulturno zgodovinsko društvo Braslovče, 2000. Kralj, Franc in Podpečan,Blaž: Občina Braslovče, Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, 2014. Viri: http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran http://www.braslovce.si/ Viri slik: https://www.google.si/search?q=BRASLOV%C4%8CE&biw=1429&bih=965&source=lnms &tbm=isch&sa=X&ei=VRcPVYiQCM3TaITvgcgG&ved=0CAcQ_AUoAg&dpr=0.9#imgdii= _ http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-braslovce https://www.google.si/search?q=gasilski+dom+braslov%C4%8De&biw=1280&bih=871&tb m=isch&imgil=CkcjyEyqA_xn2M%253A%253BslaWUGoZEF9fQM%253Bhttp%25253A%2 5252F%25252Fwww.braslovce.si%25252FGasilskaDrustva%25252FPGDBraslovce&source =iu&pf=m&fir=CkcjyEyqA_xn2M%253A%252CslaWUGoZEF9fQM%252C_&usg=__Pngc n2nM-FxcdfkyWcY8uU5xpI%3D&ved=0CEAQyjc&ei=kFMYVdCKDJDPaMz6gZAH#imgdii=_&imgrc=JAIprC9pAxYg 0M%253A%3BFCe-4NwjfQYK4M%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.gzzalec.org%252Fuploads%252F1%252F3%252F5%252F0%252F13504695%252F6181002_ orig.jpg%253F393%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.gz-zalec.org%252F-ob269inabraslov269e.html%3B800%3B60 http://www.braslovce.si/Turizem/PrireditveniProstor https://www.google.si/search?q=braslov%C5%A1ko+jezero&biw=1280&bih=871&tbm=isc h&imgil=jYpKWK8tawkC9M%253A%253BIQueyyGFhb https://www.google.si/search?q=%C5%BEovne%C5%A1ko+jezero+slika&biw=1280&bih= 871&noj=1&site=webhp&tbm=isch&imgil=aGENn8dl3n https://www.google.si/search?q=%C5%BEovne%C5%A1ki+grad+danes+in+neko%C4%8D +slika&biw=1280&bih=871&tbm=isch&imgil=vEm_Vh www.slovenskenovice.si%252Fsites%252Fslovenskenovice.si%252Ffiles%252Fstyles%252Fs _1280_1024%252Fpublic%252Fdti_import%252F2014%252F03%252F08%252Fimage_10 403191_9.jpg%253Fitok%253DYYXQSWOe%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.slovenskeno vice.si%252Fnovice%252Fslovenija%252Fzibelko-celjskih-grofov-resiliprostovoljci%3B1280%3B850 22 23
© Copyright 2024