4 Andrej Karakas - Nedoslednosti koord VZD Ptuj

RAVNANJE
IN KRIVDA V KAZENSKEM PRAVU S
POSEBNIM OZIROM NA
KAZNIVA DEJANJA ZOPER (SPLOŠNO)
VARNOST LJUDI IN PREMOŽENJA
Mag. Aleksander Karakaš
Višje sodišče v Mariboru
KAZENSKO PRAVNO RELEVANTNO RAVNANJE
SPLOŠNO:
KAZENSKO PRAVNO:
- ravnanje JE človekovo
voljno obnašanje s
posledico;
- določeno v kazenskem
zakoniku
- ravnanja NI, ko človek
misli, čustvuje, deluje
refleksno ali v času
izgubljene zavesti in pod
prisilo, ki se ji ni mogel
upreti.
→ izvršitev
→ vzročnost
→ prepovedana
posledica;
- protipravno;
- krivdno.
DOLOČENOST
IZVRŠITEV (17. čl. KZ-1):
VZROČNOST
a) Storitev
b) Opustitev
- prava (opuščeno je dejanje,
ki bi po zakonu moralo biti
storjeno);
- neprava (čeprav dejanje v zakonu ni
določeno kot opustitveno
kaznivo
dejanje
je
opuščena
preprečitev nastanka prepovedane
posledice, pod pogojem, če je storilec
moral kot GARANT preprečiti
nastanek prepovedane posledice in če
je opustitev za nastanek take posledice
enakega pomena kot storitev.
Zveza med ravnanjem in posledico.
PREPOVEDANA
POSLEDICA
a) Poškodba
b) Ogrozitev
- konkretna
- abstraktna
PODLAGE ZA GARANTNO DOLŽNOST
Varovanje pravne dobrine:
Nadzor nad izvori nevarnosti:
- naravna povezanost (pre
dniki in potomci);
- predhodno povzročeno
nevarno dejanje;
- ozke življenjske skupnosti
(različna partnerstva in tve
gani podvigi)
- lastništvo izvora nevarno
sti;
- prostovoljni prevzem dolo
čene obveznosti
- dolžni nadzor nad tretjimi
potencialno nevarnimi ose
bami
KRIVDA
SPLOŠNO:
KONKRETNO:
JE storilčev subjektivni odnos do
dejanja, ki mu ga je mogoče očitati.
Predmet presoje je vedno storilec v
razmerju s kaznivim dejanjem in nikoli
storilec sam.
JE: - opravičilo za kazen, s katero se
uveljavlja kazenska odgovornost
(2. in 3. odst. 1. čl. KZ-1);
- element kaznivega dejanja (16.
čl. KZ-1);
- merilo za določanje višine
kazni 2. odst. 49. čl. KZ-1).
Kriv je storilec, ki je bil ob
storitvi
kaznivega
dejanja
prišteven in je ravnal z
naklepom ali iz malomarnosti,
pri tem pa se je zavedal ali bi se
moral in mogel zavedati, da
ravna v nasprotju s pravom, in
če niso podani razlogi, ki
izključujejo krivdo (24.čl. KZ1)
VRSTE KRIVDE
Naklep (25. čl. KZ-1)
Kaznivo dejanje je storjeno z naklepom, če
se je storilec zavedal svojega dejanja in ga
je hotel storiti (direktni naklep), ali če se je
zavedal, da lahko stori dejanje, pa je v to
privolil (eventualni naklep)
.Odgovornost za hujšo posledico (28. čl. KZ-1)
Malomarnost (26. čl. KZ-1)
Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti, če storilec
ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je zavedal, da
lahko stori dejanje, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne
bo zgodilo ali da bo to lahko preprečil (zavestna
malomarnost), ali če se ni zavedal, da lahko stori dejanje,
pa bi se bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih
tega moral in mogel zavedati (nezavestna malomarnost).
Kaznivost malomarnosti (27. čl. KZ-1)
Če je iz kaznivega dejanja nastala hujša
posledica, za katero predpisuje zakon hujšo
kazen, se sme ta kazen izreči, če je storilec
glede na to posledico ravnal malomarno.
(1) Za kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti, se
storilec kaznuje samo, če zakon tako določa.
(2) Sodišče sme storilcu, ki je storil kaznivo dejanje iz
malomarnosti, odpustiti kazen, če posledice dejanja
storilca toliko prizadevajo, da kaznovanje v takem
primeru očitno ne bi bilo upravičeno
RAZLOGI ZA IZKLJUČITEV KRIVDE I.
Neprištevnost
Dejanska zmota
(1) Kdor ob storitvi protipravnega dejanja ni bil
prišteven, ni kriv.
(1) Kdor v dejanski zmoti stori dejanje, ki
ga zakon določa kot naklepno kaznivo
dejanje, ni kriv.
(2) Ni prišteven storilec, ki ob storitvi
protipravnega dejanja ni mogel razumeti pomena
svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega
ravnanja zaradi duševne motnje ali duševne
manjrazvitosti.
(3) Storilec kaznivega dejanja, čigar zmožnost
razumeti pomen svojega dejanja ali zmožnost imeti
v oblasti svoje ravnanje je bila bistveno zmanjšana
zaradi kakšnega stanja iz prejšnjega odstavka ali
zaradi kakšne druge trajne in hude duševne
motenosti, se sme mileje kaznovati.
(4) Kriv je storilec kaznivega dejanja, ki si je z
uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi
ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če je
bila pred tem za kaznivo dejanje podana njegova
krivda, ki jo zakon določa za to dejanje (29. čl. KZ1)
(2) Kaznivo dejanje je storjeno v dejanski
zmoti, če se storilec ob storitvi ni zavedal
okoliščin, ki jih zakon določa kot znake
kaznivega dejanja, ali je zmotno mislil, da
so okoliščine take, da bi bilo dejanje
dopustno.
(3) Za kaznivo dejanje, ki se stori iz
malomarnosti, krivda storilca ne more biti
izključena, če je bil v zmoti glede
okoliščin, ki bi se jih v mejah potrebne
pazljivosti moral in mogel zavedati (30. čl.
KZ-1).
RAZLOGI ZA IZKLJUČITEV KRIVDE II.
Pravna zmota
(1) Storilec kaznivega dejanja, ki iz
upravičenih razlogov ni vedel, da je to
dejanje v nasprotju s pravom, ni kriv.
(2) Ni upravičenih razlogov iz prvega
odstavka tega člena, če storilec ni
vedel za pravna pravila, s katerimi bi
se lahko seznanil pod enakimi pogoji
kot drugi v širšem njegovem okolju ali
pa je moral glede na svoje delo, vlogo
ali siceršnji položaj poznati posebna
pravna pravila.
(3) Če je storilec storil kaznivo dejanje
v pravni zmoti, ki bi se ji lahko
izognil, se sme kaznovati mileje (31.
čl. KZ-1).
Opravičljiva skrajna sila
Ni kriv storilec, ki stori protipravno
dejanje, da bi od sebe ali koga drugega
odvrnil
istočasno
nezakrivljeno
nevarnost za življenje, telesno
celovitost ali osebno svobodo, ki je ni
bilo mogoče odvrniti drugače, če
povzročeno zlo ni bilo nesorazmerno
večje od zla, ki je grozilo, in če se
storilec ni bil dolžan izpostaviti
nevarnosti (2. odst. 32.čl. KZ-1)
Povzročitev splošne nevarnosti
314. člen
(1) Kdor s požarom, povodnijo, eksplozijo, strupom ali strupenim plinom, ionizirajočim sevanjem,
motorno silo, električno ali kakšno drugo energijo ali kakšnim drugim splošno nevarnim dejanjem ali
sredstvom ali opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splošne varnosti ljudi in
premoženja, povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom
do petih let.
(2) Kdor z eksplozivom ali drugim nevarnim dejanjem in sredstvom, z namenom izsiljevanja,
zastraševanja, prisiljenja k storitvi ali opustitvi nekega drugega dejanja, maščevanja ali pridobitve
premoženjske ali nepremoženjske koristi sebi ali komu drugemu, načrtuje, poskusi ali izvede nevarno
dejanje, pri katerem je ali bi bila ogrožena varnost ljudi ali premoženja večje vrednosti, se kaznuje z
zaporom od enega do osmih let.
(3) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do
enega leta.
(4) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena za posledico hudo telesno poškodbo
ene ali več oseb ali veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega in drugega
odstavka z zaporom do desetih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa z zaporom do petih let.
(5) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb,
se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom od enega do petnajstih let, za dejanje iz
drugega odstavka z zaporom najmanj petnajstih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa z zaporom do osmih
let.
Izhodišča
1. Storilec:
2. Izvršitev:
3. Posledica:
kdorkoli (splošno
kaznivo dejanjeblanketna norma).
storitev ali
opustitev
(storitveno in
opustitveno
kaznivo dejanje).
ogrozitev ali/in
poškodba dobrin
(sestavljeno
kaznivo dejanje)
4. Krivda:
5. Teža:
naklep (1. on 2.
odst.) ali
malomarnost (3.,
4., in 5. odst.)
Temeljna oblika (1. odst.)
Kvalificirana oblika (2.,4. in 5. odst.)
Privilegirana oblika (3. odst.).
Primer iz sodne prakse
Sodba I Ips197/2009 (Ravnanje in njegovo kazenskopravno zajetje)
„Obsojenec je bil spoznan za krivega opustitve, kot izvršitvene oblike tega
kaznivega dejanja. Pri opustitvenih kaznivih dejanjih gre za zapovedno
kazensko normo, ki predpisuje dolžnost, kaj storiti za zavarovanje
kazenskopravne dobrine oziroma za preprečitev nastanka prepovedane
posledice. Kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti, storjeno z
opustitvijo, je po svoji naravi blanketno strukturirana inkriminacija. Pomeni,
da se storilčeve opustitve nanašajo na ustrezne predpise, ki to določajo. Z
dopolnilno normo iz drugega pravnega področja se pri opustitvenem
kaznivem dejanju konkretizira kršitev obveznosti, to je ravnanje, ki je
inkriminirano z zapovedno kazensko normo o dolžnosti,kaj storiti oziroma
preprečiti nastanek
prepovedane posledice. Ker je kaznivo dejanje
povzročitve splošne nevarnosti v inkriminaciji, ki se očita obsojencu, pravo
opustitveno ravnanje in sankcionira opustitev dolžnostnega ravnanja,
opustitev dejanja, ki bi ga moral storiti, storilec za zagotovitev splošne
varnosti ljudi (in premoženja), je to kaznivo dejanje blanketno določilo, ki
ga dopolnjuje predpis iz drugega pravnega področja.“
Povzročitev nevarnosti pri gradbeni dejavnosti
315. člen
(1) Oseba, ki je odgovorna za načrtovanje ali nadzor načrtov za pripravo ali vodenje zidave
ali gradbenih del, pa pri tem ravna v nasprotju s predpisi ali splošno priznanimi tehničnimi
pravili in tako povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti, se
kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z
denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(3) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico hudo telesno
poškodbo ene ali več oseb ali veliko premoženjsko škodo, se storilec za dejanje iz prvega
odstavka kaznuje z zaporom od enega do petih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z
zaporom do treh let.
(4) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več
oseb, se storilec za dejanje iz prvega odstavka kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let,
za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom do osmih let.
Izhodišča
1. Storilec:
2. Izvršitev:
3. Posledica:
odgovorna oseba
(blanketna norma
- posebno kaznivo
dejanje).
storitev ali
opustitev
(storitveno in
opustitveno
kaznivo dejanje).
ogrozitev ali/in
poškodba dobrin
(sestavljeno
kaznivo dejanje).
4. Krivda:
5. Teža:
naklep (1. odst.)
ali malomarnost
(2., 3., in 4. odst.).
Temeljna oblika (1.
odst.)
Kvalificirana oblika
(3. in 4. odst.)
Privilegirana oblika
(2. odst.).
Primer iz sodne prakse
Sodba Kp 122/2000
Podjetje x d.o.o. Je med drugim registrirano tudi za inštalacijska in
zaključne dela v gradbeništvu. To pa pomeni, da je moralo biti
strokovno usposobljeno za izvedbo takšnih del tudi v smislu
zagotavljanja njihove varne izvedbe. Za slednjo je kot je kot
prevzemnik v imenu podjetja odgovarjal obdolženec. Le- ta se namreč
kot strokovno usposobljen neposredni izvajalec prevzetih del v
nobenem primeru ne more razbremeniti odgovornosti za pomanjkljivo
izvedbo gradbenih del, ki se nnašajo tudi na zagotavljanje varnosti, s
sklicevanjem na opustitve investitorja in glavnega izvajalca.
Poškodovanje ali uničenje javnih naprav
318. člen
(1) Kdor uniči, poškoduje ali odstrani električne vode, plinovode,
vodovode, toplovode, naftovode, telekomunikacijske naprave,
podmorske kable, kanalizacijske naprave in naprave za varstvo okolja
ali druge podobne javne naprave in tako povzroči motnje v preskrbi
prebivalstva ali gospodarstva, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno iz malomarnosti, se
storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta
Izhodišča
1. Storilec:
2. Izvršitev:
3. Posledica:
kdorkoli (splošno
kaznivo dejanje)
storitev ali
opustitev
(storitveno in
opustitveno
kaznivo dejanje).
motnja kot
ogrozitev
4. Krivda:
5. Teža:
naklep (1. odst.)
ali malomarnost
(2. odst.)
Temeljna oblika
(1. odst.)
Privilegirana
oblika (2. odst.).
Ogrožanje varnosti pri delu
201. člen
(1) Kdor v rudniku, tovarni, na gradbišču ali kakšnem drugem delovnem kraju uniči,
poškoduje ali odstrani varnostne naprave in tako povzroči nevarnost za življenje ljudi, se
kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Oseba, ki je odgovorna za varnost in zdravje pri delu v rudnikih, tovarnah, delavnicah, na
gradbiščih ali drugih delovnih krajih in ne postavi varnostnih naprav ali ne skrbi za njihovo
brezhibnost ali ne poskrbi za njihovo delovanje, kadar je potrebno, ali sicer ne ravna po
predpisih ali tehničnih pravilih o varnostnih ukrepih in tako povzroči nevarnost za življenje
ljudi, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(3) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti, se
storilec kaznuje z zaporom do enega leta.
(4) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena za posledico hudo
telesno poškodbo ene ali več oseb, se storilec za dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega
člena kaznuje z zaporom do petih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa z zaporom do treh let.
(5) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena za posledico smrt ene
ali več oseb, se storilec za dejanje iz prvega ali drugega odstavka kaznuje z zaporom od enega
do dvanajstih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa z zaporom od enega do osmih let.
Izhodišča
1. Storilec:
2. Izvršitev:
3. Posledica:
kdorkoli (splošno
kaznivo dejanje; 1.
odst),
storitev ali opustitev
(storitveno in
opustitveno kaznivo
dejanje, v 2. odst.
omejenost glede na
prostor).
ogrozitev ali/in
poškodba dobrin
(sestavljeno
kaznivo dejanje)
odgovorna oseba
(posebno kaznivo
dejanje; 2. odst.blanketna norna)
4. Krivda:
5. Teža:
naklep (1. on 2.
odst.) ali
malomarnost (3., 4.,
in 5. odst.)
Temeljna oblika (1. odst.)
Kvalificirana oblika (4. in 5. odst.)
Privilegirana oblika (3. odst.).
Primer iz sodne prakse
Sodba I Ips 3485/2010 (Ravnanje in storilec)
„To je pravo opustitveno dejanje, pri storitvi katerega so opuščene
dolžnosti odgovornih oseb za postavitev, delovanje in brezhibnost
varnostnih naprav in dolžnosti ravnanja po predpisih ali tehničnih
pravilih o varnostnih ukrepih. Kadar so kršeni predpisi s področja
varstva pri delu, mora opis kaznivega dejanja vsebovati tudi navedbo
zakonskega znaka v dopolnilni normi, na katero se blanketna
dispozicija sklicuje. To kaznivo dejanje lahko stori samo oseba,
zadolžena za varnost na delovnem mestu. To so lahko pooblaščene
osebe v gospodarskih družbah, kot tudi druge osebe, ki imajo v zvezi
z veljavnimi predpisi zadolžitve v zvezi z varnostjo na delovnem
kraju.“
Primer iz sodne prakse
Sodba I Ips 353/2007 (Storilec)
V opisu kaznivega dejanja je navedeno, da je bila obsojenka vodja
finančnega računovodstva in s tem glede na notranjo organizacijo
gospodarske družbe odgovorna za delavce splošnega vzdrževanja v
podjetju xy in da je odredila rušitev zidu v tovarniški prodajalni
gradbenemu vzdrževalcu in gradbenemu delavcu z omejitvijo. Glede
na to, da gre za kaznivo dejanje z blanketno dispozicijo je v opisu
navedena določba 137. čl. Pravilnika o varstvu pri gradbenem delu
kot dopolnilna norma, ki jo je obsojenka kršila s tem, da je kot
neposredni vodja navedenima delavcema odredila rušenje zidu,
čeprav za takšno delo nista bila strokovno usposobljena in izurjena,
pri čemer na delovišču ni bilo neposrednega stalnega nadzora ustrezne
strokovne osebe.
Primer iz sodne prakse
Sodba IKp 156/2008 (Vzročna zveza in storilec)
Kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu po 208. čl. KZ bo storjeno
tedaj, kadar je kršitev predpisov ali tehnični pravil o varnostnih
ukrepih v vzročni zvezi z nastalo nevarnostjo za življenje drugih in da
je v primeru kršitve pravne norme potrebno ugotoviti, ali je posledica
kršitve norme prav tista posledica, ki jo je pravna norma hotela
preprečiti.
Omenjene določbe predpisov zavezujejo delodajalca, vendar takšnega
zapisa ni mogoče razlagati v smeri, da je zakonska dolžnost izključno
v pristojnosti osebe, ki delodajalca predstavlja, to je direktorja. Namen
predpisov namreč je, da delodajalec preko svojih služb in konkretnih
delavcev omogoči uresničevanje nalog in dolžnosti, ki so predpisane,
pri čemer je prenos teh pooblastil odvisen od konkretnih delovnih
zadolžitev, ki praviloma izhajajo in opisa del in nalog.
Primer iz sodne prakse
Sodba I Ips 96/2003 (dva storilca)
Glede kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu po 208. čl. KZ je
bilo ugotovljeno, da je bil obsojenec kot vodja gradbišča odgovoren za
izvajanje varnostnih ukrepov pri delu. Zaradi tega njegove kazenske
odgovornosti ne izključuje dejstvo, da je bil poleg njega soobsojenec
kot gradbeni delovodja prav tako odgovoren za zagotavljanje varnosti
pri opravljanju predmetnih gradbenih del.
Njuna odgovornost se namreč medsebojno ne izključuje.