CIVILNOPRAVNA IN KAZENSKA ODGOVORNOST
KOORDINATORJA ZA VZD
mag. Sandra SENČIČ
1
KOORDINATOR ZA VZD
- PRAVNA OSEBA – pogodba z investitorjem, koordinator
zaposlen pri pravni osebi (d.d., d.o.o., d.n.o)
- SAMOSTOJNI PODJETNIK – pogodba z investitorjem
- DELOVNO RAZMERJE PRI INVESTITORJU – sklep o
imenovanju
2
ODGOVORNOST KOORDINATORJA ZA VZD
- KAZENSKA ODGOVORNOST (odškodninska)
- ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
3
KAZENSKI ZAKONIK – KZ 1
Kazniva dejanja zoper splošno varnost
ljudi in premoženje
Povzročitev splošne nevarnosti
314. člen
4
(1) Kdor s požarom, povodnjo, eksplozijo, strupom ali
strupenim plinom, ionizirajočim sevanjem, motorno silo,
električno ali kakšno drugo energijo ali kakšnim drugim
splošno nevarnim dejanjem ali sredstvom ali opustitvijo
dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splošne
varnosti ljudi in premoženja, povzroči nevarnost za
življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti, se
kaznuje z zaporom do petih let.
KAZENSKI ZAKONIK – KZ 1
Kazniva dejanja zoper splošno varnost
ljudi in premoženje
Povzročitev splošne nevarnosti
314. člen
5
4) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega
člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več oseb ali
veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje za dejanje iz
prvega in drugega odstavka z zaporom do desetih let, za
dejanje iz tretjega odstavka pa z zaporom do petih let.
(5) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega
člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje za
dejanje iz prvega odstavka z zaporom od enega do petnajstih
let, za dejanje iz drugega odstavka z zaporom najmanj
petnajstih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa z zaporom do
osmih let.
KAZENSKI ZAKONIK (KZ-1)
OGROŽANJE VARNOSTI PRI DELU
Kdor na delovnem mestu poškoduje ali odstrani
varnostne naprave in tako povzroči nevarnost za življenje
ljudi, se kaznuje z ZAPOROM DO 3 LET.
Oseba, ki je odgovorna za VZD v delovnih krajih in ne
postavi varnostnih naprav ali ne skrbi za njihovo
brezhibnost ali ne poskrbi za njihovo delovanje ali sicer ne
varna v skladu s predpisi o varnostnih ukrepih in tako
povzroči nevarnost za življenje ljudi, se kaznuje z
ZAPOROM DO 2 LET.
6
KAZENSKI ZAKONIK (KZ-1)
Če so kazniva dejanja storjena iz malomarnosti, se
storilec kaznuje z ZAPOROM DO 1 LETA.
Če imajo kazniva dejanja za posledico hudo telesno
poškodbo ene ali več oseb, se storilec kaznuje z
ZAPOROM DO 5 LET ali 3 LET (v primeru malomarnosti).
Če je posledica smrt ene ali več oseb, se storilec
kaznuje z ZAPOROM OD 1 DO 12 LET oz. DO 8 LET
(v primeru malomarnosti).
7
KAZENSKI ZAKONIK – KZ 1
Kazniva dejanja povzročitve nevarnosti pri gradbeni dejavnosti (315. člen)
(1)Oseba, ki je odgovorna za načrtovanje ali nadzor načrtov za pripravo ali
vodenje zidave ali gradbenih del, pa pri tem ravna v nasprotju s predpisi ali
splošno priznanimi tehničnimi pravili in tako povzroči nevarnost za življenje ljudi
ali premoženje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom do treh let.
(4) Če ima dejanje iz prvega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več
oseb, se storilec za dejanje iz prvega odstavka kaznuje z zaporom od enega
do dvanajstih let.
 v povezavi z 20. člen KZ-1:
(1) Storilec kaznivega dejanja je vsak, ki ga stori osebno ali z izrabljanjem in
vodenjem ravnanj drugega (posredni storilec).
(2) Storilec kaznivega dejanja je tudi vsak, ki skupaj z drugim stori kaznivo
dejanje, tako da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugače odločilno
prispeva k storitvi (sostorilka oziroma sostorilec (sostorilec).
14. točka 25. člena ZAKONA O ODGOVORNOSTI PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA
ODGOVORNA
ZA KAZNIVO DEJANJE
8
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
sklenjen pravni akt - pogodba
OBLIGACIJSKI ZAKONIK (OZ-UPB-1, Ur. list. RS št. 97/07)
ŠKODA
9
131. člen
(1) Kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti,
če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.
(2) Za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja
škodna nevarnost za okolico, se odgovarja ne glede na
krivdo.
(3) Za škodo ne glede na krivdo se odgovarja tudi v drugih
z zakonom določenih primerih.
OBLIGACIJSKI ZAKONIK (OZ-UPB-1, Ur. list. RS št. 97/07)
Krivdna odgovornost
135. člen
Krivda je podana, kadar oškodovalec povzroči škodo
namenoma ali iz malomarnosti.
10
OBLIGACIJSKI ZAKONIK (OZ-UPB-1, Ur. list. RS št. 97/07)
ODGOVORNOST DELODAJALCEV
147. člen
11
(1) Za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom
tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je
delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če
dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo
treba.
(2) Oškodovanec ima pravico zahtevati povrnitev škode tudi
neposredno od delavca, če je ta škodo povzročil namenoma.
(3) Kdor je oškodovancu povrnil škodo, ki jo je povzročil delavec
namenoma ali iz hude malomarnosti, ima pravico zahtevati od
delavca povrnitev plačanega zneska.
(4) Ta pravica zastara v šestih mesecih od dneva, ko je bila
odškodnina plačana.
(5) Določba prvega odstavka tega člena ne posega v pravila o
odgovornosti za škodo, ki izvira od nevarne stvari ali nevarne
dejavnosti.
ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH
(ZDR-1, Ur. list RS, št. 21/2013)




12
177. člen
(odškodninska odgovornost delavcev)
(1) Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude
malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti.
(2) Če povzroči škodo več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren za tisti
del škode, ki ga je povzročil.
(3) Če za vsakega delavca ni mogoče ugotoviti, kolikšen del škode je
povzročil, so vsi delavci enako odgovorni in povrnejo škodo v enakih
delih.
(4) Če je več delavcev povzročilo škodo z naklepnim kaznivim dejanjem,
so za škodo solidarno odgovorni.
ZAVAROVANJA ODGOVORNOSTI
 sklenitev zavarovalne police: za škodo
zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki
jih uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in
presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz dejavnosti,
lastnosti in pravnega razmerja in ki ima za posledico
telesne poškodbe in poškodovanje stvari.
Izključitev: naklepno dejanje ali opustitev veljavnih
predpisov.
 odškodninska polica – višina zavarovanja
 ni zavarovanja v primeru regresnih zahtevkov
13
V PRIMERU NEZGODE PRI DELU
poškodbe / smrti delavcev
REGRESNI ZAHTEVKI ZAVODA RS ZA
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
REGRESNI ZAHTEVKI ZAVODA RS ZA
INVALIDSKO IN POKOJNINSKO
ZAVAROVANJE
ODŠKODNINSKI ZAHTEVKI POŠKODOVANCA
14
IMENOVANJE SODNEGA IZVEDENCA
SODIŠČE
PRAVDNA ZADEVA
KAZENSKA ZADEVA
SODNI IZVEDENEC ZA
VARSTVO PRI DELU IN POŽARNO VARNOST
15
 sklep ali odredba sodišča
 sodni spis
 izdelava izvedenskega mnenja
OBRAVNAVA NEZGODE PRI DELU
- sodni izvedenec
ODREDBA:
VPRAŠANJA SODIŠČA
 vzrok nastanka delovne nesreče
 kateri predpisi so bili kršeni
 izvedenka mora sodišče opozoriti tudi na druge
morebitve druge ugotovitve, ki jih bo zaznala pri
izdelavi izvedenskega mnenja.
VELJAVNA ZAKONODAJA V ČASU DOGODKA!
16
OBRAVNAVA PRIMERA
 zemeljski izkop, globine 3,5 m
 izvajanje del brez razpiranja
 močvirnat teren
 porušitev zemljine 35 m3
 varnostni načrt – razpiranje po potrebi
 PZI projektna dokumentacija – obvezno razpiranje
na tem odseku in izdelava elaborata za razpiranje pred
izvedbo gradbenih del
 vpis koordinatorja v knjigo varnostnih ukrepov 5 dni
pred nezgodo – prvi vpis brez zahtev po razpiranju
17
VLOGA KOORDINATORJA V FAZI
PRIPRAVE IN IZVAJANJA PROJEKTA
10. člen Uredbe določa, da naloge, ki jih opravljajo
koordinatorji v skladu s 7. in 8. členom Uredbe
ne vplivajo na obveznosti delodajalcev glede
zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev na
gradbišču v skladu z zakonom, ki ureja
varnost in zdravje pri delu.
18
KAKŠNA JE BILA VLOGA KOORDINATORJA V FAZI
PRIPRAVE IN IZVAJANJA PROJEKTA?
 koordinator v fazi VZD ni varnostni načrt uskladil s PZI
projektno dokumentacijo
 ni bil izdelan „elaborat razpiranja“
 koordinator VZD v fazi izvajanja projekta ni preveril
izvajanje dela, ustreznost varnostnega načrta in določil
potrebne spremembe oz. dopolnitve glede na ogled
lokacije gradbišča (močvirnat teren – stoječa voda na
površini) ter zahteval izvajanje gradbenih del izkopov z
razpiranjem na tem odseku kanalizacije.
KAKŠNA JE odgovornost koordinatorja ?
19
KLJUČNE UGOTOVITVE:
 neupoštevanje varnostnih ukrepov
 neupoštevanje projektne dokumentacije
 pomanjkljivo izvajanje del po varnostnem načrtu –
prijava nevarnih del
ZAKLJUČEK:
Vsi obdolženi so kršili predpise in ogrožali varnost preminulega,
vendar se pojavlja vprašanje ali bi z ustreznim delom
koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu dalo tudi
preprečiti predmetno smrtno nezgodo, o čemer bo končno
odločitev podalo tožilstvo in sodišče.
20